(3 n s ik ©
Vrcdiilltt Profesor Valentin K on ne k. —
Te ««v i ne pridejo vsake grede na svetle: cena za celertinke lela 40 kr. |>e pesti 50 kr. sr.
\n». 23.
2». Lislopada ISIS.
vcmcc v«u»cn.
\a krogi potoka Tam dekle sedi In venec n rekah Ve« vsušea derži.
/.d a j solze preliva Xa venec rumen 1'oprej tako lepo HucUto zelen.
O! dekle sastojno Ga čakaš še sdaj Je daleč, nikolj več Xe pride nazaj.
I<e vene ji ostane Ljubcsni še znam Iu bede pokopan Vred s njenim scrcam.
Fmttf l/mmttmmmm.
©il clcrznvuiga zboru.
(K.) Iz Kromcriža 26. dan listopa-da : llazun nemških Tirolcov ino nekih Po-lakov dcMic strani so skorej ie vsi poslanci tukej; uar gostejši pa je levica, od ktere jih Ic malo več manjka; torej jo pa tudi per volitvi predsednika zmagala. V pervi seji,
ktera jc zavolj potrebnih priprav ua 27. dau listopada napovedana, se ie precej bati kake razpertije, ker pri branju zapisnikov [protokolov | z a dni h dunajskih sej taisti poslanci, ki so mcsca vinotoka Dunaj zapustili, čejo zoper veljavuost zaduili sklepov protestirati. — Poslanci, ki so poprej precej pisano med ciidrugimi sedeli, so sc zdaj bolj po redu okup. vsedli. Vsi Slavjani so sc
J roti desni k Čeliaui potegnili, razun listih 'olakov, ki so zc od nekdaj na kraju levice čepeli; sedež obdcržavuosti [konser-vatizmaj pa ostane sreda. Nar važuiši per-godba pa sta ta dva programa zastran osnovanja prihoduc podobe Austric, ki sta ju levica iuo desnica skoz svoja vodja, l.ohucrja iuo Palackiga, razglasila, iuo ktera sta si' oba zdaj tako podobna, dc bi skorej mislil, dc jc zdaj celi zbor Ic ena stranka. Oba četa zavezno (federativno) Austrio. obstoječo iz posamesnih deržav, ki bodo vsta-novljene na podlagi uaroduosti. Lohucrjov program se od uuiga Ic v tem razloči, dc cc Pcinsko v dve provincii, v eno nemško iuo česko razdeliti, ino centralni austrian-ski oblasti premalo moči pustili, kar pa dcsuica ne bo dopustila. Torej ui več dvom-be, de bo Auslria zavezua deržava. Dcsuica, ki bo z sredoj edino delala, iuo tako še za naprej večino zbora znesla, jc sklenila, I sc od slej osnove . ustavuiga lista krepko j lotili, iuo sc razun miuistcrskih predlogov
so
uc prej z drugimi rečmi pečati, kakor ilc Ijo ustava dognana. Ta oknljsina iuo mala raz-ločnost obeh programov nam jc poroštvo, dc lio nar iinonitucjšc delo ustavavniga zbora prej ko prej končano, — Desnica je v svojimi! poschniinu sliodišu [klubu] sklenila, od uoviga leta v Pragi, iuo por.nrj v Dunaju pod vrcdiiistvam g. Jordana uovinc, z iincnam „Dic Union11 ua svillo dajali, ktere tedaj vsiin iskrenim Slavjanaui perporočimo. — Uoroš, ki je v zadnili dunajskili dncli clo radikalcam preradikaln bil, je zdaj na enkrat čisto konservativen postal, ino tako se da listi moi, ki seje balial, dc se cele Vindisgritcovc vojske nc boji, od vsakiga pibljaja sam ino laj majati. — Ravno sem zvedel, de sc bo nekaj poslancov, kakor pravijo 12, zavolj dunajskih prigodb, v stan zatoienja [Anklagestaud] postavilo, med kterimi ae Lolincr, lloroš, Kudlih, Violaud, Umlauft, Purčer i. dr. imenujejo.
Hvoht! kour hvala src.
Jaz deriim za veliko dolžnost, svojo drage farmane očiluo v noviuah pohvaliti, dc sc uckakor od sedajnih neštevilnih zmot-jakov (Wuldcr) popačili nc pustijo. To ho moji dragi farmaui zccr — v letašuimu xmot poluiinu letu — 7.iucrcj, pa vendar šc posebno v tciuu sk.azali: — Pcrvič, ker so prošnjo na visoki deriavni zbor „zaslrau' ccrkvcniga premoženja, ludskib šol i. t. d." vesoluo podpisali; če ravno so jim unajui — hudobno — skerbui zuiotnjaki — okolj in okolj protili: „čc to storijo, jih bojo tepli — —
ali clo pobili!!!--u To je tudi našiga
poslanca na deržavnimu zboru gospoda dob-tarja Krajrca močno veselilo, kar mcui ino mojim modrim farmanaiu v svojim prijaznim — narboljšiga duha polnim — slovenskim pismu od 2.r». p. m. — sortno razodeuejo; iuo djanjc mojih vsili — iuo treh slaroterških faniiauov, ki so sc tudi v listo prošnjo podpisali, — lepo pohvalijo. — Ti trije so: Janez Ovčjak, Jaka Apačuik ino Popič, po hiši llošoik, ki tudi zaslužijo v uovinc priti. In drugič so moji dragi farmaui svojo nepo-pačnost skazali, ker so kalolškimu gospodu fajiuošlru popolnoma miro štiftane, — iuo meni i toljko prostovoljne berne dali, — da še no-ocno leto nisem dobil nc toljko ino tako lepiga — innogosortuiga — žita, kakor rav- j no letaš. Če ravno so v več bližuih ino 1
daljnih krajch — od sedajniga hudobnima duha omamljeni Ijudjo — clo vbegim kapla-nam — po celih farab — berno odrekli. Želim, de bi lepo vedenje mojih, hvala Bogu! šc tako modrih farmanov kakor „en dober kvas" bilo, iz kterim wnaj bi se vsi Slove nci u a k v a s i I i, ino skuz to ui o d r c j s i postali, kakor sc, ia-libožc! d o s i h m al vveč krajch ka-iejo:* zato dam to na znanje.
Na Sclah 23. Listopada 1848.
Anton hijftitk.
Bretaci glovcncaa I spisano od Franceta Ilapotar, poslanca n« Štajerskim zboru.
Ljubi Slovenci!
(Dalj«.)
Veliko uepačiiega govorjenja me je tudi doletelo po deželi vmed ludrni, posebno pa po stranskih krajih, vmed gorami, de od narodne straže (National - Garde) veliko narobčuih reči naprej pride; postavim,, de bodo stražniki svoj stau z objokovanjam obžalvali, ker bodo morali v vojsko iti noter na Laško alj Madžarsko • deželo, 'iu svoje kraje ino svoje ludi zapustili. — O ljubi Ilog! kako se bo kaj liiu tcrdoglavuim gor-jaiicam dopovedalo od vsih novih.reči. IŽoga bi morali zahvaliti, da smo takih časov doživeli, da saj tud ueki povsoden (gmajn) človek sme en malo glavo po koncu nositi, iu da vsak pošten ino pravičeu človek sme orožje imeli.
Žalost me je došla, ki sim pred kratkim časam iz vust nokiga gorjanca slišal, daje zvedel da dielšuost (erbšina) zanaproj tudi proč pade, iu da erbov nc bo treba več plačati; — vzmili sc Ilog ! nekteri kmeti bi le listo radi zastopili, kar njim za njih korist dopado; pa za varstvo iuo skerb, za red ino mir v domačiji jim ui uič mar. Jaz mislim, da vsak moder um mora spoznati, da dielšnost uc more nikolj proč priti, ino bi lud nc bilo po praviei. Kaj bi olroei enga očeta rekli, ako bi oče enmu sinu grunt črez dal, ino bi rekel; Tebi ni Ircba uuih bratov alj sester odplačati; — to bi lepo bilo, kaj ne? Prijatli sodile! — Alj niso vsi enih staršov? Ivam pa bodo uui šli?— S trebuham za krukant — Lchko noč tc-daj goljufeu svet!
Vstavuc pravice, kterih je 30 paragrafov, iiam povejo, da smo vsi deržavniki dolžni skerbeti xa varstvo noviga vla-darstva ; ino če nam je všeč, in če polajšanjc radi sprimemo, naj bomo tudi pripravlcni dolžnosti na sc vzeti^ proti deržavi iz pokoršine novih postav; mi moramo tud za vse dobro skerbeti, kar v naši domačiji k varstvu ino miru služi. — Iu glejte brati! k temu cilu je ravno narodna straža postavlcua; ja lo pomislite kako nevarno je za nas , če v sili ue bomo edendrugemu iz ljubezni na pomoč hiteli. Kakor se sliši, je i* Dunaja veliko proletareov pobegnilo, ino zdaj sc po deželi, vlačijo ina ropajo llog vari, da bi taki talovaji v našo Stajcr -ako deželo ne pcrdcrli, ino skuz požigo, ropanje ino čudno reči škodo ne delali, kar •c je treba bati. Zatcgavoljo vam jaz priporočim, da bodemo si »vesti varili in pri-jatli naše slovcuske domačije, in glejmo, da edendrugemu na pomoč pridemo v sili nevarnostih.
l*ri ti prilošiiosti Vam tudi na znanje daiu, ljubi Sloveuci, da smo pji zboru v Gradcu tudi poslance »volili od Štajerskega »bora, kteri sc bodo na poželenje naših so-nedieh dežel, kakor Tirolske, Soluograškc, Avstrijauske, Krajuske ino Koroške deželo v Celovci ali pa v Soluogradi [Zalcburg] » poslancami vred teh dežel zbrali; tam bodo želje gor imenovanih dežel naprej nesli, popisali ino po dokončanju v svoje domače zbornice priuesli, iuo potem še le sklepe čre» te reči storili. Za tiste t poslance smo »volili od Nemškega dela Štajerske : gospoda Dr. Ilhgaliusck ilahtui od Kajzerfcld iu gosp. profesorja llaslcr; za Slovcuski del pa gospoda: Vmceuc Guniik iu gospoda Viteza od Hesingcn. Mi zaupamo , de smo prave prijatle ludstva »volili.
To Vam, dragi Slovenci, izročim kakor pravi prijatcl Slovcušiuc.
Frane Ha/tolar,
f»Unt mmimsmrfm sfer« u Olik* —litnif.
IradiiiUI! učite s« alovcnsM.
Gotovo bode v kratkim slovenski jc-zik v pisarne vpelau. Matice, »apisuiki
•) Dozdaj še ni bil« kaj slišati od ptujib potepuhov; domači so pa ž« začeli rogovibli.
pogodbe, namire (Omitun^rn) i. t. d. bodo se morale slovenski pisati, tak ko sc »daj nemški pišejo. V kratkim bode sc to »godilo, in mi komaj čakamo na ti srečni čas, gdc bodo se enkrat našimu jeziku pravica dala. Ti ca« bode za nas veselja puu. Mi že sc »daj veselimo, ker vidimo, do je on blizo. Mnogo let smo v scrcu tiho željo nosili, de bi naše pisarne slovenske postale. Nismo njih upali očito povedati, ker smo prcpričaui bili, de bi nas uaši slovenski iu ponemčeni brati za prenapete deržali. Ce jc gdo reko, kaj se našimu jeziku krivica dela, so ga »a bedaka meli. — Časi so so nrcmciiili. — Pravica jc »ačela premagati. Dugo je bila »aterta in pokopana, no »daj je samo ob uvoji moči vstala.
Kako velika bczuiunost je, če se u pisarnah u drugim jeziku piše, ko ga lud-stvo govori in razumi, mora vsaki prevideti, komur je le iskra pameti daua.
Ali vender še se najdejo med slovenci taki ludje, kteri si pisarnah brez nemškiga jezika ni misliti ne morejo. Čudno je, do so te misli ravno taki alovenci, ktere »a izobražene mamo.
Nar bol protivijo se uradniki vpelanju našiga jezika v pisarne, ker se bojijo, de bi se morali učiti, kako se sloveuski bere in piše.
Ali njim je ta protivuost zastoju, či čejo uradniki ostati, bodo morali sloveuski pisati in brati »nati.
Mi njim svetvamo, naj večkrat slovnico v roke primejo, in naj berejo, kako se slovensko ime sklanja in glagol pregible.
Potle uaj sc sloveuskih iiovin ncvgib-lejo, saj one nikoga ne opečejo. V njih bodo večkrat kaj »nati vredniga brali, če pa to ne, se bodo vender slovenski naučili. Mi njim svetvamo, naj tiga uavuka ue odlagajo, ker bi znali zamuditi, in svoje službe »gubiti. Zdaj majo lepi čas, učiti se . za neki mesec zna prepozno biti.	K.
Kov dcnnr v Ln&lonl.
Zadrege zavoljo pomanjkanja sreberni-ga denarja so že poprej v Reki in Pragi, »dej pa tudi v Lublaui prav pamcleu poiuo-ček na dan pripravile. — Lublauska mestua srenja i»daja namreč odsilunal denarne listke po 3, 5, 20 iu l.r» krajcarjev, iu bo — če bi treba bilo — tudi take po pol goldi-
narja izdajala. Ti lisi k i, v velikosti nekako spovcdiiiiu listkam enaki, so s čcrkaiui muo-go>crstuc farbe natisnjeni; listki za 3 kraje, so s čcrniuii, — za 5 kraje, z zelenimi, --za Ml kraje, z modrimi | plavimiJ, — za 1!» kraje, z ruj.ivimi čerkami natisnjeni; lisli po :10 kraje. hojo pa rudeči. Na vsakim listku sloji eena zapisana iu pa v slovenskim iu nemškim je/.iku tole: ,,ljubtunska mestna trenju plaha tnk« denarne ti stike tistimi/, kteri jih prinese, po celi ceni s resurs, bunk-ii o//; toile moru tucih tistikov nur men j za en goldinar spremenjuti prinesti."
Ta drobiž zasluži popolno zaupanje, ker jc Ic uamcsluik cesarskih baukuoiov iu sc na lolc napravo nienluc srenje opira: Kile ii prinese za III golil, cesarskih baukuoiov, klerih sicer /.menjati uc more, v mestno kaso, — la mu ila zato svojiga drobiža in spravi banknotc v kaso. Drugi pride s ."»0 goldinarji v bauknolih, ravno to prosi, iu ravno lako se tudi la odrajta. Iu lako dalje. Tcdcj da mcslna kaša Ic tuliko svojiga drobiža med ludstvo. kolikor jc baukuoiov v svojo kaso spravila iu zapcrla, dc jih bo zopet lislim /.menjala , ki ji priucso njene denarne listke nazaj. Ona 'ledej Ic svoje listke z ccsarskimi bank not i menja, iu to le toliko časa, dokler se nc bo spet sreberoi-ga denarja dovclj med ludiui prikazalo. l're-tcčcui teden so nam poslali iz Dunaja za 211,0410 gold. srebcniiuc — pa toliko zdajo, kakor dc bi juda v pekel vcrgcl. Meudc dc ludje za k op njej o srebcruiuo, drugači uc more bili.
Nar golovši pomoček, mertvo ležeči sreberui denar ua dan spravili, bi bila postava, dc cu mesec ima šc svojo dozdaujo ceno, potem pa bo dvajsctica Ic 18 krajcarjev, deselica Ic 9 kraje, veljala. Gotovo bi po teui lacim prišlo berž veliko veliko sreberuiga denarja ua dan!	|Nov.|
Iz i« j u b I a u e. 22. d. Lis t upada jc bil vclki zbor sloveuskiga druživa. Lepa množica sc je bila sošla iz vseli krajev krajnske dežele.	(SI.)
lUucmtt in
Novo miuistersivu jc ............... ijeuo:
Predsednik, minister zvuuajuiii zadev iu hišui F. Al. L. kucz Feliks Svarcenbcrg; minister zuotrajuih oprav, skrivui svetova-vcc grof Frane Stadion,
minister dcuarslva barou Krauss, minister vojuišlva G. M. barou Kordou,-miiiislcr pravico Dr. Aleksander I lah, minister leržlva (u dcržavuih del (zidanj) vitez llruk,
minister deželnima obdelovanja iu rud-' ništva vitez Tliiiiiifeld.
llliuisicrstvo uka jc za zdaj minister grof Stadion prevzel.	(Mlov.)
Iz II o I o m uca 20. listopada. Odborst-vo llusiiiov, ki jc bilo prišlo prosit za raz-. deljenje Galicie v polsko iu rusiusko deželo. jc že pred teduam odšlo v. kromeriž, iu čaka lam uovo ministerstvo. Sc sla pa pri nas poslaništvo Ser bo v iu pa poslaništvo sedmigraških S a k s o v. Oba hočela, dc bi sc Ogcrska in Scdmigraška dežela lako z Auslrijo združila, kakor druge dežele, dc bi Ic eno miuislerslvo iu eu deržavui zbor v Auslrii gospodoval, dc bi vsaka dežela ali proviucia samostaluost v tako obilni meri obderžala, kolikor to Ic ausirijauska edinost dopusti. Od zcdiujcuja z Nemci nočejo ue Scrbi uc Saksi uič vediti. (Slov.)
O z ii a u i I o v i u m k c I i c I-
t i r c ii g c (dražbe).
gradu v Bistrici, Ccls-kega kroga, se bo 13. dan mesca grudna (flJcccmbcr), to jc na dan svete Lucije, na liciiircngi prodajalo GG startinckov £»ilicre-pergerja Ictasucga domačega pridelka, iu 25 startinckov starega fi&itlcrspcrgcija tud domačega pridelka.
Tega vina sosebno hvaliti ni treba, ker jc imenitna gorca ino pozno branje porok njegove dobrote.
HSžstcrški grad v Celskemu krogu 27. Listopada 18-18.
Natiskar iu založuik Janez Ii. Jcreilu.