FOR
Freedom
AND
Justice
No. 85
Amerišk
SI 80S aw -'3SyH3 AA3H3 S - 80£3 *±dtf
■3Ay aayniM sist? 3isa3isns hnwis *ya
INA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 1 5, 1 988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Bush obljublja hitro akcijo glede ogromnega proračunskega primanjkljaja — Kmalu bo
imenoval ključne člane njegove vlade
WASHINGTON, D.C. — Novoizvoljeni predsednik ZDA George Bush (zaprisegel bo šele 20. jan. 1989) bo morda že ta teden imenoval nekatere najbolj pomembne člane njegove vlade. Dobro poučeni viri vedo povedati, da je nastalo precejšnje tekmovanje med možnimi kandidati za ta mesta. Bush je že imenoval svojega najtesnejšega političnega prijatelja Jamesa Bakerja za novega državnega sekretarja. Baje bo že danes sporočil, da bo zakladni tajnik Nicholas F. Brady, ki je prav tako dolgoletni Bushov prijatelj, ostal na tem mestu. Kdo bo vodil Bushov štab v sami Beli hiši ni še znano. Zelo se za to pomembno mesto poteguje 49-letni guverner New Hampshira John Sununu, ki je splošno ocenjen kot zelo sposoben, vendar ima močnega tekmeca v Craig Fullerju, ki je vodil Bushov štab zadnja leta.
Mednarodni denarni trg je zelo zaskrbljen nad ameriško gospodarsko politiko. Vse od volitev naprej zgublja dolar na svojo vrednost. Trgovci z denarjem so v skrbeh zaradi popuščanja v ZDA v borbi zoper zelo velik proračunski primanjkljaj. Zaradi tega je Bush dejal včeraj, da bo ena poglavitnih nalog njegove vlade spopadanje s primanjkljajem, ni pa šel v podrobnosti. Zanikal je, da želi manj vreden dolar v želji, da bi tak dolar pospeševal ameriški izvoz. Bushova kampanjska obljuba, da ne bo pristal na nobeno povišanje davkov, ga bo paralizirala v boju zoper primanjkljaj, menijo v tujini.
Svetovni državniki se poslavljajo od
Reagana — Srečali se bodo z Bushom
WASHINGTON, D.C. — Na obisku v ZDA je zahodnonemški kancler Helmut Kohl. Včeraj se je srečal v Beli hiši s predsednikom Reaganom, danes pa ga bosta sprejela novoizvoljeni predsednik George Bush ■n podpredsednik sen. Dan Quayle. Danes bo v ZDA prispela angleška premierka Margaret Thatcher, katere vlade je imela zelo dobro odnose z Reaganovo administracijo. Pred odhodom iz Londona je Thatcherjeva dejala, da pride v Washington, da bi se poslovila od starega prijatelja Reagana. Obenem se bo po vsej verjetnosti srečala tudi z George Bushom, kajti pričakuje, da se bodo dobri meddržavni odnosi nadaljevali pod njegovim predsednikovanjem. Thatcherjeva Je na krmilu angleške vlade že več kot devet 'et in vse kaže, da bo njena stranka zmagala na prihajajočih volitvah.
Sovjetska zveza je sporočila, da bo v ZDA v decembru prišel sovjetski voditelj Mihail S. Gorbačov in sicer, da bi govoril na zasedanju generalne skupščine. Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom v ZDA Pa se bo Gorbačov srečal z Reaganom, ni pa izključeno, da se ne bo pogovarjal tudi z bushom. Gorbačov in žena bosta tudi obi-skala London in sicer od 12. do 14. decembra.
PLO proglasila neodvisno palestinsko domovino, katere glavno mesto je Jeruzalem
Prvič priznala pravico Izraela do obstoja
ALŽ1R, Alž. — Na zasedanju parla-^enta Palestinske osvobodilne organizacije, ki Poteka v tej državi, so zbrani delegati — ^0 jih je — prvič slovesno proglasili obstoj ne°dvisne palestinske države z glavnim me-st°m v Jeruzalemu. Kraji, ki naj bi sestavili '° Palestinsko državo, so vsi pod izraelsko Zasedbo, Izraelci sami pa menijo, da je me-
sto Jeruzalem glavno mesto Izraela. V mednarodnem pravu je pa korak PLO pomemben, kajti bo nova »država« lahko iskala priznanje od drugih držav. PLO je tudi avtorizirala korake, ki bodo vodili do proglasitve palestinske vlade v izgnanstvu. Ta vlada bo gotovo dobila priznanje od raznih držav po svetu, in ne samo arabskih oz. muslimanskih.
Na drugi strani je pa zasedanje PLO parlamenta sprejelo veljavnost vseh dotlej odobrenih resolucij Združenih narodov glede palestinskega vprašanja. Tako je PLO sprejel tudi resolucijo iz leta 1947, ki predvideva ustanovitev neodvisne izraelske države. S tem naj bi PLO prvič v svoji zgodovini vsaj posredno priznala pravico Izraela do obstoja. Takšno priznanje je bilo v očeh ameriških vlad na primer eden glavnih ovirov zoper neposredne stike med vlado ZDA in predstavniki PLO. V Izraelu so pa dejali, da akcija PLO parlamenta nima posebnega pomena. Med drugim je PLO sprejelo stališče, po katerem obsoja in odklanja terorizem. Opazovalci PLO pravijo, da je z vsem tem zmagala »sredinska« struja v organizaciji, ki jo vodi Jasir Arafat, dolgoletni vodja PLO.
Sovjetski uspešno izstrelili zrakoplan Buran — Polet je trajal 3 ure in pol — Varen pristanek — Buran tehta kar 100 ton
MOSKVA, ZSSR — Danes zjutraj je na
posebni stezi blizu izstrelitvfinc ploščadi pri kozmodromu Bajkonur v sovjetski centralni Aziji varno pristal zrakoplan Buran, ki je bil izstreljen v vesolje in dvakrat obkrožil zemeljsko oblo. Polet je trajal tri ure in pol in je bil popolnoma avtomatiziran, čeprav ima Buran prostor kar za deset kozmonavte. Sovjetski komentatorji trdijo, da je polet potekel brezhibno in da so vse naprave delovale odlično. Sovjetska televizija je prenašala slike o izstrelitvi in tudi pristajanju, vendar z zamudo. Bodoči poleti Burana in drugih zra-koplanov bodo imeli človeške posadke.
— Kratke vesti —
Washington, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan sprejel v Beli hiši vodilnega sovjetskega disidenta Andreja Saharova. Reagan je rekel, da bodo odnosi med ZDA in ZSSR irpeli težave, dokler bodo imeli Sovjeti politične zapornike. 67-letni Saharov je apeliral za dva teh zapornikov, obenem pa izrazil kritiko do Reaganove Strateške obrambne iniciative.
Islamabad, Pak. — Jutri bodo v Pakistanu volitve. Med vodilnimi kandidati je levičarka Benazir Bhutto, ki želi postati prva ženska, ki bi bila izvoljena za voditeljico katere muslimanske države.
Tokio, Jap. — Ameriški veleposlanik
Mike Mansfield je izjavil, da se bo upokojil. Mansfield je velepošlanik že 11 let, je star 85 let, pred leti pa je vodil demokratsko večino v zveznem senatu. Japonci ga visoko cenijo.
Jeruzalem, Izr. — Jicak Šamir, ki vodi
desničarsko Likud stranko, je dosegel kompromis z nekaterimi manjšimi verskimi strankami in bo tako v kratkem sestavil novo vlado. Šamir je dobil mandat za sestavo vlado od državnega predsednika Chaima Herzoga. Najprvo je povabil v koalicijo drugo stranko, laburistično, a pod pogojem, da bi bili laburisti v očitno drugorazrednem statusu, kar je skoro gotovo za laburiste nesprejemljivo. Šamir je obljubil, da bo njegova vlada iskala mirno rešitev problema Palestincev
Iz Clevelanda in okolice
Maša za škofa Rožmana—
Jutri, v sredo, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. dr. Gregorija Rožmana ob obletnici njegove smrti. Kdor le more, je na-prošen, da se te sv. maše udeleži.
Prodaja peciva—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti ima prodaja peciva to soboto in nedeljo. V soboto bodo prodajale razno pecivo od H. dop. dalje, v nedeljo pa od 1.30 pop. dalje, sicer na farnem festivalu. Pridite! Lepo je bilo—
Preteklo nedeljo je bila dvorana Slovenskega doma na Holmes Ave. polno zasedena. Zbrani rojaki in rojakinje so s svojo navzočnostjo izrazili priznanje in čestitke neumornemu društvenemu delavcu Rudiju Knezu ob njegovem 70. rojstnem dnevu. Še na mnoga leta, g. Rudi!
Koncert—
Preteklo nedeljo zvečer je imel koncert na univerzi Cle-veland State slovenski pianist Igor Dekleva. Igral je izvrstno, le da je bilo navzočih samo okrog 30 ljudi. V krajšem nagovoru je dejal, da morajo Slovenci ob sicer splošno priljubljeni narodnozabavni glasbi gojiti tudi bolj.zahtevno, klasično glasbo. Po koncertu je bila prilika za osebno srečanje in pomenek s prof. Deklevom.
Avtobus v Toronto—
V	soboto, 26. novembra, odpelje v Toronto avtobus, ki ga je naročil Primorski klub. Ako se želite pridružiti, pokličite za več informacije enega sledečih: Marija Dekleva (261-6746), Jože Jenko (481-7432), Frank Cendol (256-8872). Pevske vaje sc pričnejo—
Pevski zbor Korotan sporoča, da se bodo pričele redne vaje v soboto, 19. novembra, ob 7. uri zvečer v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Pri Korotanu prisrčno vabijo, da se jim pridružijo novi pevci in pevke. Ako želite več informacije, pokličite g. Rudija Kneza na tel. 481-1954.
Novi grobovi
Linnca M. Milavec
V	soboto, 12. novembra, je umrla Linnea M. Milavec, rojena Finlayson, žena Normana, mati Normana in Amy, sestra Thomasa, Jean Smeker in Marthe Rohlke. Pogreb bo iz Brickmanovega zavoda na 21900 Euclid Ave. danes, v torek, v cerkev sv. Križa dop. ob 10. in od tam na pokopališče Crown Hill. Darovi v pokojničin spomin The American Cancer Society bodo s hvaležnostjo sprejeti.
Kres vabi nove plesalce—
Folklorna skupina Kres se pripravlja na praznovanje svoje 35-letnice. Zato vabi mladino, ki obiskuje višjo šolo (high school), da se ji pridruži in se vključi v ohranjanje slovenskih običajev in plesnih izročil med nami ter se družabno poveže s svojimi slovenskimi vrstniki. Ta mladina je vabljena, da pride to nedeljo, 20. nov., ob pol sedmih zvečer v Baragov dom na St. Clairju, kjer bodo zbrani člani Kresa n^ svojem sestanku.
St. Clairski upokojenci—
Ta četrtek, 17. nov., ob 1.30 pop. bo v prizidku SND na St. Clairju seja kluba upokojencev za to okolico. Seja je obenem letna, zato važna, ker bodo volitve novega odbora. Članstvo vabljeno. Na seji bodo tudi na razpolago vstopnice za božično kosilo za člane. Kosilo bo v četrtek, 15. dec., ob 1.30 popoldne. Okreva na domu—
Ga. Mary Kokal se je vrnila domov iz bolnišnice Fairview. Prisrčno se zahvaljuje za obiske, rože, molitve in dobre želje za vrnitev zdravja. Bog vsem povrni! Obiski na domu so dobrodošli.
Plašč zamenjen—
Na štajerskem martinovanju, ki je bilo 29. oktobra v SND na St. Clairju, je prišlo po pomoti do zamenjave plaščev. Neka stranka je namreč vzela plašč iz bele volne. Na-prošena je, da ga vrne ge. Zdenki Kavčič ali pa jo pokliče na tel. 481-1074.
Novi odbor—
Odbor Folklorne skupine Kres za leto 1988-89 je sledeč: Preds. Andy Lončar; pod-preds. Mark Zakrajšek; blagajničarka Marianne Rihtar; tajnica Theresa Kolarič, 30261 Meadowbrook Dr., Willoughby Hills, OH 44092; odborniki: Monica Gaser, Leo Košir, Mitja Pavlovčič, Mike Rus. Polka zabava—
Tudi letos bo na Zahvalnem dnevu (24. nov.) tradicionalna polka zabava, ki jo sponzorira Cleveland Slovenian Radio Club za radijskega napovedovalca Tonyja Petkovška ml. Tudi letos bo ta zabava v avditoriju višje šole sv. Jožefa na E. 185 St. in Lake Shore Blvd., trajala bo od 5.30 pop. do 1. zj. Vstopnice so v predprodaji po $6, pri vratih bodo pa po $6.50.
VREME
Pretežno sončno in vetrovno danes, z najvišjo temperaturo okoli 64° F. Spremenljivo oblačno in zopet vetrovno jutri, z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 68° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna):	ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00 - year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 85 Tuesday, November 15, 1988	"
ČLOVEK IN LJUDJE
Razmerje do ljudi pod vplivom razmerja do Boga
Razmerje do ljudi mora biti pod vplivom razmerja do Boga. To je sad vere: Bog je stvarnik vseh in vsega. Kristjani se bližamo k Bogu po poti, po kateri Bog prihaja k nam. To je sveto bogoslužje ali zakramentalno delo Cerkve. Sodelovanje v obhajanju bogoslužja je naš odgovor na Kristusovo delo za naše odrešenje. To je milost, ki smo je deležni po krstu v Jezusa Kristusa.
»Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, ta bi prav tako, kakor je Kristus po veličastnem Očetovem posegu vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novega življenja. Ce smo namreč njemu postali podobni v njegovi smrti, mu bodo tudi pridruženi v njegovem vstajanju« (Rirrj 6, 3-5).
Na tej poti smo obvarovani pred zablodami in stranpoti, ki niso po božji volji. Zato je Kristus izročil Cerkvi pastirsko službo. Po učeniški službi pastirjev Cerkve nam je oznanjevana božja beseda in z njo božja moč in milost za ravnanje po Božjem načrtu za naše romanje proti večnosti.
To je naša sveta vera, ki nas varuje tudi v sedanjih razmerah. So primeri, da verni ne dobijo opore od pastirjev krajevnih cerkva. V ospredje postavljajo nekateri dejavnosti, ki niso bistvene za njihovo pastirsko službo. V takih dejavnostih, ki so postavljene v ospredje, je pogostokrat zanemarjeno bistveno sodelovanje v delu, ki ga Kristus vrši v cerkvenem bogoslužju za odrešenje posameznikov in vseh.
Bistvena za udeleževanje svetega bogoslužja je odločitev posameznih vernikov za Kristusa in za sprejem dela njegovega odrešenja. Posamezniki se odločajo za Kristusa, posamezniki Ga sprejmejo v svojo osebo in v svoje udejstvovanje, ravnanje in odločanje. Tako posamezniki postajajo bolj in bolj udje skrivnostnega Kristusovega telesa — Cerkve.
V tem je tudi najpopolnejše uresničeno dostojanstvo vsakega človeka. V doživljanju tega dostojanstva je tudi vključeno doživljanje odgovornosti do Cerkve in do njenega poslanstva v sedanjem svetu. To daje trdnost in moč vernemu kristjanu in celotni Cerkvi.
Kristjan je v svojem razmerju do Boga poglobljen in usmerjen vase, v globine svoje notranjosti, ker je bil v krstu preprojen v božjega otroka in v svoji duši oblikovan v bogo-podobnosti.
Razhnerje do ljudi narekuje človekov položaj do posameznikov in skupin ljudi: zakon, družina, sorodstvo, župnija, družbeno in družabno okolje, soseščina, okolje dela, okolje vasi, trga mest itd. To so različna razmerja, ki prinašajo določene odgovornosti, naloge in dejavnosti.
Vsa razmerja presojamo po razmerju do Boga.
Ave Maria (november 1988)
Dr. Zdravko Kalan	^ei>' York, N. Y.
Spomini ob 70. obletnici slovenske svobode
L.P. je napisal 21. oktobra uvodnik Mejnik v slovenski zgodovini. Tako lepo, jedrnato in brez nepotrebnega besedičenja zna pisati samo on. Ko sem čital njegov članek, sem se spomnil tistih časov. Morda bo kakega bralca zanimalo, kaj smo tiste čase doživljali mladi ljudje.
Prvi nastop
Bil sem v drugem razredu osnovne šole v Novem mestu. Učili so očetje frančiškani. Bili so strogi. Vladala sta red in disciplina. Naučili šo nas pa tudi več kot na katerikoli drugi šoli. Tako smo ob vpisu na gimnazijo znali vso nemško slovnico, oblike vseh nepravilnih glagolov, le naš besedni zaklad je bil še reven. Prav tako je bilo v drugih predmetih.
Obvestili so nas, da bo naslednji dan otvoritev nove železniške proge Novo mesto-Karlovac. Ob določenem času smo morali priti v šolo brez knjig in zvezkov. Dali so nam zastavice na majhnih palčkah. Vsak je dobil eno. Večina smo dobili slovenske zastavice, nekaj učencev iz meščanskih družin cesarske, dva učenca sta pa že s seboj prinesla nemško zastavo. Štela sta se za Nemca.
Cesar ni prišel, kakor so
ZAHVALA
FOWLER, Kansas - Od avgusta sem prejel sledeče darove za koroške študente:
N.N. ________________ $500
N. N_________________$5000
Rev. Jože Vovk,
(Aurora, Minn.) ________ $500
N.N. (Kalif.) _____  $1000
Jakob Beznik,
(Milwaukee, Wis.) ______ $300
Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom v imenu študentov in njihovih staršev. Ravno danes, ko to pišem, sem prejel pismo od g. Jankota Uranka, v katerem mi sporoča, da bodo delili štipendije takoj po prvem novembru. Ko mi bo poslal imena obdarovanih študentov, jih bom objavil v Ameriški Domovini. Darove razdeljuje posebna komisija, ki dobro pozna študente, njihove gospodarske in družinske razmere. Študentje morajo biti zavedni Slovenci, dobri katoličani in pa revnih staršev. Kot kaže bo letos precej obdaro-vancev.
Tudi za Karmeličanke na Sori v Sloveniji se je med tem časom nekaj nabralo:
Rev. Lojze Jenko,
(Cleveland, O.)___________$100
Anne Probst,
(Fowler Kans.)____________$500
Rose Novak,
(Brit. Col., Kan.)_________$30
N.N. (Kansas)___________$70
Sestre so zelo hvaležne za vsaki dar. Je še precej dolga na novem samostanu, vendar v zaupanju na božjo pomoč in srčno dobroto mnogih prijateljev po vsem svetu, so prepričane, da bodo ves dolg kmalu poravnale.
Darove za študente in karmeličanke še vedno sprejemam.
Fr. John Lavrih
P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844
obetali, pač pa njegov odposlanec.
Na postaji smo delali to, kar so nam sproti ukazovali patri, enkrat smo odzdravljali slovensko, drugič nemško.
Na koncu nam je rekel pater, da gremo domov, ker pouka ne bo. Župan nam je dal prosto in podaril zastavice.
, Šli smo nazaj v mesto. Mi s slovenskimi zastavicami smo se vračali v eni skupini, tisti s cesarskimi in nemškimi pa v drugi skupini. Bili so pred nami. Obnašali so se, kakor da bi bili boljši od nas. Mi smo zabavljali.
Zabavljanje je prekinil eden iz naše grupe, ko je zavpil:
»Hudiča ali smo še Slovenci ali ne? Pokažimo jim, da smo! Če ne bodo vrgli svojih zastav v graben, jih bomo pretepli in vrgli mi!«
»Tako je!« smo zavpili in se pognali za njimi.
Predno je kdo koga udaril, so na ukaz našega vodnika odvrgli češarke in nemške zastave v graben ob cesti...
Nihče se ni pritožil, nihče ni bil kaznovan.
To je bil moj prvi javnih nastop Slovenca...
Na Dunaju je vladal cesar Nemec Franc Jožef, ki smo ga
spoštovali; mi smo pa hoteli na slovenski zemlji tudi pokazati, da smo Slovenci.
Stara mama in cesar
Moja stara mama se je rodila leta 1830 kakor cesar Franc Jožef.
Slovenci smo na splošno narod, ki spoštuje oblast, trdo dela in živi po zakonih.
Slovenci so spoštovali tudi cesarja. Po šolskih razredih je visela na glavni steni na eni strani slika cesarja, na drugi pa križ. Ta dva morate ubogati, so nas učili v šoli.
Ljudje se niso nikoli pritoževali čez cesarja. Če je bilo kaj narobe, so bili krivi politiki, nemškutarji in nepošteni oblastniki. Slovenci so mogli doseči vse položaje. Bili so generali, profesorji, celo rektorji in prvi dunajski škofje bil Slovenec.
Med vojno se je soška fronta že toliko premaknila, da je postala Škofja Loka z okolico zaledje. Na travniku nasproti naše hiše je bil velik prostor, za veliko število tovornjakov, ki jih je vojska potrebovala, da je zalagala fronto z orožjem, municijo in živili.
<*
Med vojaki je bil tudi eden, ki se je pisal Jedreško. Tako smo ga vsaj mi klicali. Katere narodnosti je bil, nisem vedel.
Ko je 1. 1916 cesar umrl, je prišel mojim skrivaj povedati, da je cesar umrl. Ko je moja stc\ra mama to zvedela, je rekla: »No, zdaj pa Tudi jaz ne bom več dolgo!«
Par tednov zatem je umrla,
kmetica, ki je rodila 14 otrok!
Le kako bi mogla živeti naprej, ko je pa umrl njen sovrstnik in še cesar povrh!
Moje ime
Ko sem se rodil, je vprašal učitelj, očetov prijatelj, kako mi bo ime?
»Februar je! Čez dober teden bo sv. Valentin. Kar ime tega svetnika mu bomo dali,« je odgovoril oče.
»Janez, to ni prav! Ti si zaveden Slovenec in slovensko ime za Valentina je Zdravko. To ime mu daj!« ga je učil učitelj.
Oče je naročil botru in botri, da me župnik krsti na ime Zdravko.
Ko sta se vrnila iz cerkve, niste rekla nič. Mene so klicali Zdravko.
Toda ko je župnik slišal, da hoče oče, da me krst: na ime Zdravko, je vzrojil: »Tega svetnika ni niti v koledarju, niti v pratiki. Kaj si vse izmiš' Ijajo ti samo Slovenci! Jaz ga bom krstil na ime Valentin, on naj ga pa kliče, kakor hoče.«
Vse to je zvedel moj oče šele, ko me je vpisal v prvi razred osnovne šole in je potreboval moj krstni list. Tako sem bili v šoli Valentin, dom* Pa
Zdravko.
V petem razredu gimnazije me je vprašal razrednik: »Kalan, kako to, da te v šoli vodimo pod imenom Valentin, doma te pa kličejo Zdravko?*' Povedal sem mu, kaj se je zg°' dilo ob krstu.
»Odslej naprej si tudi v šol' Zdravko!«
In tako sem ostal do konc" šolanja. Tudi moja doktorsk9 diploma je nosila to ime.
Dvanajst let pozneje sem v šoli za rezervne oficirje zop£l postal Valentin. Občine so n"' mreč vsako leto poslale vojsk seznam vseh vojnih obveza"' cev tistega leta, ki so ga napra' vile po podatkih iz krstn' knjig. Z vojsko se nisem hot prepirati. Vedno je boljše, $ čim manj vedo o vojaku.
Toda Valentin sem bil zope' samo v vojski. In tako bi °sia
lo, če...
Pa sem prišel v Ameriko 'l’ Cleveland. Pokojni Jaka bevec, lastnik AD, se je p01^ dil, da bo prof. Lipovcu 1 meni preskrbel prve papirJ Ponudbo sva takoj sprejela-
»Toda kako boš ti, Kala^ hodil s tvojim krstnim po Ameriki, pa res ne ve , Noben Amerikanec ne bo z imena izgovoriti. Ali ni Zdra ko v slovenščino preved Valentin?«
Ko sem prikimal, je nada val: »Najboljše bo, da vzaj^ mo takoj prvi papir na ime lentin. Ali se strinjaš?«
Seveda sem pristal, sem si vsaj enkrat sam to ime. Prej so ga drugi-
(Dalje na str. 4)
■y,
fak1

Ha-Hec-Hi-Ho-Humor!	1

Skuhal @
an pogrel MECAN
PREBRISANI KUHAR
Najstarejši sin Marije Terezije, cesar Jožef II., je v 1 8. stoletju med raznimi drugimi samostani hotel razpustiti tudi samostan v Pleterju. Opat in vsi menihi so prosili cesarja milosti.
»Dobro,« reče cesar, »pri miru vas pustim, če mi v osmih dneh daste povoljen odgovor na tale vprašanja:
1.	Kako daleč je okrog zemlje?
2.	Kako daleč je do nebes?
3.	Kaj jaz mislim?«
Noč in dan so menihi ugibali, a nič pravega niso po-gruntali. Bližal se je zadnji dan, ko bi moral opat cesarju osebno sporočiti odgovore. Tedaj pride k opatu samostanski kuhar in se ponudi, da bi on šel k cesarju. Opat mu ni verjel. A ta je le zahteval, naj mu da opat svojo obleko, pT-stan, križ in verižico. Tako se je odpeljal kuhar k cesarju.
Izpraševanje se je takoj začelo. Cesar je vprašal: »Kako daleč je okrog zemlje?«
Kuhar odgovori: »Ako se kdo zjutraj, ko sonce vzide, odpravi na pot in potem koraka s soncem vštric, pride v 24 urah okrog zemlje.«
Cesar se glasno zasmeje in zastavi drugo vprašanje: »Kako daleč je do nebes?«
»Na veliki petek okrog tretje ure je umrl naš Zveličar; malo pred smrtjo pa je rekel desnemu razbojniku: Še danes boš z menoj v raju. Od treh pa do polnoči je devet ur, torej ne more biti več kot kakih devet ur.«
Radoveden stavi cesar še tretje vprašanje: »Kaj jaz zdajle mislim?«
»Veličanstvo,« mu odgovori kuhar brez obotavljanja, »Vi zdajle mislite, da imate pred seboj učenega opata, ampak jaz sem le navaden kuhar.«
Cesarju seveda ni preostalo drugega, kot da samostan prizanese.
Irsko vabilo na ples: Vabljeni vsi moški in ženske, ne 9lede na spol...
Vaša hči mi je rekla, naj zatrobim, ko pridem ponjo, ampak nimam avta.
Moj mož se je zadnje leto grozno postaral. Zdaj si naj-Prej ogleda jedilni list in šele potem natakarico.«
indij
Janezek je z-očetom gledal kavbojko in videl, kako si
'Janci mažejo obraz z barvami.
»Zakaj pa to počno?« je vprašal očeta.
»Pripravljajo se na bojni pohod.«
:	Naslednjega dne Janezek priteče iz kopalnice k očetu
Z1 reče: »Očka, 'beživa, mamica se pripravlja na bojni D°hod!«
^ »Želim zrezek, ki ne bo premasten, ker imam sklerozo, ' ne bo žilav, ker imam slabe zobe, ki ne bo pokvarjen in irTiar- ker imam rano ha želodcu, in ki ne bo predrag, ker arr> majhno pokojnino.«
»Čudim se, cla ti jje uspelo moža tako navezati nase.« tak >>^Sak teden, mu potrgam po nekaj gumbov z oblek in ko ie kmalu spdznaj, da bi brez mene težko shajal.«
: ;
vojakih: »Leva, dva, tri, štiri, leva...« do ‘‘kvariš komandant, lahko premaknem tudi desno
9o?«	:
NA ZNA NIL O
Pravkar je izšla težko pričakovana knjiga prof. dr. Cirila Zebota
NEMINLJIVA SLOVENIJA
Cez 500 strani obsegajoča knjiga je prvi povojni primer nemarksističnega prikaza novejše slovenske zgodovine, začenši z Majniško deklaracijo v prvi svetovni vojni (30. maja 1917).
* Po čudnem naključju je tiskanje zaključka Zebotove knjige ravno še ujelo presenetljivo izjavo, ki jo je dal ameriškemu dnevniku (The Wall Street Journal, 7. sept. 1 988) dr. Janez Stanovnik, predsednik Predsedstva SR Slovenije. V njej je ta najvišji ustavni predstavnik današnje slovenske republike poudarjeno zatrdil, da Slovenija že prehaja iz povojne »orvvelljanske družbe« — katere »celotni strukturi se je uprla slovenska mladina« — v »jeffersonsko demokracijo kot vladavino ljudstva, prek ljudstva in za ljudstvo«. Ce se bo ta neverjetna napoved iz Ljubljane izkazala za resnično, bo z njo označen začetek povsem nove slovenske dobe, ko bo slovenski narod v svoji slovenski državi končno demokratično vladal samega sebe.
Ker je bil prof. Zebot neposredni udeleženec in priča mnogih dogajanj, ki so predmet NEMINLJIVE SLOVENIJE, je znaten del knjige obdelal v okvirih svojih doživetij, ki pa jih je skrbno spopolnil z dokumentaričnim gradivom in z natančno pomensko analizo. Knjiga pa se ne odlikuje le po svoji izredni vsebini, temveč je tudi privlačno čitljiva.
NEMINLJIVA SLOVENIJA je izšla pri Mohorjevi v Celovcu, kjer jo je moč naročiti po letalski pošti. Cena knjige (z vračunano poštnino) znaša $20 za broširani izvod v kartonskih platnicah, in $30 za trdo vezeni s slikovitim ovitkom.
Sledeča naročilnica omogoča takojšnjo nabavo knjige. Odrežite jo, izpolnite in podpišite ter po letalski pošti odpošljite na Mohorjevo v Celovec. Po potrebi napravite fotokopije naročilnice za svoje prijatelje in znance.
NAROČILNICA
Datum:___________________
Mohorjeva knjigarna Viktringer Ring 26 *>020 Klagenfurt (Ktn)
AUSTRIA (Europe)
S priloženim denarnim nakazilom (S______) naročam po letalski pošti
(en, dva oz._____izvod(a, e, ov) knjige prof. dr. Cirila Zebota Neminljiva Slovenija.
Podpis:	.__________________
Točen in čitljiv naslov: _____________________________1_______________
KADAR ČLOVEK SMRT PREZRE
NEW YORK, N.Y. - Vsekakor je za nedeljsko dogajanje pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi bil letošnji oktober, moram reči, nekaj izrednega. Življenjski je bil. In vprav ta življenjskost me je prevzela in zapeljala, da sem v svojem zadnjem kroniškem zapisu čisto prezrl, da nas je na en letošnji oktobrski dan tudi smrt obiskala. In to se je dogodilo na petek pred misijonsko nedeljo, 21. oktobra.
Iz naše slovenske njujorške srenje je po ukazu Gospodarja našega življenja odšla naša najstarejša Slovenka in hkrati tudi najstarejša faranka sv. Cirila, 98-letna Jožefina Kukovič. Med našimi »oldtaj-merji« je bila poznana pod imenom Žnidarjeva Pepa.
Rodila se je namreč 17. aprila 1890 na Rodici, takrat del jarške občine in mengeške fare. Danes so vsa ta naselja le del velike občine Domžale. Do tega svojega »psevdonima« je prišla vsled tega, ker je bil njen oče izvrsten krojač. Delal je obleke vsej tedanji domžalski gosposki. In to so bili predvsem Tirolci v Domžalah, ki so bili tudi lastniki slamnikarskih tovarn v Domžalah. In vprav iz tega, danes bi rekel, domžalskega področja: Domžale, Rodica, Jarše, Mengeš, Trzin in Ihan, so prišle v New York ši-valke slamnikov.
Med njimi je prišla tudi Žni-- darjeva Pepa, ki je bila postavna in brihtna. Močno zgovor-
na in vsesplošno poznana med našimi ljudmi, saj jih je ona kmalu vodila po potrebnih uradih, ker se je angleščine hitro priučila. V njujorško slovensko skupnost se je vključila že pred prvo svetovno vojno in sicer leta 1912. Torej v to ameriško deželo je prišla kot mlado 22-letno dekle. Tako je bila v naši srenji kar eno leto več kot tričetrtine stoletja.
Za življenje slovenske skupnosti se je močno zanimala in je bila dejavna v njej na svoj način, vse do pred dvajsetimi leti. Takrat je padla in si zlomila nogo, kar jo je potem zmerom bolj in bolj omejevalo v gibanju ter je vklenilo na dom, dokler ni bila nekako pred 13 leti sprejeta v Hollis Care Center.
Vendar tudi od tu je bila s pomočjo telefona živo povezana z našo preostalo starejšo generacijo, rekel bi, do pred enim letom. Tedaj ji je sluh oslabel in potem še vid. Po vsakem dogajanju na Osmi me je poklicala in povprašala: Tonček, kako pa je včeraj bilo? Brihtna je bila vse do zadnjega in njen spomin je bil čudovit ter zanesljiv. Vsled tega sem jo poimenoval: Živo ustno izročilo njujorške slovenske fare in srenje, ki je zanjo obsegala vse do Westche-stra na zgornjem Njujorškem, do Montauk Pointa na Long Islandu in vse do staregu sv. Križa v Bridgeportu.
Zaradi njenega vedenja vse-
ga so jo mnogi napak sodili. Jaz pa sem jo pobliže spoznal, in sem imel rad njeno splošno pripovedovanje, saj je bila v bistvu dobra. Pripravljena je bila pomagati sleherni slamni-karici v stiski. Bila je dobrega in usmiljenega srca. A kljub temu je 13 let živela v skoro popolni pozabljenosti. Pred leti sem jo tedensko obiskaval, zadnja tri leta pa bolj redko.
Obiskal sem jo po zadnjem obisku p. Kalista pri $v. Cirilu. Nagovoril sem Klesina, da naju je peljal k njej v Hollis na koncu Jamaica. Slabo je slišala in že je bila skoro popolnoma slepa. Mene je takoj spoznala po glasu. Za p. Kalista, 'čeprav smo ji povedali, da je zdajle ob njeni postelji, je le ponavljala: O, tega sem pa zares imela rada!
Zadnje leto, ko nam je p. Kalist župnikoval, je Pepa že po zlomu noge, v januarju delala zadnje krofe za Osmo, ko smo pripravljali presenečenju p. Kalistu za njegov god in rojstni dan. Pa se je zgodilo, da ravno tisti dan jo je oče Kalist obiskal, ko je Pepa že imela krofe v zadnjem vzhajanju pred cvrtjem. Vsa nervozna je bila. In je znala p. Kalista odpraviti, predno bi lahko opazil, da se nekaj izrednega pripravlja za Osmo.
Žnidarjeva Pepa je šele zdaj odšla. Kot Škrabetova je odšla pred svojo stoletnico rojstva, da je nismo mogli počastiti za (Dalje na str. 4)
* Ob 29. obletnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana
Spomini ob 70. obletnici slovenske svobode
(nadaljevanje s str. 2)
PITTSBURGH, Pa. - Na komunističnem mitingu v soboto, 18. aprila 1942, nam je komunist ob brleči sveči in revolverju na mizi jasno povedal: »Kdor je proti Osvobodilni fronfi je izdajalec. Za izdajalce je edina kazen — smrt.« Ko so komunisti podpirala s Titom Hitlerja v času, ko smo premnogi bili v nacističnih ječah; ko so komunisti z vsemi močmi podpirali in ubogali morilca Stalina, so bili borci za slovensko »svobodo, enakost in bratstvo«. Ker je škof Rožman poznal zločinstvo brezbožnega komunizma, je zato kljub smrtni nevarnosti jasno povedal vsemu slovenskemu narodu:	»Brezbožni
komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.« Ker je škof Rožman resnico učil, zato so ga komunisti hoteli umoriti; še po smrti se ga bojijo in ga sramotijo.
Letos 16. novembra — jutri torej — poteka že 29 let, ko je odšel v večnost slovenski nekrvavi mučenec škof dr. Gregorij Rožman. Naj bo za to o-bletnico tiskano besedilo, ki je bilo vodilo, opora ter upanje v vseh škofovih groznih križih. Škofovo geslo — Križa teža in plačilo — je vsebovano v škofovi popolni predanosti Bogu v vseh dogodkih njegovega življenja, povezano s popolno ljubeznijo do bližnjega, in v to ljubezen so bili vključeni tudi njegovi sovražniki, ki so ga sovražili, in tudi oni, ki ga še sedaj sovražijo. Takole se glasi njegova skrivnost:
»Naj umrjem v zaničevanju in pozabljenju. Naj bo moj grob neznan. Naj me zgodovina še tako črno in krivično slika in naj ostane tak spomin name v zgodovini, ali pa naj moje ime čisto izgine, da se nikjer in nikdar ne omenja več. ... Samo da bi kraljestvo božje rastlo, se utrjevalo v dušah, samo, da bi se čim več duš zveličalo, samo, da bi božja čast rastla in se večala. Rajši pretrpim vsako, še tako strašno ponižanje, samo da se zaradi mene ne bo kaka duša pogubila.«
Škofova ljubezen ne išče sebe, ne svoje časti, rad vse žrtvuje, le da bi bil Bog priznan, se širila božja resnica in bile duše rešene.
Ob škofovi ljubezni tudi do sovražnikov naj bo tu omenjeno sovraštvo, ki je našlo svoj izliv v pisanju lista Prosvete v Chicagu avgusta 1948. Prosveta se ni sramovala pisati satanske laži in širiti sovraštvo do škofa. Prosveta je pisala, da je škof Rožman »pošiljal v smrt in koncentracijska taborišča v Italiji in Nemčiji tisoče in tisoče Slovencev, večinoma globoko vernih in poštenih ljudi, kakor tudi z lastnimi rokami moril one slovenske ljudi, ki niso hoteli kloniti pred barbarskim okupatorjem, marveč so se borili v vrstah partizanov ali z njimi simpatizirali.«
Matej Tekavec, ki je živel v Clevelandu, je pisal na uredni-
štvo Prosvete, naj dokaže laži, ki jih je priobčil list. Nobenega odgovora. Ko je škof Rožman umrl, je Tekavec spet zahteval od Prosvete, naj vsaj zdaj list da umrlemu škofu zadoščenje in popravi krivico, ki jo je storil z lažmi. List je zopet odgovoril z molkom.
Prav gotovo so bili ljudje v Ameriki, ki so verjeli satanskim lažem. Če bi imeli vsaj malo spoštovanja do škofa, bi vsaj nekateri naročniki lista zahtevali od uredništva preklic ali pa odpovedali list. Kolikor je piscu teh vrstic znano, Prosveta ni nikdar obžalovala ali preklicala satanske laži. V vsej gonji proti škofu Rožmanu v zadnjih letih komunisti niso nikdar upali ponavljati laži, ki jih je Prosveta prinesla 1948. Zakaj ne? Ker so vedeli, da je bilo vse izmišljeno v komunistični centrali v Ljubljani brez vsakega dokaza. Če upoštevamo vse, kar so tudi ameriški slovenski komunisti pisali, govorili proti škofu, smemo pritrditi Tekavcu, ki je po škofovi smrti zapisal, »da ni bilo človeka, rojenega od slovenske matere, ki bi moral prenesti tako sramotenje kot škof Rožman«.
Vse krize, v katerih se zvija te čase slovenski narod, ko je v nevarnosti celo njegov obstoj, so najmočnejši dokaz, da je škof pravilno pribil med vojno, ko je komunistom in vsem protikomunistom jasno, brez vsakih rokavic povedal: »Brezbožni komunizem je največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.«
Škof je lepo izrazil svojemu prijatelju, kanoniku Blumlu v Celovcu, s kakšnim duhom in razpoloženjem prenaša vse sramotenja in laži, ki jih govore in pišejo o njem: »Stati ob Križanem tudi, ko vse rohni proti nam, je in mora biti naš ponos, čeprav je kakor Marijino srce tudi naše do vrha polno bridkosti vsled zaslepljenosti lastnih bratov in sester.«
Ko poslušamo in beremo te tedne o težavah, krizah, negotovosti, needinosti, nevarono-stih, v katerih slovenski narod čaka bodočnosti, se spomnimo, kar je škof Rožman 1945 pisal slovenskemu duhovniku Gabrovšku: »Nihče, ki ni izkusil, ne verjame, da s komunizmom ni debate... Za svojo osebo sem prepričan, da nam bo čas dal prav in nas popolnoma opravičil.«
Jože Cvelbar
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
sem postal Valentin za Ameri-kance, Zdravko pa ostal za Slovence.
Toda zgodba še ni končana.
Ko sem diplomiral na new-vorški univerzi, sem vstopil v službo države New York. Po kratki praksi in položenem izpitu sem bil nastavljen za davčnega avditorja.
Bil sem večinoma na terenu in vsaj eno dopoldne v uradu. V prvem letu službe me nekoč pokliče šef urada v svojo sobo in vpraša:
»Val — tako so me vsi klicali — ti pišeš svoje prvo ime napačno. V angleščini se piše Valentine z ‘e’ na koncu. Tako kakor ga ti pišeš brez ‘e’, ga pišejo Španci, a ne kot prvo ampak kot drugo ime (družinsko ime). V telefonsko knjigo poglej, pa boš videl, koliko je v New Yorku Špancev, katerih družinsko ime je tvoje prvo ime.«
»Vem, sam sem že to ugotovil in hotel popraviti, pa ne vem kako!«
»Bodi brez skrbi. Popravil bom jaz,« me je zagotovil.
Naslednji ček je bil že naslovljen na Valentine Kalan.
Tako sem postal Valentine za Amerikance, za Slovence sem pa še vedno Zdravko. In to hočem ostati že zaradi hvaležnosti do svojega zavednega očeta Slovenca.
Pripomba: V naši mali fari sta še dva Zdravkota: Zdravko dr. Inzko in ing. arhitekt Zdravko Pfeifer. Pri Ameri-kancih sta pa oba Valentine iz istega razloga kakor jaz. Imam odlično družbo in sem ponosen nanjo!
Prvič pijan
Moja teta je imela gostilno. Ker ji je mož umrl in je imela eno samo hčerko, je nujno potrebovala poleg služkinj še enega moškega. Imela je namreč veliko dvorišče za vozove in hlev za konje (takrat še ni bilo avtomobilov in so ljudje potovali okoli z vozovi) in nekaj njiv. Oblasti so ji dale za delo ruskega vojnega ujetnika Ivana. Vsi moški so bili v vojski.
Bil sem kakih 10 let star in sem pomagal Ivanu, kadar me je potreboval. Naša hiša je bila zelo blizu gostilne.
Nekoč sva pretakala vino. Iz enega soda sva prelila vino v škaf in ga nosila v drugo klet in zlila v drug sod.
Ivan je bil očividno žejen. Ko sva se prvič vrnila v prvo klet, si je natočil kozarec vina in ga spil na dušek. Nato je zo-
pet natočil kozarec in ga ponudil meni, rekoč: »Poizkusi!« (Če se ne motim, je rekel »Ku-šaj!«)
To sva parkrat ponovila. Jaz nisem še nikoli prej vina pokusil, zato tudi nisem vedel, kakšne učinke ima.
Ko sva končala, sem bil pijan. Komaj sem prišel do doma. Šel sem na vrt za hišo, legel pod jablano v travo in bil prepričan, da bom umrl.
Naenkrat se je pojavil na vrtu mlajši brat. Ko me je videl, me je vprašal, kaj mi je. Odgovoril sem: »Umiram«. Brez besede je stekel v hišo in se kmalu vrnil z mamo in bratrancem.
Bratranec me je dvignil in postavil na noge, pa sem se takoj sesedel nazaj v travo. Ko me je dvignil drugič, je zavohal vino.
»Pijan je!« je rekel.
Nesli so me v hišo, položili na divan in mi stregli, dokler nisem prišel k sebi.
To je bilo prvič, da sem pil vino in bil pijan.
Drugič sem se ga napil, ko sem položil maturo in je za svoje sošolce naš bogati sošolec, ki je bil kasneje odvetnik in lastnik hotela v Londonu, naročil v hotelu najboljšo večerjo in bogato zalogo najboljših vin. To je bilo drugič in zadnjič... Ko sem dorastel, sem bil bolj pameten.
Vsaka izkušnja nekaj stane... me je učil moj dobri oče.
KOLEDAR
PRIREDITEV
NOVEMBER
20. — Klub graduantov šole
sv. Vida priredi kosilo. Ob
12.30	bo sv. maša v cerkvi, ob
1.30	kosilo v avditoriju.
25.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi Zahvalni dan večerjo. Igra Johnny Vadnal orkester.
DECEMBER
4. — Pevski /bor Glasbena Matica priredi koncert v SND na*St. Clair Ave. Pričetek ob 2h pop. Po koncertu večerja in ples. Igra Don Slogar orkester. 4. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3h pop. 4. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, priredi Miklavževanje.
4. — Slov. šola pri Mariji Vnebovzeti priredi miklavževanje z opereto »Miklavž prihaja«, v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop.
9. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja srečanje s škofom Pevcem na seminišču Borromeo.
18. — Društvo S.P.B. priredi božičnico, v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. pop.
FEBRUAR
26.	— Slov. šola pri Sv. Vidu
postreže s kosilom v farni dvorani. Serviranje od 11.30 do
1.30	pop.
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
Kadar človek...
(nadaljevanje s str. 3)
vse tiste dobre potice in smejoče krofe, ki jih je toliko let pripravljala za prireditve na Osmi. In odšla je, kot sem pisal, skoraj pozabljena. Malo je bilo kropilcev, ker slamni-karic iz Domžalskega skorajda ni več med nami. Kropila pa jo je 85-letna Nežka Capuder, ni pa prišla Ihanka Klunova, pa tudi ne Ribničanka Marija Žagarjeva.
Na predvečer pokopa bi lahko bile molitve v pogrebni žali Geis v Ridgewoodu, ker sta bila med kropilci samo dva ne-Slovenca. Zato pa je bila tam drugi dan, 24. oktobra, lepa slovenska pogrebna maša. Po maši smo jo odpeljali na pokopališče sv. Trojice v Brookly-nu, kjer je pokopanih največ njujorških Slovencev. Zato sem bil na Vernih duš dan, skupaj z Ančko Oblakovo in Dolores Krek, pri maši, ki seje brala prav na pokopališču za vse umrle in tod pokopane. In tako sem bil na ta dan še živ Slovenec med že mrtvimi Slovenci, ki so enkrat bogatili življenje slovenske njujorške srenje in njene fare sv. Cirila.
Ravno ob primerih smrti prečesto spoznam, da življenjski listi našega srenjskega drevesa odpadajo, ko se niti ne zavedamo, da so ga krasili. To so tisti, ki so se nam odtujili prehitro, in na katere smo mi potem prehitro pozabili. Tako me je smrt mladega Štefa*'4
Okorna opozorila spet na takšne naše ljudi. Štefan, 22-letni policaj, je izgubil svoje mlado življenje v avtomobilski nesreči skupno s svojim tovarišem. To je bil sin Franceta in nečak Slovencem po Ameriki bolj poznanega Jakija Okorna, ki je enkrat bil delaven med nami in zdaj — kot Slovenec — samotar! v Oregonu.
Štefanova smrt me je pretresla in Klesin mc je odpeljal h kropljenju na Flushing. Pre' tresljiv trenutek med neznanci-Razen Francije in Janezove, drugi stric, družine, nisem p°' znal nobenega. Pozneje so pr>' šli še Kaminovi in Jenkovi-Vendar neko posebno dožive* tje, ki mi je dopovedoval0 zgodbo o vtapljanju Slovencev v ameriško življenje, kater° jih je sprejelo kot svoje v šv°J organizem.
Ob tem tragičnem trenutk0 >a sem tudi spoznal, da je ta imeriški svet sprejel naše lju01 ' svoj intimno čustveni svet-Tolikšne vrste kropilcev pripa' Inika slovenskega rodu na sljujorškem še nisem dožive • n potem tista topla izrazno5! iustvovanja s starši, kot jo ^ slovenci skorajda nimamo 'n


ti.
In potem — zakaj se 2°^’ mo, da nas mladi zapuščaj0’ ker jih ne znamo k sebi pf'te gniti in jih čustveno ogt011' Vprav ta večer, 21. septembra je bilo, sem spet spoznal, k ^ dostikrat popreje, da je z®re , na trditev, da je Amerika tr . in brez srca. Ne, Amerika * srce in to velikokrat tudi d° že, ko ga razdaja...
Tone ()s°vl,|K
Kanadska Domovina	Prekmurski kotiček
Zgoreli so v Grahovem
TORONTO, Ont. - Mesec november je pač mesec, ki popelje naše misli v preteklost k ljudem, ki so že odšli s tega sveta. Veže nas na preteklost bolj kot drugi meseci. Takoj v začetku 'mamo dan Vernih duš: za vse, it> so že odšli v večnost, je več molitev kot običajno.
In v to obdobje spada tudi Grahovo. Leta 1943, v noči med 23. in 24. novembrom, je bilo strašno. Dakijeva partizanska drhal je napadla to vas, kjer je bilo nekaj desetin fantov, ki so bili tam, da branijo t0 vasico pred komunističnimi
napadalci.
Takrat je v Grahovem zgo-rel v Krajnčevi hiši tudi pesnik Balantič. Na mizi imam dve različni izdaji njegovih pesmi: eno iz leta 1956, ki jo je izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, in drugo iz leta 1984, ki je izšla v Ljubljani. Kar je različno pri teh dveh izdajah, so uvodne besede. Razlika je kot noč in dan. Čeprav Je Balantičeva poezija smela na svetlo v Ljubljani šele pred 'irimi leti, je še to pot zasledili v razlagi Mitje Mejaka sovraštvo do tistih, ki so pesniku Balantiču stali ob strani. Zapisano je tole (str. 128): »Po vrnitvi iz Gonarsa se je namreč Popolnoma predal demoničnemu Kremžarjevemu vplivu ter oblekel belogardistično uniformo.«
Te besede so mi padle v oči. ke zakaj je treba stresati jezo na Franceta Kremžarja, ki ni 'mel prav njg »demoničnega« na sebi. To lahko mirne duše ZaPišem, ker sem na lastne oči v'dela Kremžarja dopoldne ti-^e8a dne in iz njegovih besed 'izžarevalo prav nič demo-^ nega. Nasprotno, bil je ve-I er ln voljan pomagati, kjer je 0 ^°8el. To so torej moji vtisi st rancetu Kremžarju, ki je ti-n noč zgorel v Grahovem z fantičem. Prepričana sem, (jv so Vs' tisti, ki so poznali ta fanta, istih misli kot jaz. **aj se je treba zaganjati v s ene ljudi in jim jemati doto ime?
^i-ma drugačne so besede Tineta Debelja-^am a*ant‘čevi poeziji SKA. res lepo razloži pesnika in
njegovo poezijo. Je zanimivo primerjati to, kar je resnično, in ono kar je naperjeno proti vsemu, kar ni trobilo v partizanske strune.
Balantič v svojih pesmih mnogo govori o smrti. Kot da bi jo videl prav v bližnji bodočnosti. Kar preroško je zapisal v svojih verzih:
Reci mi, mati, besedo, besedo v slovo, vidiš me zadnjikrat, mene več k tebi ne bo. Pogorišče je končal: Samo da čutim dih po vsem ožganem!
Pesem Predpomladna slutnja ima tudi nekaj preroškega: Joj, grudo je oklenil mraz, med prsti kepe se drobe, zakričal rad bi kakor blazen, a sinje ustnice molče..
Kdor pozna Grahovo, ve, da leži ob robu Cerkniške doline. In v pesmi Zasuta usta to Balantič lepo pove:
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust,
Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust.
Res, svetila je noč, ker so partizani zažgali hišo, kjer so se branili in dan je bil tudi mrzel, ker so to bili že zimski dnevi v Grahovem in okolici. Balantič je pet dni pred svojim dvaindvajsetim letom odšel v večnost kot baklja, ki sveti slovenskemu rodu s svojimi pesmimi in nam je zapustil svoje preroške pesmi kot spomin na tista trpljenja'polna leta.
Marija Markeš
Ing. Tone Seljak — 60-letnik
TORONTO, Om. - Naš slavljenec se je rodil 27. novembra 1928 v Tržiču. Mati je imela pekarno sredi trga, oče pa je bil železniški inšpektor. Bili so to srečni in mirni časi, za očeta so vsi vedeli, da vlak v Ljubljano ne bo odpeljal brez njega, tako so se kar po njemu ravnali.
Še mladoletnega sta ga v begunstvo maja 1945 s seboj vzeli sestri Vera (sedaj ga. Gregorič, Chicago) in Lea (sedaj ga. Urbanc, Toronto).
ŽUPNIJSKA HRANILNICA ^ 'n POSOJILNICA “SLOVENIJA”
aato nudj razne fjnančne us|Uge: Posojila za hiše, 0rhobile, potovanja, študij itd. Vaši prihranki pa se obrestujejo po najvišji možni stopnji.
POSLUŽITE SE NAŠE SLOVENSKE FINANČNE USTANOVE!
URADNE URE
■nning Ave. Toronto	Tel.: 531-8475
10 a.m. — 3 p.m.
10 a.m. — 8 p.m.
10 a.m. — 1 pm.
Tel.: 255-1742 10 a.m. — 3 p.m.
1 2. p.m. - 8 p.m.
10 a.m. — 1 p.m.
Tel.: 561-9952
*Tor8eJla,,n,n8 *
^-Pe.ek-------------
">139., —------------
Tor ,ro'vn’s Line, Toronto
~sreda---------
Sok ~ Petek_________
v Ha k°ta'-----------
Vs^*,0nu P1-* sv. Gregoriju Velikem
Potek od 4h do 8h zvečer.
Misijonsko kosilo
Kakor vsako leto je tudi letos bilo Misijonsko kosilo v nedeljo, 16. oktobra, pri Sv. Štefanu v Chicagu. Mnogi čutimo, da je to največja potreba. S tem najbolj pomagamo ubogim, bolnim in stari ljudem na različne načine. Večkrat vidimo na televiziji slike ubogih revežev v takozvanem tretjem svetu. Ti prizori so v srce segajoči. Če pomislimo, kako napram njim mi živimo, nam srca narekujejo, da še vse premalo storimo za to ubogo ljudstvo, ki je tudi od Boga dano na ta svet. Seveda so med nami ljudje, ki rečejo, naj delajo kot delamo mi, pa bo tudi njim dobro kot je nam. To bi morda veljalo za Ameriko, ne pa za Afriko ali Indijo. Tam so tisoči zgneteni v raznih taboriščih, brez doma, brez hrane, brez zdravil in večkrat brez obleke in to ne po lastni krivdi. To so pravi svetovni trpini.
Vrnimo se v dvorano k Misijonskemu kosilu. Kljub temu, da je letos vedno bilo polno prireditev in drugih slovenskih zadev, pri katerih smo vsi sodelovali, torej vemo, da za mnoge ni lahko povsod biti zraven. Vse poletje je bilo vsako soboto in nedeljo nekaj važnega in potrebnega. Vendar je še na Misijonsko kosilo prišlo kar lepo število ljudi. Razen kosila so še darovali pecivo, darove v gotovini in prinesli so darila za srečelov. Drugi so darovali svoj čas, delali in pomagali na razne načine. Nekateri celo po dva dni. Včasih imamo občutek, daje ravno zaradi vseh teh dobrotnikov ves namen kosila blagoslovljen in uspešen. Vse je bilo zelo dobro, okusno in obilno. Pa še zelo dobra postrežba. Res, Bogu hvala za vse! Odbor MZA pa zasluži naše lepo priznanje in pohvalo za ves trud in požrtvovalnost. Bog vas vse živi!
ROŽE NA GROB MARY HOZIAN -HAJDINJAK
Mary je največ svojega življenja preživela v Chicago, 111. Tukaj se je poročila in sta z možem vzgojila pet pridnih otrok. Tukaj ji je pred 29 let umrl mož. Sama je nadaljevala življenje polno truda in * v
V taboriščih je zaključil gimnazijo. Po odsluženju enoletne pogodbe je končal univerzo v Kanadi in postal inženir. Po raznih službah v privatni industriji, je psrejel mesto rednega profesorja na Centennial College.
Kot pokojni oče, je tudi Tone velik ljubitelj športa. Skupaj s prijatelji je Slovence
v Kanadi zopet spravil na smuči v Old Smokev. Zadnje čase se bolj ukvarja z golfom in je zvest podpornik hudih tarok partij. Tone je mirnega, dobrodušnega in flegmatičnega značaja. Kot človek, pa naj bo to v poslovnih zadevah in še bolj pri športu in kartah, je naš Tone eden onih redkih, ki se nikoli ne skregajo. In tudi zato mu kličemo na mnoga leta!
Tarok prijatelji
dela. Bila je pridna, delavna in bogaboječa žena in mati. V vseh težkih križih in težavah je vztrajala, nikoli se ni pritoževala. Pripadala je k več društvom. Pri društvu sv. Ane št. 170 KSKJ je bila več let zapisnikarica in blagajničarka, opravljala je še druge uradne funkcije. Bila je članica tudi Slovenske Ženske Zveze št. 2. Ko je to društvo imelo svoj pevski zbor, je tudi pri tem sodelovala. Od vsega početka je spadala tudi k Prekmurje Social Club in k Oltarnemu društvu pri Sv. Štefanu. Pri vseh je bila vedno zelo agilna in je rada pomagala, kjer koli je bila potreba.
Vsi njeni otroci so se kar hitro poročili in se razpršili po velikem svetu. Ostala je sama. Leta so se j i kopičila, moči so ji začele pešati. Pred osmimi leti so jo hčerke vzele k sebi v Kalifornijo. Tam ji je umrla ljubljena hčerka Anna, pustila je dva otroka. Tudi to jo je strlo. Začela je hirati, onemogla je. Otroci so bili primorani jo dati v Dom za onemogle. To jo je strlo do skrajnosti. Pred dobrim letom jo je zapustil spomin, nobenega več ni poznala. Bilo je težko za njo, pa še težje za družino. Vsi so se nam v dno duše smilili in smo molili za nje.
Sedaj jim je bil Gospod usmiljen, Mary je za vedno zaspala 10. oktobra 1988 v starosti 88 let. Ker je v Chicagu na pokopališču pokopan njen mož in je tam bil za njo pripravljen prostor, so jo prepeljali sem. Njen pogreb je bil 15. oktobra iz. Zefranove kapele v cerkev sv. Štefana, od tam pa na pokopališče. Vsa družina” in lepo število zvestih prijateljev jo je spremljalo k večnemu počitku.
Pokojna zapušča 3 hčerke in enega sina z družinami. Ti so jo osrečili z devetimi vnuki in s šetimi pravnuki. Vsi so ji stali ob strani do konca in z njo sočustvovali.
Tako, draga naša Mary! S tem je bil dokončan tudi tek Tvojega zemeljskega življenja. Mnogi smo bili Bogu hvaležni, da smo te lahko spremili k večnemu počitku. Ob Tvoji odprti rakvi smo se spomnili na marsikaj iz našega skupnega življenja. Bogu smo se zahvaljevali in prosili, naj Ti bo usmiljen Sodnik in bogat plačnik za vsa Tvoja dobra dela na tem svetu. Bog Ti nakloni večni mir, na svidenje pri ljubem Jezusu v nebesih.
KRUTA BOLEZEN
Pred par tedni je vso slovensko okolico v Chicagu iznenadila in prizadela novica, da je pater Kristijan v bolnišnici. Ko smo pa zvedeli, da se ga je lotila strašna neozdravljiva bolezen, nas je pa še huje prizadelo. Od vseh strani so prihajala vprašanja, kako naj pomagamo. Edini odgovor ostane: MOLITE!
Sedaj pa res prosimo ves slovenski svet od blizu in od
»IVi-kniiirski količek« i/huju retino \ (ilusilu ksK.I. Več naših naročnikot je naprosilo, ali hi ino)>li oh priliki lo rnhriko objavljali Ituli v Ameriški Domovini.	I rednik.
daleč, da skupno dnevo molimo. Naj moli vsak po svoje.Nekateri pa prosijo za sledečo molitvico:
“Božji služabnik, Anton Martin Slomšek, ki Te je Gospod izbral z& velikega učenika in pastirja, prosimo Te, sprosi nam pri Bogu
Čudežno ozdravljenje ZA PATRA KRISTIJANA GOSTEČNIKA. Bog, ki je ljubeči Oče vseh ljudi, Te bo uslišal, če je to Njegova volja. Če ne, pa naj mu bo vsaj prizanesljiv v njegovem trpljenju. Vse upanje stavimo samo v Tebi in v Marijo Pomagaj. Gospod, prosim, usliši nas!”
Pater Kristijan je mlad duhovnik - frančiškan. V Chicagu je tri leta in še študira na Loyola univerzi. Je zelo dober študent. Med tem časom tukaj si je pridobil vso našo tukajšnjo slovensko okolico. Vsi, mladi in stari, ga cenimo in ga imamo radi. Pri vseh je zelo priljubljen. Vsi smo mu kot pravi bratje in sestre. Pridobil nas je s svojo prijaznostjo, s svojim vedrim značajem in posebno nas vse osvaja s svojimi poučnimi in krasnimi pridigami. Iz njegovega obraza vedno žari posebna milina in ljubezen. Njegova razločna beseda, bodisi v pridigi, med sv. mašo, pri petih litanijah ali ob pozdravu, je vedno iskrena in prijazna. V njem smo vsi gledali lepo bodočnost za ameriške Slovence. Sedaj se ga je pa lotila kruta bolezen “multiple scleroses”.
Zato še enkrat prosimo za molitve, naj nam ga Bog ohrani in mu vrne ljubo zdravje. Saj- pri Bogu je vedno vse mogoče. MOLIMO, UPAJMO IN PROSIMO!
Vas, pater Kristijan, pa tudi prosimo, da vztrajate. Bodite močni, vsi smo z Vami in z Vami sočustvujemo. Vaša dobra volja bo tudi pri Bogu našla razumevanje. Ste božji služabnik. Tudi mi bomo vztrajali in ne prenehali z molitvami za Vaše ozdravljenje. Bog Vas živi!
Gizella Hozian
Neplačan dopust za matere
Washington, D.C. — Več organizacij, vključno Pro Life gibanje, podpira uzakonitev predpisa, da podjetja z več kot 50 uslužbencev dovolijo neplačan dopust materam novorojenčkov ali ki morajo na svojem domu skrbeti za težko bolnega družinskega člana. Zakonski predlog imenujejo Family and Medical Leave Act, ki predlaga najmanj 10 tednov neplačanega dopusta za zgoraj navedene slučaje.
Amerika in Amerikanci
. Rev. J.M. Trunk
Mlinar Alojzij, Rev., se je rodil dne 2. junija 1873 na Blatu. župnija Šmihel nad Pliberkom na Koroškem. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Celovcu, kjer je bil dne 20. julija
1899	posvečen v mašnika.
L. 1904 je odšel v Ameriko, deloval nekaj časa v nadškofiji Št. Pavel, Minn., potem v Ro-slvnu in Enumclavvu v državi Washington. L. 1910 je zidal v Black Diamondu cerkev sv. Barbare in koncem 1. 1911 odšel na slovaško župnijo v Ta-como, Wash.
Missia Francis, Rev., nečak pokojnega prvega slovenskega kardinala Missia, je bil rojen 26. januarja 1884 na Moti pri Kapeli na Murskem polju. Gimnazijo je obiskoval več let v slovitem jezuitskem zavodu v Kalksburgu pri Dunaju, eno leto pa v Ljubljani, odkoder je avgusta 1903 prišel v Ameriko. Tu je vstopil v znani St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je dovršil svoje študije in bil 12. junija 1908 posvečen v mašnika.
Še kot semeniščnik si je pridobil mnogo zaslug za ondot-no slovensko pevsko dijaško društvo, ki ga je ustanovil in vodil več let ter ga s svojo požrtvovalnostjo povzdignil do velike popolnosti. Obenem je bil vodja semeniškega pevskega zbora, ter oskrboval cerkveno petje. Nadškof ga je postavil za rednega profesorja petja in glasbe v St. Paul Seminary, kjer še zdaj deluje. Poleg tega je vsa leta tudi redni profesor za nemščino v istem semenišču in je vobče priljubljen med dijaki.
Moder Albin F., Rev., se je rodil nekje blizu Novega mesta, kjer je študiral gimnazijo. V Ameriko je prišel menda 1.
1900	in vstopil v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn., kjer je študiral modroslovje in bogoslovje; leta 1904 je bil poslan v St. Charles Seminary, Overbrook, Pa., kjer je dokončal svoje študije in bil dne 17. decembra 1905 posvečen v mašnika. Nato je deloval po raznih krajih Pennsylvanije; bil je npr. župnik slovaške cerkve sv. Janeza Krstnika v Mt. Carmel in sv. Srca v Cornwall.
Od marca 1911 je župnik slovenske cerkve sv. Barbare v Springfieldu, 111. To župnijo je tudi sam ustanovil. Cerkev je bila blagoslovljena dne 23. aprila 1911.
Mozetič John Ev., Vy. Rev., V. G., se je rodil najbrže nekje na Goriškem. Bil je profesor v Gorici ter na povabilo škofa O’Connor odšel v Pittsburg, Pa., da poučuje v bogo-slovskem semenišču. Ker pa je manjkalo duhovnikov, je dobil leta 1848 nalogo, da ustanovi prvo župnijo v mestu Allegheny. Cerkev bi. D. Marije je Škof dne 17. decembra 1848 blagoslovil. Župnik Mozetič je poleg cerkve postavil še šolo.
Župnija je bila zelo velika; za tretjega pomočnika mu je bil 1. 1850 Juri Gostenčnik. Mozetičev naslednik je bil č.g. 1. Stibiel. Poleg župnije je Mozetič opravljal tudi službo generalnega vikarja. Okrog 1. 1851 se je vrnil v domovino in nedolgo potem umrl.
Možina Luka, Rev., je bil posvečen dne 24. februarja 1872 v Marquettu, Mich., od škofa Ig. Mraka. Nato je kratko dobo služil kot kaplan v Houghtonu, meseca aprila in maja pa v Hancocku. Od 9. junija 1872 do 20. julija 1877 je bil župnik v Eagle Harboru. Kje je bil naslednjih 18 mesecev, nisem mogel dognati.
Od 1. februarja 1879 do 2. marca 1880 ga najdemo kot župnika v Favettu, kjer je zgradil cerkev, ki je bila pogorela. Od 11. aprila do 10. avgusta 1880 je deloval kot župnik fare sv. Srca v Calumetu, meseca oktobra in novembra 1880 kot kaplan v Ishpemingu, meseca februarja 1881 pa zopet kot župnik, in sicer fare sv. Janeza v Menominee. Dne 15. maja 1881 mu je bila podeljena župnija Norway. A nesrečnemu možu se je omračil duh, in sredi meseca februarja 1882 so ga odpeljali v zavod sv. Jožefa za umobolne v Dearborn, Mich., kjer je dva meseca pozneje, dne 19. aprila 1882 umrl.
(Rev. J.L. Zaplotnik)
Mrak Ignacij, R. Rev., škof,
je bil v marsičem Baragu podoben. Kar je započel, to je izpeljal; upognil se je le nepremostljivim zaprekam. Njegova dela so imela prav ameri-kansko lice.
Rodil se je dne 16. oktobra 1811 v Hotovljah na Gorenjskem. Leta 1825 je vstopil v ljubljansko gimnazijo, napravil tri razrede v Novem mestu ter se vrnil zopet v Ljubljano. V mašnika ga je posvetil škof Wolf dne 13. julija 1837. Dve leti je bil Mrak vzgojitelj v družini maršala barona P. Pir-queta v Legnanu ob Veronii Kot kaplan je služil v Poljanah in v Slavini.
Odločil se je za misijone v Ameriki. Škof Lefevre v Detroitu ga je z veseljem sprejel ter ga 1. 1845 poslal takoj v Ar-bre Croche, naj pomaga tam rojaku F. Pircu. Že po desetih dneh je Indijancem proprove-doval v njihovem narečju. Nastanil se je v La Croix. S Pircem sta delala dve leti skupaj.
Ko se je 1. 1851 Pirc podal v Minnesoto, je bil Mrak sam pri indijanskih misijonih. Postaja La Croix je 1. 1853 pripadla markeški škofiji. Škof Baraga je imenoval svojega rojaka Mraka za generalnega vi-karja.
Leta 1860 je Mrak obiskal svojo rodno domovino, po povratku leta 3863 je Baragu speročil, da hoče zopet nazaj na Slovensko. Skromni, poni-
žni mož nikoli ni iskal odlike. Ko je škofa Baraga v Baltimoru zadela kap, je prosil rimsko stolico ža pomožnega škofa. Predlagal je na prvem mestu Mraka, na drugem Čebula in na tretjem jezuita A. Koblerja.
Rim se je dolgo obotavljal. Le na prigovarjanje prijateljev je Mrak sprejel ponujeno mu čast in odlikovanje ter bil dne 7. februarja 1869 v Cincinnatiju po škofu Purcellu posvečen v škofa. Slavnostni govornik mu je bil znani misijonar P. Weninger, S.J. Dne 7. marca 1869 je bila v preprosti stolnici intronizacija. Ponižni škof je napravil na vse globok vtis. Leto pozneje se je udeležil vatikanskega cerkvenega zbora. Obiskal je svoj dom in vzel v Ameriko duhovnika Luka Možina.
Tudi Mrak je bil v vodstvu škofije zelo spreten, dasi včasih morda preveč trmast, ker ni zlahka odnehal od svojih ukrepov. Glede obnašanja je bil neizprosen. Neutrudljivo je obiskoval župnije, prepovedoval in misijonarji med Indijanci.
Pri nastopu je našel 18 cerkva in 14 duhovnikov, med temi Slovenca Vrtina. Sedanjega resigniranega škofa v Lead, S. Dak., Ivana Stariha, je posvetil 1. 1870 v mašnika. Težave v škofiji so rastle od dne do dne. Prihajali so novi naseljenci, male postaje so se izpreminjale v velike župnije; vsled krize 1. 1872 in 1873 je med verniki nastala beda in pomanjkanje. Mrak je bil primoran zapreti dve šoli; leta 1873 ni posvetil nobenega duhovnika. Ni bilo ne delavcev ne sredstev.
Po desetletnem naporu je skromni mož zahrepenel po tihem misijonskem življenju. Ko se je oglasila še mučna bolezen, je prosil Rim, naj mu odvzame pretežko breme. Resignacijo so sprejeli in Mraka imenovali za titularnega škofa antionškega. Naslednik mu je bil Janez Vrtin.
Mrak pa ni odložil orožja. Ko je nekoliko okreval, je šel nazaj v misijon ter prevzel župnijo Negaunee. Za nekaj časa je šel v Grand Rapids k škofu Richterju, ki ga je poslal med Indijance v Eagle Town. Tu je z dvema dominikanka-ma, ki sta imeli šolo, delil svojo skromno plačo.
Kot 81-letni starček je zopet sprejel v Marquettu službo hišnega duhovnika v bolnišnici. Vse, kar je imel, je delil z reveži in bolniki. Preživel je škofa naslednika in videl izvoljenega 4. markeškgega škofa, ki ga je on posvetil v mašnika. V visoki starosti 89 let je sklenil bogato in zanimivo svojo življenje dne 2. januarja 1901. Pokopan je poleg Baraga in Vrtina. Nagrobni napis se glasi: »Laudant eum opera pro con-versione Otchipwe Indiano-rum. Fidelis Baragae coopera-
tor et successor.« Pisatelj Rev. J. A. Režek pravi o Mraku: »Flis charity was as proverbial as his humility.«
Muhič Martin, posestnik hotela in odbornik državne banke, je ugleden rojak v naselbini Forest City, Pa.
Murn Anzelm, Rev., O.F.M., se je rodil v Toplicah na Dolenjskem. Dne 16. januarja 1897 je stopil v frančiškanski red in bil dne 22. decembra 1900 posvečen v mašnika. V Ameriko je prišel 5. februarja 1910; od tega časa deluje med Slovenci in Slovaki v Greater New Yorku.
Nemanič Anton, pogrebnik in večletni predsednik KSKJ, je eden prvih naseljencev in ugleden rojak v Jolietu, 111.
Novak John, Rev., je doma nekje pri Ljubljani, kjer je študiral gimnazijo. V Ameriko je t prišel s č.g. Solncem poleti 1903. Dve leti je študiral v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. Nadaljeval je svoje študije v St. Francis Seminary, Milwaukee, Wise., in je dokončal v Kenrick Seminary, St. Louis, Mo.
Spomladi 1909 je bil posvečen od škofa Stariha v Leadu, S. Dak. Tam je najprej deloval nekaj časa v stolnici kot kaplan in se kot tak posebno zavzemal za ondotne Hrvate. Zadnji dve leti deluje v Colome, S. Dak., odkoder oskrbuje ves okraj Tripp, zlasti misijone Carter, Hamel, Clearfield, Winner in Witten ter misijonske postaje Colina in Ideal.
Ogulin Anthony, Rev., je bil rojen dne 16. februarja 1862 v Cerovcu v semiški župniji na Belokranjskem. Gimnazijske študije je dovršil v Novem mestu. V Ameriko je prišel s č.g. J. J. N. Stariha dne 1. septembra 1880 in vstopil v St. Francis Seminary, Milwaukee, Wise. V mašnika je bil posvečen od nadškofa Irelanda v St. Paulu, Minn., dne 19. septembra 1884, nakar je postal župnik v Heron Lake, Minn., kjer je ostal štiri leta in upravljal kot misijonar tri okraje (Jackson, Nobles in Cottonwood) z misijoni: Jackson, Worthington, Hersey in Windom.
L. 1888 je bil premeščen v St. Peter, Minn., kjer je ustanovil nemško župnijo in oskrboval tudi več’ misijonov po
okolici. L. 1890 ga je nadškof pozval v mesto St. Paul, Minn., da tam ustanovi novo župnijo sv. Bernarda. Tekom svojega 22-letnega delovanja je to župnijo vzorno uredil. Krasna župnijska poslopja zavzemajo ves block in obsegajo veličastno cerkev, za katero je izvršil načrte slovenski stavbenik Ivan Jager, šolo za 700 učencev, hišo za 16 šolskih sester iz reda sv. Benedikta in župnišče. G. Ogulin je znal tako dobro gospodariti, da ima župnija le še nekaj dolga. Dne 8. novembra 1912 je prevzel župnijo sv. Neže.
Oman Ivan J., Rev., ameri-kanski Slovenec, se je rodil v Brockwayu, Minn. Klasične študije je dokončal v St. John’s College, Collegeville, Minn., modroslovske in bogo-slovske pa v St. Paul Seminary, St. Paul, Minn. V mašnika je bil posvečen od škofa Trobca v svoji rojstni vasi dne 26. decembra 1911, kjer je prihodnji dan pel slovesno novo mašo. Od tedaj deluje kot duhovni pomočnik pri sv. Vidu v Clevelandu, O.
Osredkar Leo, Rev., OSF, se je rodil dne 5. maja 1811 v Crešnjici na Kranjskem. V mašnika je bil posvečen dne 23. septembra 1834. V Ameriko je priseli. 1852. Kje je deloval prva leta, ni znano. Nekako od leta 1855 je misijonaril v Scott County v državi Missouri, stanoval pa je v Bentonu in poleg ondotne župnije oskrboval tudi postajo TywapP'^
Bottom.
Leta 1859 se je preselil v državo Indiana in se nastanil v selu St. Peter, Franklin Co., ter od tam upravljal tudi misijon Wolf Creek, Dearborn Co. Bil je 23 let župnik cerkve sv. Petra in umrl dne 1. maja 1882. Na grob so mu postavil* spominik, ki trdi, daje bil mož ob smrti star 73 let.
(Rev. J.L. Zaplotnik)
Pakiž Marko, Rev., je uspešno deloval v več slovenskih naselbinah; zdaj je župnik slovenske župnije v West Allis**’ Wise.
Petkovšek Frank je jave** notar v Waukeganu, 111.
(Nuiluljevunje prihodnji torek)
Ameriška Domovina je Vaš list!
_______-ri
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
'VAl KKI.oo SI.OVKNIAN I’HNSIONKRS CLUB President: Frank Slejko Vice Preš.: Louis Jartz
Sec.-Treas.: Steve Shimits Rec. Secy.:	Helen Vukčevič,
231 76 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Biltene, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic Slov. and Eng. Publicity: Ann Kri-stoff, Helen Vukčevič ^ed. Reps.: Louis Jartz, Steve himits, Frank Slejko, Frank Bittenc; alternate: Jane Slejko Hall Reps.: Vera Bajec, Al Com-'Penchek
Slov. Home for Aged Reps.: Doro-thY Sile, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Sile Sar: Joe Muzic
Meetings: Second Tuesday of each month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny i>;Sec''Treas" Josephine Rezin, 15701 Rockside Rd„ Maple Hts., 44137, Tel. 662-9064 Pec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank orbancic, John Perc Monthly meetings are held the fourth Wednesday of each month, a! 1 p.m., alternating at the Slove-nian Natl. Homes on E. 80 St. and 5050 Stanley Ave., Maple Hts.
American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President: Vincent Lauter Vice-Pres.: Joseph Vankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nagel, 245 . 24th St., N.W., Barberton, OH 44203 - Telephone: 1-216-«25-6227 or 825-2267.
Secy.: Julia Vadas Auditors: Frances Smrdel, "9ela Misich, Mary Kovacic Substitute: Josephine Plainer ^ ed- Reps.: Theresa Cekada, dgela Polk, Frances Smrdel, Jose-lne Plainer, Jennie B. Nagel; alter-af® Mary Kovacic
^Meetings every first Thursday of ® month at 1 p.m. in the Slovene nler, 70- 14th St., N.W., Barber-,0rl. Ohio
Progressive Slovene ^omen of America
SUPREME BOARD Resident: Florence Unetich ®f Vice-Pres.: Joyce Plemel sic nd Vice'Pres.: Josephine Tom-
^ln- Sec.: Millie Bradač 6c- Sec.: Emily Starman °rr- Sec.: Hildegarde Kazen Ai^aSurer: Marie Plevnik 2ak l,0rs: Jennie Zaman, Vida Sk ' Frances Mauric, Josephine Ebar. Wilma Tibjash
0|9adUC VVel,are:	Cecelia Wolf'
V0, f’ozar. Rose Gorman, Helen
^cevic, Caroline Lokar..
p's*0rian: Joanna Jadrich
l,0r: Agnes Elish
Pr	UTRCLE I
Vice pen,: Frances M; Sec ,T,es': SoPhie Mt Rec reas.: Vida Zak ■ ^ec'y.: Wj|ma Tj
- j - vviimy
s6phi^tors: Julianna
c . e ^Omsic. Jean
iek, r aa,ion & Social:
ShiebMta Haic' Dorc ^ Matuch
Xthln9s: First Thd' Home ' Siovenian 1 5335 Waterloo
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.: Josephine Kostainshek
2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 441 1 7, tel. 486-2643 '
Rec. Secy.: Ann Adams Sgt.-at-Arms: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch ), Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-86931
Meetings at Slov. Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Weyant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel
Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p.m., Slovenian Workmen's Home, 1 5335 Waterloo Rd.
Pevska društva Singing Societies
BEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek
Podpredsednika: Frank Lovšin, Tončka Sršen
Blagajničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 44 1 32 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc-Murray Erdani, Mari Nemec, Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejči Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price
1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc
Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Lori Sier-putowski
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m.. 641 7 St. Clair Ave.
New members are always wel come.

JADRAN SINGING SOCIETY
President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Alt: Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month, Slov. Soc. Home, Recher Ave.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slov. Soc. Home. Recher Ave., Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President; John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Sectelary: Susan Riglei
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
Piesident:	EdwinPolsak
Vice Piesident:	Vicky Kozel
2nd Vice Pres.:	Irma Pryately
Con./Rec. Secy.:	Sophie T. Eler-
sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 44117, telephone 21 6-531 -8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.: Douglas Elersich Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elefsich Planning Comm.: Irene Kelley, Barbara Elersich, Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Pettic Rehearsals held every Wednesday evening 7 30-- 9:30 p.m. at the Slovene Society Home, 20713 Rechei Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103. tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual Advisor:	Rev. John
Kumse
Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale
Honorary President: Dr. Ronald Brooks
President: Michaelene McNulty Vice President: Joyce Segulin Rec. Secy.: Joanne Carlson Corres. Secy.: Pam Lai Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John Oster 2 Year Trustee: James Logar, Sr.
1 Year Trustee: John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Daniel Reiger
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
President: Rose Poprik 1st V.P.: Georgette Paul 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Well. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Bonnie Mills Trustee 2 Yr.: Jo Sustarcic Trustee 1 Yr.: Jo Nousak Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. AnnMarie Kanusek S.N.D.
President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.: Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Ouelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 289-0843; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Simi-čak, Kazimir Kbzinski, Jelica Prelog, Agnes Vidervpl, Štefan Režonja, Branko Senica
Nadzorni odbor: Alojz Ferlinc, Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Moser, Frančiška Benko
Razsodišče: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka:	Marija Dekleva,
25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas. Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
I HE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OE SOU Ul FLORIDA
President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy : Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, Edw. Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Hill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Florida 33322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt, FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m,
SLOVENE HOME FOR THE AGED 1X621 Neff Road Cleveland, OH 44116 President: Dr. Rudolph M. Susel Vice Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Joseph Skrabec Corr. Secy.: Maria Štepec Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver.
Alternates: Robert Zaman, Agnes Turkovich.
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman.
Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice Pres.: Tonia Grdina Hinkle •Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel. 486 3069 Corr, Secy : Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
I HE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Jean Križman, tel. 692 2489
Vice President: Marsha Cohen Secretary and Rec. Secy.: Nancy Walden
Treasurer: Josephine Turkman Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Emilee Jenko Membership: Eleanore Rudman, Mary Sell
Chairwoman of Heritage and Stit chery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Historian: Carol Maruszak Exhibits: Mildred Hoegler Program. Frances Babic, Sylvia Močnik
Federation'of Slovenian National Homes: John Habat
Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SLO\ EM. t LI l<
President: Gene Drobnič Vice Pres : Emilee Jenko Rec Secy : Terri Hočevar Corr Secy : Bertha Walden Treasurer: Esther Rossman Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at the Euclid Public Library, 63 1 L	St, Luclid
Ohio
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Francine M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel > Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
KLUB UUB1JANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka,-Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora; Andrew Celestina
Odbdrniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRIST AVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Poldi Bojc, Milena Jarc, Ida Oreh Nadzorni odbor: Jože Dovjak, Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: Matija Grdadolnik Podpreds.: August Dragar Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531-6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren, Stefan Režonja Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: Frank Zalar st., Frank Zalar ml.
Kuhinja: Anica Nemec, Marija Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič, Stane Krulc, Frank Zalar st.
Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIET Y HOME RECHER AVE.. EUCLID. O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd.. Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429
Rec. Secy.: Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin
Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m. to 8.30 p.m Also on the menu are goulash & polenta, sauerkraut & sausages, breaded pork 14 breaded chicken.
BALINCARSKI KLUB
NA WATERLOO RD. Predsednik: Stanley Preslan
Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 441 10 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11 dop do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina 1-5 Novi člani dobrodošli.
S.K.l). T RIGLAV Milwaukee, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Dr. Joseph Gole
Piedsednik: Jože Kunovar Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Tiiglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovar
Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič
Bara: Dan Mejač Kuhinja: Lom Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, Janko Limoni
Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
WEST PARK BUI TON BOX CLUB
President:	Ella Samanich, tel.
243-6696
Vice President: Bill llersic Secretary Treasurer: Mimi Stibil Recording Secretary: Leona Nici fera
Music Director: Andy Fixel Auditors: Rudy Pivik, Ed Ander son
Public Relations: Mimi Stibil Members: Dennis Madigan, John Carroll. Albina Capek, Joe Samsa, Bill Zmrazek, Joe Novak
SLOVENIJA — Moja dežela
— Kras in Primorje —
Kras je razmeroma visoka ploskev, v katero so vode izdolble suhe doline, vrtače, brezna in podzemske jame. Ta ravan je malo skalnata, malo pa posejana z borovjem, brinjem, vinogradi in pašniki. V vrtačah leže krpe obdelane zemlje značilno rdeče barve. Okrog stoje iz kamenja zloženi zidovi, da burja ne odnaša prsti, ki so jo nemalokrat ljudje prinesli tja na hrbtu. Po bregovih se vlečejo izravnane terase, da zemlje ne odplakujejo plohe.
V	Komen prihajajo radi tržaški izletniki na teran in pršut. Najboljši pršut pripravljajo v Štanjelu, prestolnica kra-škega terana pa je stari Tomaj.
V Divačo je treba, če hoče kdo v čudovito lepe Škocjanske jame. Od tam pelje pot tudi v slovito kobilarno Lipico.
Proti vzhodu se vleče globoka dolina Reke. Ob jugozahodnem robu jo zamejujejo Brkini, to je dolg, plečat hrbet, ki so ga razbrazdile potočne grape. Brda poraščajo listnati gozdovi, položno ovršje je obdelano in posejano z vasmi primorskega tipa. Dolino ograjuje na severovzhodni strani Snežniška planota. Višavje je prepreženo z gozdnimi cestami, prostrani gozdovi so polni grmad, brd, suhih dolin in vrtač.
Na koncu doline stoji Ilirska Bistrica.
Jugozahodno od prejšnje doline je potegnjeno podgrajsko podolje, po katerem teče cesta, ki veže Trst in Reko. Blizu Markovščine se nahaja jama Dimnica, na nasprotni strani se dviga Slavnik, porasel s svojevrstnim rastlinjem. Na drugi strani gore se vleče ob vznožju strmo odsekanih bregov podgorska planota.
Tu se odpre pogled na prijazno, zeleno gričevje in za njim na morje. V to gričevnato pokrajino so potoki zarezali nemalo grap in dolin. Brda so razčlenjena, slemena so zložno zaobljena, po njih so nasejani zaselki primorskih hiš, med katerimi tečejo ceste. Bregovi so strmo nagnjeni in pokriti s hostami.
V	tej deželici uspeva zgodnja zelenjava in sadje pa plemenite trte: refošk, malvazija, muškat, burgonja. Tu rastejo oljke, smokve, mandljevci, breskve, marelice, orehi in češnje, pa prosto rastoče ciprese, pinije, lovorike, rožmarin in razne zdravilne in značilne kraške rastline. Morje ponuja denar z ribami, soljo in plovbo.
V	gornjem delu Rižanske doline leži vasica Hrastdvlje, v katere cerkvici je naslikan znameniti mrtvaški ples.
Slovenske obale pride na vsakega Slovenca tri centimetre.
Pristaniško mesto Koper je zrastlo na polmesečastem otoku. Zanimive so starinske ulice in trgi, stolnica, pretorska palača, loža, mestna kašča, frančškanski samostan, vod-
njak in več plemiških hiš.
Industrijsko ribiška Iz°la stoji na štirikotnem polotoč-ku. Izolanci so odlični ribiči. Tudi tu je stari mestni del stisnjen med ozke ulice.
Turistično lepotni Piran se je ugnezdil na konico nizkega slemena, ki sega daleč v morje. V starem mestnem jedru se stiskajo hiše druga k drugi, med njimi se pletejo tesne uličice, marsikje pod oboki. Celotna gmota hiš se vrsti stopničasto po bregu navzgor. Zgoraj g°' spoduje nad vsemi velika stolnica sv. Jurija z mogočnim zvonikom.
Portorož je slovenska Opa-tija — slovito obmorsko letovišče, široko in odprto, z negovanimi parki in vrtovi, polnimi subtropskega drevja in rož.
Naša luč (ii. v, nov.
MALI OGLASI
DELO V TOVARNI
Moški ali ženska, delni ^ polni čas. Kličite (216) 53l‘ 5016 med 8.30 in 1 1.30 dopoldan; vprašajte za Ann.
(85-861
Midwest Boat Manufacture1-
seeking factory represent tives in Cleveland area. rine industry experience re quired. Call (414) 244-78^
(715)258-3478 (after hrs.) ^ ,
------------------------•'flj|
For Rent
3 rooms & bath, down. Cond. St. Vitus area. Ca 941-5044 after 6 p.m.
Seeking a full-time babysit® (Mon.-Fri.) for my 6-moot old child. Prefer St. ViW5 area. Call 481-5339 aft®' 5:30 p.m.	<82-8Čl
Office Space
600 to 700 sq. ft. Inquir6®1 6125 St. Clair Ave. Call 431-7463. 7g gg|
For Rent
Upstairs. 5 rooms. La Shore Blvd. Euclid.
Holy Cross Church. Sen'0 preferred. 486-7098.	,
--------------------i
Hiše barvamo zunaj in zr1,' traj. Tapeciramo. (We ^ paper). Popravljamo in de_ mo nove kuhinje in kopa|f1 ter tudi druga zidarska mizarska dela.	ž
Lastnik TONY KRISTAMI Pokličite 423-4444
For Rent	^
Hts. Dunham & ^ two 1 bdrm. apts- ^ jeeupy. For more ^ n call 261-4423. A (78J
For Rent

2 bdrm rental, up. Carp Euclid. Call 531-6109. gi (8*