Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 18.	Cena ednoga drobca 1 krona.	1. maja 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
„Protidržavno gibanje V Prekmurji“ V pravoj svetlosti.
So ljüdje na sveti, ki vsigdar z komarov delajo Rinocerose. Vsigdar z čarnimi očalijami gledajo i iščejo tam kaj, gde nikaj nega. Tak dela ravnoč liberalno demokratsko časopisje. „Protidržavno gibanje“ vidi povsod po celom Prekmurji, od šteroga gibanja se pa nam, ki tü v Prekmurji prebivamo, niti ne senja. Dobro znamo, kakši nameni jih vodijo. Trn majo v peteh i té trn je jako boli. Zató lažejo, ka prekmurska dühovčina na čeli z g. Kleklom agitera za povratek Habsburžanov na Vogrski tron. To je pa gola, ízmiš-ljena laž.'Kak i kje je agiterati dühovčina za Karla, da niti ne znala, Či je prišao na Vogrsko, zvün tisto ka je zvedila z slovenski časopisov. Vej smo od Vogrskoga z čista zapreti. Gospoda, naprej z argumenti, z dokaz!, kje i kak, je što ègiterao za Habsburžane. Morebiti je to tista protidržavna agitácija, ka smo pisali v naših Novinah od Karla? To so süha dejstva bila na papir djana. 1 drügo nikaj. Što v tem vidi protidržavno gibanje, je skažlivec i lažlivec. Šo Slovenski listi lehko ne več še pisali od njega ? Ali mi ne smemo to pisati, ka drügi ? Od enakoprávnosti govorite vedno, Samo jo neščete pripoznati' vsem državljanom v enako j meri. Min Kartoni ravnoč telko mámo za opraviti, kak .Jutro* ali ..Tabor”. '
Gospoda, vi vedno kričite od mažaronov v Prekmurji. Ne moremo zarazmiti, zakaj té velki krič po demokratski časopisi,.
zakaj ta velka bojaznost. To ono pa Znamo, ka koga hiša gori, on preveč kriči. Tak i ví z svojim kričom ščete samo drügih pazlivost od sebe odvrnoti, od vaših napák, štere ste storili tű v Prekmurji, z vašov .popolnoma zavoženov politikov.
Či jé v Prekmurji nezadovoljnost, kak je istina ka jé, to ešče ne mažaronstvo, či ljüdstvo večkrat da izraz svoje nezadovoljnosti, to pa še ne „protidržavno gibanje“. Vsemi tomi ste pa krivi najbole vi sami z vašov nepremišlenov politikov, štero v Prekmurji zganjate. Vi tirate mirno ljüdstvo v nezadovoljnost, vi je tirate zraven v mažaronstvo. Te pa kričite, ka je dühovčina mažaronska.
  Vaša vlada gübi ugled pred našim ljüdstvom. G. Klekla z Vogrske ječe ešče ne oslobodila. Ali nešče, ali nemore. Oboje velka hiba i kaže, da se vlada ne briga jako z Prekmurjom. Kak to more vplivati na one vernike, ki blüzi že 2 leti nemajo svojega düšnoga pastéra, si lehko premislimo.
Vi delate razburjanost med ljüdstvom. Poglednite samo nazaj na te preminoče dni. Ka se godilo v Prekmurji i kakša razburjanost i ne zadovoljnost je ladala med obrtniki. Vsaki se mogao ponoviti ali prepisati stari obrtni list. Kelko nepotrebni izdatkov je povzročeno stem sirmaškim obrt-, nikom. Da bi jé ví čüli, kak so psüvati í preklinjali. Mi smo je. Kabi nej! što se ne bi čemerni. Ljüdstvo vküper pozovejo na več kilometrov daleč, gonijo je sem-ta Zdaj v D. Lendavo, vütro v M. Soboto. Idejo na obrno zadrugo. Lističe so ne v redi. Vogrske spise, krstne liste njim nazaj zlu-
čajo. Zdaj naj ide iskat, kje njemi što prepiše v slovenščino. Plačao tam, plača tű. Potem je stirajo na davčni urad, kje se pregledne, či ..nemi kakšega staroga duga. More plačati to,,-Te ešče davek od haskov. Ka na kakši način, bogvej. Ništerni Šoštar plačao 50 kron, drügi pa 100—200 K:, tretji pa nikaj. Kak te ide, n.e povejo nikomi. Enoga—drügoga je koštalo do 500—600 kron, pa ešče zdaj itak ne vej, ali dobi obrtne list, ali ne.
Nevemo, Čemi je potrebno biIo z tem zdaj naše trgovce i rokodelavce razbijati. Od koga šteč je prišla ta miseo, ne tak-tična je bila. Ne bi s tem lehko počakati ešče rpalo. da bi se, ljudstvo že malo bolje privadita k novim razmeram ? S takšim pre-tiravanjom se nego ji državna miseo. To se pravi; med ljüdstvom samovoljno razširjavati nezadovoljnost i tirali nje v mažaronstvo.
Mnogo pritožbe je, da uradniki postopajo neljüdno z prebivalstvom. Demokrati sami najbolje širijo med ljüdstvom »nezadovoljnost i mažaronstvo. Mogli bi znati, da v Prekmurji prebiva verno ljüdstvo, ki Želej, da njegovo versko prepričanje naj níšče ne barttüje i vsaki »poštüje. A naša vláda njim ne- prepüsti njihovi verski šol, v šolo spelati šče sokolsko vzgojo, začinja kulturni boj, boj proti veri l proti Šoli, prekmürščine zapostavlja i ženi čüje, tak da bi to bio kakši Zamorski jezik- I ka je ''najvékše Obsodbo vredno, višji šolski svet v Ljubljani da vö odredbo, da se prekmurski katekizem naj takoj iz šole odpravi i spela notri slovenski katekizem, ki ga je izdala Jugoslovanska tiskarna. Té odredbe ne moremo zarazmiti, nikak ne! Ta odredba že globoko notri
2
NOVINE
1921. 1. maj.
sega v najsvetejše pravice starišov. Mi krščanski navuk samo po tistom jeziki moremo včiti, šteroga mi Znamo i Šteroga deca razmi. To nam je ešče mažarska vlada dovolila, da smo verenavuk vsigdar po materinskom jeziki dece včili. Poprek pa kaže ta odredba, kak velki pedagog! so v višjem šolskom sveti. Katekizem se takoj moré pdpraviti, zdaj že, da se šolsko leto približava h konci. Lüčimo zdaj vse proč, ka smo dosedaj včili, začnimo znova novi katekizem maja meseca. Mnogo uspeha, gospoda i mi vso odgovornost odklanjamo.,
Licencovanje bikov plemenjakov.
V Prekmurji se vrši letos po sledečem redi: V Murski Soboti dne 26. aprila ob ½8 vüri, v Cankovi dne 27. aprila ob 8 vün, v Gornji Lendavi dne 28. aprila ob ½9 vüri, V Gornjih Petrovcih dne 2. maja ob ½9 vüri, V Fokovcih dne 3. maja ob ½9 vüri, v Črensovcih. dne 4. maja ob ½9 vüri, v Dolnji Lendavi dne 6. maja ob 7 vüri in v Dobrovniki dne 7. maja ob ½9 vüri.
Letos se je tüdi določilo, na štera mesta naj priženejo občine svoje bike.
Z licencovanjom je, zdrüženo tű-! di obdarovonje (Premovanje) lepih t dobrih bikov plemenjakov. Vlada je dala za te nagrade 21.000 K na razpolago. ,
Natančno] e je razvidno iz razgla-sov poslani vsem Občinam,
Glasi.
Cenzura. Znate naši prosti čtevci, ka je to cenzura? Jaz vam povem. Pri nas v D. Lendavi sedijo en mali gospod, tak se zovejo „okrajni glavar“ (szolgabiró). Te gospod vsigdar naprej morejo poglednoti naše Novine, kak je dámo štampati. Pa te či kaj takšega najdejo notri, ka se njim ne vidi, tisto vözbrišejo. Na priliko v zadnjoj številki Novin so nam dosta zbrisali, ešče to, ka smo pisali, ka se nam nove dače obečavajo i to bo nova dobrota demokratov. To se pravi demokratska sloboda. Da je krščanska vlada bila, tej so z njuvimi novinami ne tak postopali, nego so njim vse dovolili. Zdaj pa demokrati nam niti pravice nedajo pisati. To je cenzura. Zato se ne čüdivajte, či naše Novine včasi vam tak prido do rok, kak či bi z belim zakrpane bile. Te si zmislite na cenzuro.
Pokojnina bivših poštarov. Naš poslanec, g. Klekl so hodili na ministerstvo pošte, da tam posredüjejo za naše bivše poštance, z med šterimi so nešterne v jako siromaškom stani. Té odgovor so dobili. Od ministerskoga sveta za par tjednov (3—4) izide odredba, po šteroj se pozovéjo vsi bivši poštarje-poštarice Horvacke-Slavonije, Vojvodine i Prekmurja, da stopijo v slüžbo ali na pošti ali če tü ne bi bilo mesta, indri. Ki pa že neso za slüžbo, dobijo penzijo od naše države. Tiste peneze, štere so pa poštarje notri plačati na Vogrskom za svojo penzijo, dá tisto zavarovalno drüštvo našoj državi do rok. 
„Na ministerski svet“ so vložili naš poslanec resolucije shodov v Beltincih, Črensovcih, Türnišči, v šterih se protestira proti neverskoj vzgoji decé v šoli, proti kulturnomi boji (kancelparagrafi) i zahteva autonomija posebno pa „prekmurska županija“ (vármegyőv) gde bi mela naša domača reč z prečnov edne pravice, dokeč se ne napravi ž nje eden pismeni jezik.
Zdaj se preglejüje pravda od poslovnoga davka na ministerstvi, kak smo želeli. To je tista dača 1% kak se plača za odano živino. Posebne komisije se nastavijo, štere preiščejo, gda se i kak more tá dača plačati. Naš poslanec so vložili na to dačo gledoč tüdi prošnjo na ministerstvo, v šteroj zagovarjajo naše sirote.
Bodo drva. Naš poslanec so odnesli pritožbe našega prekmurskoga prebivalstva na ministerstvo za agrarno reformo za volo drv i stavbenoga lesa. Tü so dobili te odgovor: Delegat v Ljubljani so pooblaščeni, da iz posekanoga lesa v Kobilji dajo keliko je potrebno našim ljüdem, a vsega ne smejo, ar je té odán za železničke potrebe. Od novoga izvažanja pa ne guča. Zdaj se podpiše odredba, poleg štere vsi tisti Prekmurci, ki nemajo drv, dobijo v dolini osem metrov, v goraj pa šest metrov. Siromaki je dobijo za falej ceno, premožnejši pa po dnevnoj ceni.
V raznih zadevah Prekmurja se je v pretečenom tedni v Belgradi zglasila deputacija v šteroj šo bili naš poslanec Klekl, lendavski župan Sever, poslanca Pušenjak i dr. Hohnjec pri ministrih za agrarno reformo, pravosodje, železnice, šole, finance, notranje zadeve i drügih oddelkih. V edni prihodnjih Novinah ščemo opisati, ka vse se je prosilo i ka so gospodi ministri odgovorili.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Jetiko Leskovec, fišk. V D. Lendavi.
Pravice štejejc naše ppstave pcp-rejk med gibljive stvari, či mi je sosed Mihal Balažič dužen 6(X)0 K i se za to šumo intabuliram na njegovom, grünti, sem pridobo s tov intabulacijov pravico, ki jo nazivamo zastalno pravico. To svojo pravico lehko drugomi prodala ali odstopite jo lehko na drügoga človeka penesem, ne da bi bilo potrebno za to grünt prodati.
Naše postave govorijo dalje od cenljivi i necenljive stvareh. Cenljive stvari so vse tiste, šterim moremo določiti vrednost ali ceno. Cena kakše reči je občna ali posebna. Občna je tista, ki jo ima kakša stvar navadno i v kakšem kraji sploh. Posebna je pa tista, pri šteri se gleda na posebne okoliščine tiste osebe, ki se ji ima Škoda povrnoti. Posebna cena je tedaj zmiron večja nego občna cena. Po
naših postavah se skoraj vedno ide le za občne ceno i se ima posebna cena določiti le te, če to postava sama ukazuje,
še nekaj je povedati od porab-ijivih i neporabljive stvareh. Porabljive stvari imenüjemo tiste, ki jih je mogoče samo enkrat pojesti. Drüge stvari so pa neporabljive, na primer : stol, kajti če še tolikrat na njem obe-divam, še vendar ostane.
Vse stvari, ki jih vidimo, so ali' moje, ali tüje ali pa aiednoga ne. Nadalje so lehko v posesti in last! enoga človeka, ali kakše drüžbe, na primer: kakša kosa, občine, države in podobno. Tiste stvari, ki jih lehko vsak zasé vzaroe, ki torej neso čednoga, nazivlja naša postava t imenom prosto ležečo stvari i so to navadno stvari, ki nemajo jjosebné'' cene. Tak si na priliko lehko brez skrbi pobe-ren navaden - kamen, ki leži na cesti, kravje i konjsko blato, puže in 'podobno. So nadalje stvari, ki jih občina ali držáva prepüsti vsakomi občani ali državljani v prosto opombo. K takšim stvarem spadajo ceste in
poti, reke in drügo. Prosta uporaba se kože v tem, da smem po takle cestah hoditi, se voziti, da se sptem v rekah kopati, iz njih jemati pesek i podobno. Take stvari, ki jih občina ali držáva prepüšča svojim kotrigam v uporabo, se Pozivajo javno dobro. So pa zopet stvari, ki jih ima držáva, dežela ali občina za to, da iz njih pokriva svoje stroške, Vsakdo pozna občinske ali državne gošče i potnike. In tű si je zapomnite da pri teh stvareh ne do püščena prosta uppraba kak na primer pri rekah i potih, temveč, da mara imeti vsakši dovoljenje, što si hoče iz teh stvari kaj za svojo potrebo vzeti, drügače ga kaštigajo kak tata. to to je tüdi Čisto pravično, kajti državni ali občinski gozdovji i pašniki itd. sp za to tű, da dobi občina iz njih gotove peneze za svoje potrebe. Koliko torej držáva ali občina ali dežela iz toga svojega premoženja pridobi, toliko manj je treba plačati porcije. Torej je v interesi vsakoga, da to državno ali drügo premoženje čuva.
(Dale.)
3
NOVINE
1921. 1. maj.
Naselitev pri Lendavi. Naš poslanec so zvedili na ministerstvi agrarne reforme, da v prvoj vrsti se našim ljüdem da zemlja okoli Lendave; na edno osebo spadne eden plüg. Če naših nebi bilo, se naseli tam 25 tistih familij, štere že dve leti sirotüjejo v Strnisči pri Ptuji. Na ministerstvo je prišlo obvestilo, da se samo 37 familij z Prekmurja zglasilo. Na to so naš poslanec odgovorili, da so oni javili v M. Soboto na agrarni urad, ka se se pri njih glasili ljüdje v velikom broji, ki so mogli zato pobegnoti že po zasedbi Prekmurja v Ameriko, ar so tü nej dobili zemlje. Keliko je pa naših goričkih ljüdi, ki nemajo nikaj svojega i so ne dobili nikaj, ar tam na Goričkom v vnogih krajej ne zemlje za razdelitev. Tem vsem ide v prvoj vrsti zemlja okoli Lendave. Pravičnost de se tü gledala, so odgovorili na ministerstvi
Zbešnjena mačka se je priklatila v Kustanovce dne 13. aprila i tam zgrizla nekšo deklico. Ta se je mogla iti zdravit v Pasteurjev institut v Zagreb, da ne bi obolela na besnoči. Kak se vidi še v Prekmurji pesja besnoča ne bo krátkom zatrta, če ne bo občinstvo sodelovalo i se držalo razglašenih naredb.
Veržej. Prvoga maja bo v Sal. zavodi v Veržeji proščenje, te den se bo namreč slovesno obhajao svétek Matere dobroga tanača.
Obrtno nadzorništvo v Maribori, ki obsega okr. glavarstva Maribor, Ptuj in Ljutomer civ. komisarjat Murska Sobota i obrtni oblasti mest Maribor i Ptuj, se nahaja začasno v prostorih mestnoga magistrata v soba štev. 6. Uradne vüre so od 8 zjutraj do 2 popoldne.
Spomlad.
V obleko novo se pogrnja Narava, kak dekle na ples Le rože vidim, lüč več trnja, Spremenil svet se je zdaj ves.
Z življenjom vse je prepojeno, V veselji plava, kar živi; Vse živo ma le željo eno,
Živeti tak brez konca dní.
Narava krasna k sebi vabi Tüd’ mene v ples pomladni svoj Pohitel bi ... a stoj, nezabi;
Ne tü, tam gor raj bode tvoj!
Da, srečna lahko si mladina, Pomlad življenja ti živiš!
Ko ljubke cvetje je milina Življenje tvoje, če ne spiš !
Nasmeh ti sladki z ličic sije,
Skrbi ti težkih ne poznaš; Neznane so ti hudobije —
Ne veš, da svet je sama laž!
Raduj, mladina mladina, se mi rož, Saj kratek je mladosti čas; [na; A za življenje boš ti zmožna, Če svet strah božji tvoj bo kras!
Vsi dopisi ali prijave, ki se tičejo gornjega urada i ki spadajo v tistoga delokrog, naj se odslej pošiljajo naravnost na gornji naslov. 
V Črensovcih bo 1.-ga maja v nedeljo popoldne ob 3. navuk za tretjerednike. 
Tajniški tečaj se začno v D. Lendavi 25. aprila. Na tečaj se priglasilo 18 dečkov. Tečaj bo trajao do 15. maja.
Zamenjava kronskih bankovcov. Kak smo zvedili, kronski bankovci pa 1, 2 i 10 kron se bodo po mali notrijemali. Zamenjavo bodo vršili davčni uradi.
Zvišanje poštnih pristojbin. Ppštno ministerstvo je odredilo, da Od 1. maja zvito vse poštne pristojbine za notranji promet Za pisma trbej plačati 50 par ali 2 koroni. Za odprte karte pa 25 par. Za tiskovine do 50 sir. 10 pár. Za priporočajo (ajántott) se plača 1 dinar. Za pake do 9 kil se plača 5 dinarov, od 5 do 10 kil deset dinarov, od 10 do 15 kil 13 dinarov.
Ponizna prošnja. Že več let se pripravlamo pri Sv. Jürji našo siromaško v slabom stanji, posebno pa k broji düš jako premalo cerkev povekšati 1 da je prioas vekši' del farnikov Siromaški i pri nájbolšoj voli k tomi svetomi deli nemogoče Veliki darov doprinesti, zato se obrnemo vsi farniki od Sv. Jürja z poniznov prošnjov do vseh far v Prekmurji, posebno do velečastni. g. plebanošov, če, bi nám: blagovoli bili na'pomoč' biti; s tem, da bi v svojih cerkva) ednok, dvakrat dati offer pobirati ná imeno-vani namen. Prosimo tüdi posamezne blagodarne düše, štere bi štele v te namen kaj darüvati Vsem darovnikom i nabiralcom že naprej pravimo v Jezuša imeni ..prisrčen Bog plati." za Štere se bomo tüdi vu naših molitvaj spominali. Blagovoli darovi se naj pošilajo na te naslov: Cerkvena grad-bena Komisija pri Sv. Jürji, p. Rogašovec Prekm. Cárič Jožef župnik.
  Türnišče. 29. maja t. 1. se bodeta 2 občinskih gostilni v Türnišči na tri leta v najem dávali. Vsaki' četrtek je svinjsko senje v Türnišči. Či Živinsko senje spadne na četrtek, te se svinjsko predene na drügi dén.
Dom i svet.
Belgrad. V konstituanti ide dalje borba za ustavo. Stranke napinjajo vse svoje moči; da bi mogle dosegnete vsaka svoje zahteve/ Dr. Anton Korošec je meo imeniten govor v parlamenti. Odkrito je povedao, ka dnes misli i šče slovensko i hrvatsko
ljüdstvo. 90% slovenskoga i hrvatskoga naroda je proti cerrtra-lizrai, to je, proti tomi, ka bi nam vse iz Belgrada dikterati. Mi ščemo svojo autonomijo, ka bi sami sebe ravnati. Omeno je tüdi, da se v Jugoslaviji katoličani zapostaviajo i zaniči!jejo. Potrebno je, dá se katoličanom da tüdi Popolna Sloboda. -— Radič ešče ne prišao v Belgrad. 28. aprila razide parlament. Pravoslavni do meh* svoje vüzemske svétke. V pondelek 9jmaja se bo nadeli-javala seja konstituante:
Nemška Austrija. Velke gibanje je po celoj Austriji zato, da se naj Austrija Prikapči k Nemčiji. Francuzi to ščejo zabraniti, ar bi s tem samo močnejša postala Nemčija, od štere se pa Francozi Še itak bojijo.
Italija. Italijani morejo v kratkom časi izprazniti Dalmacijo, Italijanski delegati pridejo te tjeden v Belgrad, da trgovinsko pogodbo sklenejo z Jugoslavijov. Követje Jugoslovanskoga kluba so protestérali pri zvünešjem ministri i zahtevali, da se Trgovinska pogojami tečas naj ne začnejo , z italijanskom delegacijov, ‘dokeč 'se Dáíríiátija ne sprazni.
V Ljubljani i Maribori so Se Preminoči1 tork 26. apr. vršile občinske volitvi Kakši je izid teh volitev, zdaj da Novine zapremo, še ne vemo.
Penezna vrednost. Dolar stane 138—139*50 naših kron, 100 austrijski koron se dobi za naših 23. Za 100 nemški, tnark moreš dati 200—205 naših koron. Za 100 taljanski lir pa 650—655 koron. Za en dinar dobiš vogrskih 760 koron.
Vabilo.
Na ustanovni občini zbor gre-mija trgovcov za Prekmurje, ki se vrši v nedeljo dne I. maja 1921. ob 2 vüre popoldne v prostorih gostilne Flisarove v Murskoj- Soboti. Dnevni red: 1) Otvoritev ustooovnoga občinoga zbora s kratkim poročtlom o potrebi trgovske organizacije v  Prekmurji, 2) prešanje pravil, 3) vpi-sanje članov, 4) sprejem pravil, 5) volitev načelnika in odbornikov, 6) Slučajnosti. K zborovanji naj vsakši prinese s sebov obrtm list oli pa to vabilo kak legitmacijo. Pripravljalo! Odbor,
4
NOVINE
1921. 1. maj.
Štefan Huzjan
mehaničar
Dolnja Lendava hižna št. 63.
Ponüja mašine za
šivanje na malo i velko, vsako
vrstne za ženske i moške.
Pazka, krčmarje!
Poštüvanim krčmarom ljüdno naznanim, da sam
Odpro zalogo pive
z Götzove Pivovarne v Maribori. V zalogi bom meo vsaki čas vsevrste pivo v lagvičkih i v kantah (glažaj). Piva je jako dobra i predbojne kakovosti. Za obilna naročila se ljüdno priporača Kosi Jožef gostilničar v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki). 
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina
v DOLNJOJ LENDAVI
Priporačam:
Oblijalo za lončare, Portland cement,
Koks in bükveno vogelje za kovače.
Zdaj rávno je prišlo tüdi dosta vsakevrste železa.
Nizke cene!
dobre, močne borove za škafe réditi se odávajo v püconskih ciglenicaj. Doge so duge 40 cm., šürke 23 cm., debele pa 2½ cm. Eden falat košta 3 koron tam na mesti.
Foglar Karol, posestnik opekarne.
Slovenci z staroga vogrskoga kraja! Pristopite k pomožnomi drüštvi
„SVETI KRIŽ“ v Chicagi III.
Drüštvo plača 7 dolarov skoz šest mesecov, po šestih mesecah pa 3 dol. 50 centov betežnim svojim kotrigam na tjeden. Za mrtvov kotrigov pa plača 300 dolarov.
Plačüvanje odstrani drüštva se začne za 3 mesece, po vstopi če se pripeti beteg, včasi pa če pride smrt. Za to dobroto drüštvi kotrige plačajo samo eden dolar vstopnine ednok samo, i članarine vsaki mesec 75 centov. Sprijmejo se moški i ženski spol od 16 let do 50. Vodstvo drüštvo je sledeče: predsednik Törnar Ivan, podpredsednik Markoja Ignac, paziteo računov Horvat Števan, vsi trije z Črensovec, tajnik Lebar Ivan, računovodja Gjörek Mihal, oba z Hotize, blagajnik Zver Matjaš z Polane, paziteo društva Markoja Ivan z Bistrice, odbornik za betežnike Černjavič Ivan, paziteo računov Raj Jožef, oba z G. Bistrice, vratar Franc Riznar z Štajara. Zglasite se vsi na 957. W. 18. th. Str. pri g. Črnjavič Ivani.
Vsi Slovenje v to drüštvo!
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vora!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike.
H. SUTTNER, Ljubljana Št. 944.
Prvovrstna švicarska svilna mlinska sita kak i práva vunatna sita (pajtelni) 24 in 32 cm široka priporača trgovina Avgust Čadež, Ljubljana Kolodvorska ulica 35. naproti „Stare Tišlerjeve gostilne“.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 30 K. Tudi svilní i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
Naročte si Novine!
Naznanilo.
Naznanjam da sam odpro 15. marca t. l. v Ljutomeru, (Lotmerki) Glavni trg. v hiši g. Kukovca
ZOBNI ATELJE.
(Za popravlanje zobi).
Izvrševao bodem plombe vseh vrst, umetno zobovje, zlatekrone i mostičke, i vse v to stroko spadajoča dela. Odprto: od 8. do 12. in od 2. do 5. po nedeljah i praznikih od 8. do 12.
Priporoča se	z odličnim spoštovanjom
Vilko Ban zobar.