Po pošti prejemam za celo loto naprej 26 K — h pol lota „ 13 „ — «etrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravništvu prejemati: za telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ - „ ietrt , , 6 , - . mesec , 1 ,70, Za pošiljanje n» dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inaerate sprejema upravništve v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice at. 2. Rokopisi se ne vrafajo, nefrankovana pisma nu vs (i rojem a jo. i Uredništvo je v Sume-niikih ulicah Si. 2, L, 17. Izhaja vtak dan. iiviemii nedelje in prainiku, ob pol 6. uri popoldne. Štev, 48, V Ljubljani, v srodo 27. februvarija 1901. Letnik XXIX. Vabilo na nnročbo. S I. marcem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. J Četrt leta . 5 kron. Pol leta 10 „ ¡Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „ Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Sloga v nevarnosti. S p. Štajersko, 22. febr. Nad Spodnjim Štajerjem visi teman oblak in vzduh je soparen, kakor pred nevihto. Vsakdo se boji, da se bo sedaj in sedaj začelo gromenje in bliskanje, da se bo začel ljut boj med brati. Kdo ga bo zakrivil? Odgovor je jasen: Robič in dr. Ploj. Če nam Robič in dr. Ploj zatrjujeta, da jima je resno z našim programom : »Vse za vero, dom in cesarja«, potem morata pripo-znati, da bi jima bilo možno vstopiti v »Slovanski centrum«, kajti v tem klubu je izvrševanje tega programa osigurjeno. Zakaj torej nista vstopila ? Ker v »Slovanski centrum« ne morejo vstopiti vsi jugoslovanski poslanci, namreč kranjski liberalci ne. tako nam odgovarjata Robič in dr. Ploj. Začela sta snovati drug klub. Vsakdo bi mislil, da bosta zasnovala klub, v katerega lahko vstopijo vsi jugoslovanski poslanci. Toda RobiČ in dr. Ploj imata svojo logiko. Zasnovala sta klub, v katerega tudi ne smejo vstopiti vsi jugoslovanski poslanci. Dalmat. srbska poslanca sta namreč izključena iz hrvatsko-slovenskega kluba. Zdaj pa nam naj odgo-rita gospoda Robič in dr. Ploj, ali zahtevata, da verjamemo njihovim trditvam, da sta hotela osnovati le klub, pristopen vsem jugoslovanskim poslancem ? Kaj tacega lahko trdita otrokom, ne pa možem. Njih namen je bil, spraviti slovenske liberalce pod streho. In to je, kar jo katoliško • narodno strujo na Spodnjem Štajerskem vzbudilo iz spanja, da se je postavila odločno na noge. Javno koketovanje Robičevo in Plojevo s kranjskimi liberalci je provzročilo za s p o d n j e š t aj e r s k e Slovence nevarnost razpora. Sploh pa nam je težko misliti, ali je Robiču in ^ dr. Ploju res kaj za slogo na Spodnjem Štajerskem. Ko sta vitez Berks in Žičkar pristopila k «Slovanskemu centru«, ni bilo težko uvideti, da je sedaj vsak korak Robičev in Plojev -nevaren za spodnješta-jersko slogo. Kajti vedeti sta morala, da se na Spodnjem Štajerskem ne bo vsak njun korak kar slepo odobraval. Tudi to bi morala premisliti, da Berks in Žičkar ne bosta za njima letela iz kluba v klub kakor otroka. Toda Robič in dr. Ploj sta zažgala vse mostove za seboj in ustanovila nov klub. Rešiti sta morala kranjske liberalce izoliranja. Od vseh strani bo nam sedaj vpije in Air/' tišči pod nos »krščanska podlaga« hrvatsko-slovenùkega kluba. Vemo, da stoji hrvatsko-slovenski klub po svojih pravilih na krščanski podlagi. Recimo, da to ni vsem samo fra'/ j. kakor dr. Tavčarju in njegovim tovarišem, toda mi ne obsojamo R biča in dr. Ploja zaradi te krščanske podlage, ampak samo zaradi njihove prevelike skrbi za slovensko liberalce. Ta nam je sumljiva, to nas navdaja ? nezaupanjem do Robiča in dr. Ploja. In nihče ne bo od nas terjal, da se naj ogrevamo za poslance, do katerih nimamo zaupanja. Sloga na Spodnjem Štajerskem je res v nevarnosti. Tega pa sta kriva Robič in dr. Pioj, in krivdo prevzemajo tudi vsi oni, ki ju zagovarjajo. Ako je Robiču in dr. Ploju res kaj za narod na Spodnjem Štajerskem, potem naj vstopita v »slovanski centrum«. Sicer pa, to vsakdo uvidi na Spodnjem Štajerskem, se bo utrgal oblak in po vodenj bo odnesla slogo in Robičev in dr. Plojev mandat. Državni zbor. Dunaj, 26. svečana. Brez krmila in jadra. Vsi dogodki v zbornici in v razbili kon ierencah kažejo vedno jasneje, da državna ladija pleše na divjih valovih političnih nasprotij brez krmila in jadra. Skoraj je mesec dnij, a poslanska zbornica se ne zgane, da pride preko formalnostij do dnevnega reda. Interpelacije in nujni predlogi od raznih strank so zapah, ki zatvarja vrata iz zagate, zapira pot do dela. Kdo je kriv ? Vsaka stranka na levi in desni odklanja odgovornost in si umiva prosto roke, vlada pa od slučaja do slučaja kliče na delo, sicer pa prepušča vse slučaju in modi. Drugače si ne moremo misliti in tolmačiti vladnega stališča nad strankami. Vlada je menda že obupala, da bi se v pravem času rešilo nujne vladne predloge gledé vojaških novincev, proračuna itd., in se zanaša na § 14, ki naj nadomešča parlament. To mnenje se širi in na podlagi tega mnenja tudi govorica, da se snuje koalicija proti vladi. Jaz le registrujein to, kar nekako pojašnjuje razmere. Toda bodi tako ali drugače, skrajni čas je pač, da so slepe miši poskrijejo v svoja zavetja. Preveč jo že bilo škandalov, mera je polna, lepe besede in obljube ne vlečejo, treba je dejanj. A dejanj se ravno vlada boji, da lahko na levi ali desni zadene ob upor. In ta rahločutnost vpliva tudi na predsednika zbornice, ki omahuje na levo in desno ter se vedno bolj zapleta v protislovja. Zato vsak dan straši obstrukcijapo zbornici. Pred vratmi stoji in vsak trenotek pomoli grivo v zbornico. To pa zato, ker vlada in predsedstvo vidita nevarnost tam, kjer je ni, namreč v čeških vrstah. Že zadnjo volitve so kazale, da hočejo merodajni faktorji osamiti češko delegacijo in ž njo tudi Jugoslovane. O tem se je mnogo razpravljalo pred in med volitvami. In to je sedaj ne edin, a eden prvih vzrokov, da je deBnica razrušena, zbornica brez vsake ve-čiue in so suče v kolobarju. Gotovi krogi so si utepli v glavo, da hočejo češki poslanci obstrukcijo »a tout prix«. A temu ni tako. Češka delegacija hoče redno delo, a zahteva tudi, da se njen glas upošteva, čehi štejejo 64 glasov in so za Poljaki najmoč- nejša stranka, ki zastopa do 6 milijonov prebivalstva. Toda Wolf s svojimi kričači i na več oblasti, nego stranke, ki so zvesto udanu svojemu vladarju in državi. Wolf in ožji njegovi tovariši ne poznajo nobene meje dostojnosti in dopustljivosti. A vse se jim pregleda skozi prste, dočim se Čehom na-öela o državnem pravu in ravnopravnosti v zbornici štejejo v največji greh, smatrajo kot zločin. Kdo pa naj dela vedno tlako, kdo bodi š.i nakovalo, ako za plačilo dobiva ] lo za-zmeh in moralne zaušnice. Sovražniku, ki se hoče udati, treba^ je graditi zlate mostove. Ako vlada s Čehi in njej sorodnimi strankami noče kompromisa, potem tudi no pospešuje resnega dela. In konec je: Ali parlament ali vlada. Današnja seja je trajala šest ur in državni tiskarni nagro-madila rokopisa za debelo knjigo. To je vse. Začetkom seje so zapisnikarji čitali nad dve uri same interpelacije in predloge, ki bodo zopet romali pod klopi ali pa pod streho. Galerija jo bila polna, a se je dolgočasda, ker ni bilo navadne zabavo. Mej drugimi je vitez Berks nujno predlagal, da so vladna predloga o zgradbah prvega uranja izroči železniškemu odseku „ Češke interpelacije. Predsednik grof Vetter jo v današnji seji odgovoril na interpelacijo dr. K r a m a i a, da v zaduji seji ni mogel dobiti vseh prevodov čeških interpelacij; hoče pa skrbeti, da bodo prelagatelji v uradu drž. zakonika hitro in točno prelagali. Dr. B r z o r a d se pritožuje, zakaj je predsednik izločil iz zapisnika interpelacijo poslanca Skale, ki se začenja in končuje v nemškem jeziku. V istem smislu govori poal. Hruby. Nujni predlogi Dr. Š i 1 e n y skoraj dve uri utemeljuje nujnost predloga, da vlada prej ko mogoče predloži načrt zakona o obveznem zavarovanju za starost in proti nezgodam. Govor je bil sicer zanimiv in poučen, a za utemeljevanje nujnosti predolg. Grof Dzieduszycki je v imenu Poljakov izjavil, da glasujejo proti nujnosti \seh predlogov, ako so ne tičejo uim ia drugih nesreč, kjer je res nujna državna podpora. Soc. demokrat dr. Ii 11 e n b o g e n pod • pira nujnost, ob enem pa se jezi, da se tudi druge stranke brigajo za delavce. Soc. de-mokratje so povsod enaki. Oni sami hočejo biti »rešitelji«, a vsi drugi so po demokra-škem programu »zatiravci«. A ptič se po perju pozna, soc. demokratje po govorjenju in dejanju. Silenyjev predlog so še podpirali K 1 o-fač, Maštalka in II o i i ca, toda večina je glasovala proti nujnoBti. Odseki. Zbornica je danes volila zopet štiri nove odseke. V odsek za izjavo nadvojvode Frančiška Ferdinanda sta bila iz »Slovanskega centra« izvoljena vit. Berks in Kubi k; v vinorejski odsek: Gregorčič, Pfeifer, P o vše; v justični dr. Hruban in dr. D 1 u ž a n s k i; v naučni B a r vv i n s k i in dr. Žitnik. Načelnikom kmetijskega odseka je bil izvoljen grof Zedwitz, namestnikoma Poväe in Posch; načelnikom pristojbin-skega odseka je izvoljen vitez Berks, na- mestnikoma dr. \V o I f f h a r d t in dr. Dyk odseku za uime |e načelnik dr. Schreiner, namestnika dr. Brzorad in Pastor; načelnik soc. političnega odseka je dr. Gross, namestnika dr. F o f t in dr. R o s z k o \v s k i. Koncem seje jo razsajal vsenemški Stein, ker je državno pravdništvo zaplenilo njegovo interpelacijo. V načelu ima mož pravo, a vprašanje je, ali morda ni vtiho-tapil dotične interpelacije. Ker je Stein neusmiljeno napadal drž. pravdništvo, ga je predsednik pozval k redu. Stein jc marljiv učenec svojega učitelja Wolla. Politični pregled. v Ljubljani, 2?. februvarija. Nov škandal v poslanski zbornici. Kako »vestno« se presoja razne vložene interpelacije, je nov dokaz včerajšnji govur poslanca Scheicherja. V zapisniku seje dne 21. t. m. je doslovno ponatisnjena interpelacija poslanca Wolla in tovarišev, v kateri so na najostudneji način blati duhovniški stan. Navaja se pod naslovom »Nepopolna rimska nenravnostna Statistika za leto 1900« 66 Blučajcv iz celega sveta, v katerih ™ l uuutiuiu o u tožen i radi nenravnih de janj. Molči pa »Statistika« popolno, so li bili dotičnt obsojeni ali oproščeni, navaja večkrat jeden in isti slučaj ter priobčuje laži in pc-tvare ciejanske resnicp. In predsednik je dal v tisk tako interpelacijo ! Prav je rekel posl. Scheicher: Mi protestujemo, da bi predsednik napravil iz zborničnega zapisnika navaden gnojni voz! Framasoni na Dunaja v so se dosedaj v javnosti skrivali za razne ogerske prostozidarske ložo, posebno za oni v Požunu in Šopronju, ker se niso prav upali javno nastopati na Dunaju. Sedaj so pa tudi dunajski framasoni jasno nastopili in otvorili svojo lože. »Vaterland« poroča, da so se v zadnjem času ustanovilo kar tri nove lože na Dunaju, vseh takih društev jo pa sedaj do 10. Pri otvoritvi je bil navzoč ogerski veliki mojster žid dr. Scher-mann, pomagal mu je dunajski itd Münz. Glavno shajališče je, prav primerno, v židov-dovskem Leopoldovem mestu. — Javni nastopi Iramasonov so bili menda dosedaj v Avstriji prepovedani. Stolec francoske vlade se že resno maje in bržkone še to pomlad zgine a površja Waldeck Rousseau ovo ministerstvo. Dvojno dobro orožje imajo njegovi nasprotniki nastavljeno proti sedanjemu kabinetu : zakon o kongregacijah in pa davek od zapuščin. V zadevi kongregacijskega zakona so sicer konservativni krogi v manjšini nasproti zagrizenim sovražnikom kon-gregacij, toda z glasovanjem za predlog, ki ga morda Btavijo socijalisti in ki bo meril na popolno odpravo kongregacij, bodo dosegli, da se načrt zavrže v senatu. Drugi predlog bodo pa podpirali ti krogi samo radi tega, da vržejo toliko nepriljubljeni ka binet. Nezaupnica rumunski vladi. V ponedeljkovi seji rumunske poslansko zbornice jo doživela Garpova vlada nov poraz. Že pred pričetkom razpravo je moral naznaniti ministerski predsednik, da pogajanja mej vlado in odborom delegatov poslanske zbornico ni prišlo do sporazumljenja glede vladnega davčnega načrta. Apelovati je torej moral na plenum zbornice. Res je dobil poslanca v osebi Iliotta, ki je predlagal popolno zaupanje zbornice v vladno finančno politiko. Govorilo se je mnogo za in proti, v boj so posedli vsi prisotni ministri, a predlog je bil odklonjen s 75 proti 74 gla sovotn. Ministri poslanci, predsednik in nekaj drugih mož, skupno osem poslancev, se jo zdržalo glasovanja. S tem je torej tudi zbornica ob-sodila vladin načrt in vlada bo morala sedaj izvajati posledice. Min aterska kriza v Španiji. Azcarragov kabinet je torej včeraj ven dar le podal ostavko. O krizi v kabinetu se je govorilo že tedaj, ko so izbruhnili v Ma-_ dridu in Barceloni prvi nemiri, in ministerski svet je že pred jednim tednom sklenil, da odstopi korporativno, toda poznalo se je možem. da bi So radi ostali na krmilu vlade, ko bi bilo le količkaj mogoče. Ta želja se jim pa ni spolnila in morali so se umakniti. Azcarratja sedaj izjavlja, da odstopi radi tega, ker je s poroko usturske princezinje s princem Bjurbonskim dovršena naloga, ki jo )e prevzel pri nastopu vlade. V resnici so vodili generala vse drugi oziri. V dtželi vlada sedaj sicer navidezen mir, ker se druhal boji vojaške sile. a tem bolj vre na tihem in preti ¡¿bruhniti še večji vihar, čim dobo duška premnogi uporni elementi. Kdo bo nasledoval sedanji vladi, ni gotovo. Govorilo se je najprej o silveli, sedaj se pa zopet imenuje general Aioarraga kot bodoči mož poleg generalov Weylerja in Lopeza Domin-guez. Ti in razni drugi vplivni politiki že podajajo gostobesedne programe, s katerimi pa Španiji ne bo pomagano, ker bolj kot kedaj poprej potrebuje dejanj. Kralj Edvard — na »mrt bolan. Sethj, ko je angleški kralj Edvard gost nemškega cesarja, prinašajo nemški listi naslednje poročilo: Žalostna usoda kralja Edvarda je, da bode moral umreti vsled raka. Kralj Edvard ima bolezen slično oni nemškega cesarja Friderika. Kralj ima raka v goltaneu in sicer v jabolku. Slavni zdravnik dr. Feliks Semon vedno opravlja pri kralju zdravniško službo in preskrbuje potrebno izpiranje. L» r. o e m o u u i m a •> u _____ u . upanja v ozdravljenje kralja. Dr. Semon ne smatra za izključeno, da bodo prešla še letu, predno pride do katastrofe. Da londonski listi o tem ničesar ne pišejo, eo vzrok oziri na kralja, ki vedno čita časopise. Prvi je prinesel to vest list »E\v. Nt\vs«, in ker dr. oemon tega poročila ni popravil, je splošno mnenje, da je na tej vesti precej resnice. Botha in Ueivet. Vsi burski prijatelji se sedaj zanimajo za usodo glavnih voditeljev burskih čet. Zanimiva je pred vsem najnovejša vest lista »•Daily Mail«, da jo je Botha z 2000 možmi 2 5. t. m. popihal izpred očij zasledujočega ga generala Frencha in jo je mahnil proti Komatipoortu ob portugalski meji. Angleži bodo debelo gledali, če se ta vest uresniči. Za današnji dan je Kitchener določil dogovor o kapitulaciji. Botha ga je torej pošteno zvodil na led. — Slabeje se godi D e \v e t u. Ta se more baje rešiti le z begom preko izredno narasle reke Oranje, ker mu je kordon angleških čet zaprl pot na vbc strani. Sedaj se nahajata s Steinom še v kapski koloniji pri Pe-trusville, a se bosta baje takoj udala, ako se ponesreči akcija vodje Hertzoga. Slovstvo. „Zora", glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Drugi zvezek VII. letnika tega vrlega glasila slovenskega katoliškega dijaStva je ravnokar izšel. Obseg: M. K-n.: V novi dobi. Sane Kurjakovič: Ljudi plaču. J. M. Svoboda: Sama ... J. G.: Liberalizem in njegova »svoboda«. J. J.: Filozofija. J. H.: Križ na vseučilišču. L. Pogačnik: Sedaj! Glasnik obsega mnogo zanimivih notic. Zora izhaja 5krat na leto in stane 2 K, za dijake 1 K 20 v. Urednik: Fran Ver-bic, stud. phil., Dunaj, IX. Porzellangasse 30. U p r a v n i k : Bogumil Remec, stud. phil., Dunaj, XVIII. Theresiengasse 38, kateremu naj se pošilja naročnina. Naj bi »Zora« pridobila si letos mnogo novih prijateljev. — Vsak zaveden naš somišljenik bi moral podpirati stremljenje našega katoliškega dijaStva z agitacijo za »Zoro«! Dnevne novice. V Ljubljani, 27. februvarija. Vesel glas iz Hrvatske. »Vrh bo sna« piše o združenju hrvatskih poslancev s kranjskimi liberalci: »Vidi so, kako je dobri katoliški narod, ki dobro pozna svoje liberalce, ogorčen vsled netaktnega koraka naših zastopnikov. Naj narod slovenski ne gleda, kaj pišejo naši hrvatski politični dnevniki v Zagrebu, kako opravičujejo ta korak, ta vstop med slovenske krščanske „židove". Nikakor ni glas »Hrvatskega Prava", pa tudi ne pritajeni, strašljivi glas „Obzora" in .Hrvatske" glas poštenega katoliškega naroda hrvatskega, ki se je vedno in povsod ponašal s svojo sveto vero, katoliško. Tužna Hrvatska, ponavljamo zopet, nima svojega političnega dnevnika. Govorili smo mi o tem na hrvatskem katoliškem shodu v Zagrebu in z več našimi škofi in vsi nam potrjujejo to žalostno istino. Ideja katoliška pritajeva se mej nami vedno, kakor da bi je no trebalo iznositi v svet preko cerkvenega in hišnega praga. Nimamo dnevnika, da na ves glas in odkrito reče, kakor žcnijalni Ljudevit Venillot v svojem „Uni-versu" : „Jaz sem katolik, vi me obžalujete, vi ste framason, jaz vas žalim!" Naši dnevniki sumničijo energični in odkrit značaj dr. Šusteršiča, ki je mož in noče, da sedi na istem stolu z liberalcem Tavčarjem. Ni bilo treba dr. Šusteršiču na Dunaju nič na vajati proti dr. Tavčarju in listom Tavčar jeve stranke, ko je dobro po/, nato vsakemu, ki je le nekoliko pogledal v „Slovenski Narod". Ni številke tega lista, da se v njem s kamenjem in blatom ne ometava katoliško vero, škoie in duhovništvo. Tudi Tavčar so hoče, kakor vsak drugi liberalec, kadar je v potrebi, sedaj na Dunaju smatrati katolikom in on če morda celo misliti, da to je. A dokler to ne pokaže s svojimi deli, dotlej ž njim in njegovimi pristaši ne more biti mož vere in značaja, kakor je dr. Šusteršič s svojimi dru-govi. Nemilo nam je, da s tem obsojamo -----v. ---JL.. t----»,l.iU 'li.Unnnilifiv a mi nismo krivi. Služimo resnici, ki nam nalaga i ljubav i dolžnost. Vemd, da s tem ne bomo ugajali danes mnogim ljudem, a mi za tem ne hlepimo. Žal nam je in jako nas boli, da moramo vzdahniti z naSim pesnikom: „Tko bi voljo da nam snagu dava — taj nas ja-dan nehajstvom smanjkava!"« Na adreso dr. Ploja. Dr. Ploj je go voril proti onim VVolfovcem, ki so prišli na dan g starimi obrekovanji zoper kat. cerkev in privlekli na dan ona že stokrat zavržena očitanja, da je sveti Alfonz Liguorijski učil nemoralne nauke. To je bilo lepo od dr. Ploja. Ni pa lepo, če on ne odstopi od »Na-rodovcev« sedaj, ko »Narod« poroča čisto v smislu onih, proti katerim je dr. Ploj govoril. »Narod« pravi: »Dr. Ploj se je tudi izrekel proti objavljanju nemoralnih Liguo-. rijevih naukov« in govori o »nesramnih spo-vednih navodilih«. Tako zavija »Narod« dr. Plojeve besede, kot da je on tudi med sra-motilci sv. Alfonza. Priporočamo dr. Ploju julijeva številke »Slov. Naroda« od lanskega leta. Tam bo videl, kako se je podtikalo, da katoliška cerkev uči krivo prisego, da so duhovniku ni treba ravnati po svoji vesti itd. Videl bo, da so »Narodovci«, njegovi zavezniki, zajemali svoje laži iz ravno tistega vira svoje napade na katoliško cerkev, kakor Eisenkolb in drugi nemški nacijonalci. Kako moro on biti zvezan z enimi, ko pobija druge — nam ni umljivo. Osebne vesti. C. kr okrajni komisar dr. Robert Pra\marer v Kočevju je pozvan k deželni vladi v Ljubljani, c. kr. okr. komisar Silvester Domicelj v Ljubljani je prideljen okrajnemu glavarstvu v Logatcu, okrajni komisar dr. Friderik Viljem Mat hi as pa pride iz Radovljice v Kočevje. — Narednik 17. pešpolka Jožef J on k o je imenovan davčnim adjunktom za Koroško. Naše poročilo o potresnem shoda v »Mestnem Domu« ni po volji „Narodu." Verujemo! Vsaj se je na shodu pojasnilo dejstvo, da je na dr. Šustcršičcvo in Vcncajzovo intervencijo stopil minist. predsednik v telefonični dogovor s tukajšnjo dež. vlado in na to ustavil izvrševanje znanega odloka. Kdor jc pazljivo brez predsodkov poslušal Tavčarjev in Šusteršičcv govor, spoznal je takoj, da Tavčarjev po- govor s finančnim ministrom ni imel nobenega rezultata in da jc še-le dr. Šusteršič dosegel za Ljubljano ugoden rezultat. To stoji! Stoji pa tudi, daje shod p r i-poznal važnost dr. Šustcršiče-vega predloga in tako dal po zobeh „Narodu" in Tavčarju. To je bila „Iynch-sodba" — „Narodu" in moralna zaušnica tistim, ki so pisali, da je dr. Šusteršičev predlog prezgoden in popolnoma ponesrečen. Verujemo, da bi nekateri kri-čači, ki niti volilne pravice nimajo, na shodu najrajši uprizorili „nezaupnico" dr. Šusteršiču, ko bi si upali in bi se ne bali hišnih posestnikov. Dalje stoji, da je dr. Hudnik s svojim tolmačenjem nujnih predlogov postavil se na višino „inteligence." Stoji t u d i, d a večine občinskih svetnikov na shodu ni bilo. Ker smo vse to zabeležili, pravi „Narod", da smo se povspeli do „fenomenalne brezobraz-nosti" in da smo druhal, katero bode treba v', interesu občnega blagra in javne morale privezati pred kanone in razstreliti v zrak. Prosit „inteligenca!", v katere imenu izreka tako sodbo — Malovrh, katerega širjenje javnega blagra in javne morale po Štajerskem in drugod jc občeznano. Umrl je v torek 26. t m , ob 6. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni preč. gosp. Janez Dobeljak, župnik Preddvorom, v 69. letu svoje dobe. Rojen je bil pokojnik 10. avgusta 1S32, v mašnika posvečen 22 julija 1856. Pogreb bo v petek I. marca ob 10. uri dopoldne. Svetila mu večna luč! Tiskovna pravda proti »Domovini«. »Domovina« javlja, da je v tiskovni pravdi dr. Šusteršič proti »Domovini« pre vzel zagovorništvo dr. Tavčar. To pač kaže, kje stoji »Domovina«, odkod prihajajo v ta list napadi na dr. Šusteršiča, in da »Domovina« ni druzega, nego filijalka ljubljanskih »Narodovcev«. Sošolcem in prijateljem -J- gosp. R. Winklerja se priporoča, da bi mu oskrbeli dostojen nagroben spomenik. Doneske v ta namen bo pobiral radovoljno č. cr. kaplan Jos. Hartman v Šmihelu, ki bo vse oskrbel. Sodniki-lajiki so izmed trgovcev imenovani za triletno dobo, počenši od 1. jan. letos naslednji gospodje: Alf. Leden i g, Jos. Luckmann, Karol Al t man n, Sim. Benedikt, prokurist Vikt. Moro, V. Rohrmann, Fr. Terdina in Urb. Zupane. Požar. Iz Mekinj pri Kamniku se nam poroča: V ponedeljek 25. februvarija, popoldne okrog tretje ure je izbruhnil ogenj v vasi Godič. Hkrati so bile tri hiše v plamenu. S težavo so ljudje omejili ogenj ; hvala Bogu, da ni bilo vetra. Pogorelci so veliki reveži; zgorela jim je celo obleka. Delo usmiljenja bi storil, kdor pošlje kak dar župnemu uradu v Mekinjah za prvo pomoč tem bednim družinam, ki si razven življenja niso nič rešile. Nove orožniške postaje dobe Laze Vače, Čermošnice, Suhor, Videni (okraj Kočevje). Orožniška postaja v Motniku se je preložila v Trojane. Pogorela je v nedeljo 17. februvarija ob 9. uri dopoludne hiša in svinjak Franu Knezu v Sopoti pod Kumom. Škode je do 500 gld., zavarovan ni bil skoro nič. »Olas is vrst nerodnega ženstva« — tako bi se prav za prav moral glasiti emfatični dopis »ene za vse zavedne pri morske Slovenko« v sobotni »Edinosti«. Uredništvo »Edinosti« se je torej zateklo za ženski predpasnik! Bravissimo! Samo škoda, da rodoljubna dama, predno je skočila na mejdan, ni malo bolj pogledala — logike. Spočetka zatrjuje, da se ona in nje vrstnice ne spuščajo v politiko, ker ima preveč drugega dela ; pot»m pa nič manj nič več ne zahteva, nego da se tej nepolitični strani pokore vsi katoliško - narodni poslanci na Dunaju. Oprostite, če se vam zdi ta zahteva preskromna. Da bi naši poslanci morali Bedeti b Tavčarjem pri eni mizi, dokazuje znana tržaška rodoljubka temeljem svetega pisma. Citati, na katere se sklicuje, so tako nejasni, da moramo domnevati, da jih je šla iskat — k pravoslavnemu popu. Ni čuda, saj trdi, da so ji kstoliško-narodni poslanci vzeli — vero! — Morda pa se je gospa motila, morda se je mislila sklicevati na — talmud. »Edinost« si je dala že marsikaj sugerirati od nežnega spola. Zulnji poskus se ni posrečil! Primorske »Slovenke« bodo pač protestirale, da se piše take kolobocije avtoritativno — kakor je le v Trstu navada — v imenu vseh. Skrivnosten slučaj. Iz Žumberka so nain piše: Uie več časa so ljudje pripovedovali, da se v gori nahaja okostnica nekega človeka, katera pa da je uže povsem od živali raztrgana. Od strani občine So-šice poslali so ljudi na omenjeno mesto, katero je neki ob potu, katera vodi iz Sošic čez »Kobile« preko Gorjancev na Kranjsko. Našli so samo okostnico glave in jedno stran pleč, kar so prenesli v mrtvašnico So-Sičkega pokopališča in ravno tam pokopali. Ljudje ne vedo nič o tem slučaju, niti sod-nij«ka preiskava ni mogla do sedaj nič dognati. Ker se v občini Sošički ne pogreša do sedaj nobeden človek, mogoče da je ponesrečenec iz Kranjske. Kaj jo v tem slu čaju, ali hudodelstvo, nesreča ali zima, ni do sedaj še nič znano Bjde li kaj v tej zadevi dognano, naznanim pozneje. Ljubljanske novice. Umrl je v Ljubljani g. Josip S e u n i g , trgovec na Marijinem trgu, v starosti 37 let. — V Ameriko je včeraj po gorenjski progi odpotovalo zopet 87 ljudij, večinoma moških, z Dolenjskega. — Tatvina. Francu Ilakuš v Velikih čolnarskih ulicah bo neznani tatovi ukradli dva zlata prstana v vrednosti 30 K. — V novem j u s t i -č n e m poslopju deželno hrambo se bodo pričela zidareka dela že letos, ko se končajo dotična posvetovanja v deželnem zboru. — Sleparski agent. K včerajšnji notici pod tem zaglavjem dostavljamo, da agent, ki je s ponarejeno številko na pobotnici prodajalko Krže na Opekarski cesti opeharil za 50 K , se piše E. B o g 1 a r ter je zastopal tvrdko F. B a r 11 v Buda-pesti. Policija agenta zasleduje. — Pretep. Franc Zakrajšek se je spravil danes na dva delavca Lenčka in Westermayerja, ki sta na Krakovskem nasipu nakladala drva, ter ju s kamenjem poškodoval. Zakrajšek je bil aretovan. — Z g i n i 1 je trgovski pomočnik P a j k pri Kham & Murniku. Vzel jo seboj icvolver in patrona ter dejal, da se bode ustrelil. Štajerske novice, b a m o m o r v Mariboru. V nekem mariborskem hotelu so je ustrelil mcdicinec Gustav Tigdor. — Direktna železniška zveza Ma-ribor-Ptuj. Železniško ministerstvo je sporočilo mariborskemu obč. zaatopu, da direktne železniško zveze mej Mariborom in Ptujem ne bo, ker za to ni pravo potrebe. — Zasledil rudo je celjski trgovec J. Matič okolu Poličan in Grobelnega. Izpred kasacijskega dvora na Dunaju se poroča : Predlanskim je pri streljanju ob velikonočni procesiji v Zrečah na Štajerskem ponesrečil in umrl posestnik Krančman. Državno pravdništvo v Celju jo radi tega tožilo č. g. župnik » K a r b o, župana, in izdelovatelja orožja g. Josipa Lor-b e r j a iz Žalca, ČeS, da niso skrbeli za varnost strelcev, in ker je Lorber oddal to-piče brez varnostnega znamenja. Pri okrajnem sodišču v Celju so bili vsi trije oproščeni, a drž. pravdnik je uložil ničnostno pritožbo. Kasacijski dvor je sedaj potrdil opro-fičenje č. g. župnika Karbe in župana, gledo g. L o r b e r j a pa je naročil, naj zadevo novič razpravlja. Beračevo maščevanje. Preteklo nedeljo je pri Žalcu 361etoi brezposelni zidarski pomočnik Pavel Melajnšek zažgal neko hišo, ker ga posestnik ni hotel prenočiti. Škoda znaša 1800 K. Zgorel. PoseBtnikova žena Pavlina Ja-nežič v Zarečju je pustila Bvojega otroka brez nadzorstva na ognjišču. Otroku se je vnela obleka ter je vsled opeklin umrl. Antisemitsko društvo v Trstu. V Trstu ae je osnoval odbor za ustanovitev antisemitskega društva v Trstu. Doslej se je k društvu oglasilo že 304 oseb, mej njimi 36 gospej izmed najboljših tržaških obitelji. 20.000 K škode je naredil predvčerajšnjim ogenj škode v Voloski. Pogorela je vila barona Schmitha. Na c. kr. učiteljišču v Kopru se je zaključilo prvo polletje dne 16. februvarija. Izmed 128 dijakov je dobilo 1. rod 68, 2. red pa 60 dijakov. To je pač slab napredek, katerem^] je največ kriva najbrže > blažena nemščina, v kateri se podučuje pedagogika, kmetijstvo itd, katero dijaki komaj za najvičjo silo zmorejo. Razpis premij za nspešno pogoz dovanje. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dno 7. julija 1896 razpisuje se 20 premij po 10 ali po 20 gld. za uspeSno pogozdo vanjo goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1899 ali 1900 izvrženo, ter mora po gozditev obsezati najmanj 0 56 ha = 1 oral 2. Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1-50 m obsegati. Posestniki, kattri hočejo za premije prositi, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko primorskem gozdarskem društvu vložiti, ter v isti navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovno mere pogozdnega zemljišča. Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presodilo se bode v jeseni [1902 leta, morda nastali pomanj-kljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja preds:dništvo omenjenega društva ter bode isto dovoljevalo premije ali pa v gotovih slučajih tudi samo priznalna in po hvalna pisma razdeljevalo. Zažigalci gozdov v tržaški oko lici. Prošlo soboto je tržaška policija vjela pet italijanskih podanikov, ki so zažigali .gozde. Ko se je slišalo o aretiranju, so italijanski listi ker vriskali veselja, češ, zdaj jih imamo, te slovenske zločince, ki se ma -ščujejo za izid volitev. Ali pa so se gospoda le tako delali, da ne vedo, kdo požiga gozdove. Menda jim je dobro znano, iz katere blagajne so ti subjekti plačani. Ko pa je prišlo na dan, da bo sami italijanski poda niki zasačeni, podaljšali so se jim krivi nosovi znatno. Infamija pa je, da židovski »Gaziettino«, ko piše o novem požaru, ki se je pripetil v nedeljo popoludne naTrste-niku, vzklika: »Le cause dell' incendio, hm, sono ignote!« Slovenski: »Vzrok požaru, hm, je neznan !« Židi okolo tega nesramnega lističa še torej vedno nočejo vedeti, kdo je narod požigaleev, še vedno odrivajo sum na Slovence. In vse to trpi državno pravdništvo! Samomor V gozdu »Na Gozdku« blizu Preddvora sa 23. t. m. našli obešenega kočarja Ant. Delavca iz Brega. Pogre šali so ga od 12. t. m. Poljaki bo hočejo maščevati Go vor Rusina Kosa v drž. zboru bode imel menda resne posledico. Član poljske ple-menitaške kazine vitez Pienczykovski je pozval poslanca Kosa, naj da za svoj govor proti Poljakom zadoščenje. Grof Pienczykovski in poslanec Kos sta oba rezervna častnika. * * * Kaj pa »inteligenca«? Doslej ne znane neumnosti pripoveduje svojim zvestim braveem »Narod« pod zglavjem: »Patento vani klerikalci in še marsikaj«. Torkova številka ima naslednje cvetke: »Zginiti morajo brezplačna duhovska semenišča, ki so sedaj pribežališča grešnikov». Duhovniki, vzgojeni v semeniščih, »sleparijo, lažejo, prekašajo v smelosti in brezstidnosti celo cigane«. Katoličani so »brumne pare«. Frančiškani v Mariboru so »pijavke ljudske živne moči«. »Za vero resnično vneti naši poslanci naj gledajo na to, da se uvede tudi v Avstriji propovedični paragraf.« »Država naj podržavi vse cerkveno premoženje.« Župniki in kaplani naj postanejo državni «cerkveni uradniki«. Tedaj »Be bo izkazala neizkažena ljudska volja, katere ne bodo delali: hudiči, peklo in nebesa!« »Klerikalni« duhovniki so »prvi največji brezverci prve kakovosti«. Liberalci so »misleči ljudje« in zato ne hodijo k sveti maši, ker se »nečejo udeleževati bogoskrunstva božjeropnikovega«. Klerikalce bo treba v »interesu občnega blagra in javne morale moralno privezati pred kanone in razstreliti t zrak«. Gg. poslancem v jugoslovanskem klubu, zlasti g. Spinčicu, Periču i. dr. priporočamo te članke v premislek in jih javno vprašamo, ali morejo s takimi ljudmi sedeti z mirno vestjo v enem klubu? 60.000 kron znaša glavni dobitek »Invalidendank«-loterije, ki se po odtegnenib 20 odstotkih izplačajo v gotovini. Opo- zarjamo, da je žrebanje nepreklicno 2 3 marca 190 1. S >1^11^ t v a,. ¡Društvo tiskarjev na Kr» ni-s k e m ) je imelo bvuj redni letni občni zl or dne 23. t ni. zvečer v Narodnem domu. Iz odborovega poročila posnamemo, da je društvo imelo v svojem poslovnem letu 9457 K 73 v dohodkov m 9317 K 76 v izdatkov Društveno premoženje se je torej povišalo za 139 K 97 v in znaša konci m leta 35.109 K 83 v. Odborov predlog, naj se daje vdovam članov tudi perijodična podpora, kolikor bodo sredstva pripuščala, je zbor sprejel. V odbor so bili skoraj soglasno izvoljeni naslednji člani: J Pavliček, načelnik; Fran Tavčar, načelnikov namestnik; O. Planine, računovod|a; J Klovar, blagajnik;. R Pir-kovič, blagajnikov namestnik; K. Ceč. Ivan Mlinar, zapisnikaria ; A. Mancini, O. Trglav, knjižničarja; M. Rožanec. J. Vehar. prtsed-mka; M Fadljevič K. Mohar, A. Sirlekar, pregledniki; O. Planine, potni blagajnik. — Društvo ima 105 članov. Telefonska in ta-mrca poročili. Dunaj, 27. febr. (C. B.) Glasom objavljenega komunikeja se jc pečal „Slovanski centrum" v svoji včerajšnji seji s parlamentarnim položajem in izrazil željo, naj vlada v svrho pospešitve parlamentarnega dela prične pogajanja s češkim klubom. — Nadalje je bil razgovor o dopisu „hrvatsko-slovenskega kluba", ki želi spojitve s „Slovanskim centrom". Soglasno se je sklenilo, naročiti načelstvu, naj stopi glede skupnega postopanja v zgolj narodnostnih vprašanjih v dotiko z načelstvom imenovanega kluba. Dunaj, 27. febr. (C. B.) Poslanska zbornica. Predsednik otvori sejo ob 11. uri 15 min. in naznani, kako so se konstituirali včeraj voljeni odseki. Potem se je pričelo z branjem došlih ulog, mej katerimi ni nobenega nujnega predloga. Na željo posl. Br z o rad a se prebero nemški prevodi čeških interpelacij doslovno. Branje traja do pol 1. ure. Več predlogov se izroči odsekom brez prvega branja. Posl. Br zora d in Mast al k a se pritožujeta nad postopanjem predsed. s češ. interpelac. Z obstrukcijskimi govori so danes pričeli češki radikalci Hruby, Sehnal in Fressl, ki govore „k zapisniku" v češkem jeziku mej kričanjem nemških radikalcev. Ti protestujejo proti slobodi govora in češkim govorom. Mej poslanci obeh strank pride do pretepa. Franko in Stein sta planila na Fressl a. Obdelujejo ga s pestmi. Predsednik zvoni in miri, a ga v nepopisnem vrišču nihče ne čuje, in mora pretrgati sejo za pol ure. — Pretep se nadaljuje. Dunaj, 27. februv. (0 e š k a o b -s t r u k c i j a !) V današnji seji so ponovili Cehi rekriminacije proti predsedniku zaradi interpelacij v ne-nemških jezikih. Oglasilo se je več govornikov, med njimi trije češki radikalci, ki so govorili češko. Nemški radikalci so jih motili z mejklici in jih psovali. Ko je govoril radikalec Fressl tudi v češkem jeziku in očitno pokazal, da hoče začeti o b s t r u k c i j o, so ga nemški radikalci burno prekinili in vpili, da naj neha, ker govori predolgo. Fressl je izjavil, da hoče govoriti do osmih zvečer. Zdaj so se obrnili Nemci do predsednika, naj naredi red. Predsednik je pa izjavil da ne more ničesar storiti. Schönerer vpije: če vi ne morete, bomo pa mi sami naredili redi V tem trenutku skočijo Schönerer, Wolf, Berger, Schreiter in drugi nemški radikalci proti govorniku in ga s silo napadejo. Fresslu na pomoč priskočijo češki agrarci in radikalci, lotijo se nemškega radikalca Steina in ga hočejo s silo iz ti rati iz zbornice. Hrup in vrišč vedno bolj narašča, in vname so skoro pravi boj med poslanci. Ker ni mogoče narediti miru, za puste ministri in Poljaki zbornico. Predsednik prekine sejo za pol ure. — Sploh se smatra ta dogodek kot začetek ob-strukcije čeških radikalcev. Dunaj, 27. februv. V mladočeških krogih se upa, da bo ministerstvo Kor berjevo padlo, ne da bi bilo treba Cehom pričeti z ostro obstrukoijo. Cehi upajo, da se Korberju ne posreči o pravem času spraviti pod streho re-knitne predloge. 0 nasledniku Korber jevem upajo čehi, tla bo skušal odstra niti grofa Vetterja. Za prihodnjega mi nisterskega predsednika se v čeških kro gih zaznamuje Gautscha, ki se bo opiral na koalicijo desnice in na ustavo-verno veleposestvo. Češki minister bi bil v tem kabinetu Engel. Dunaj. Vlada želi, da se zakoni o vojaških novincih kmalu sklene. Razne stranke, tudi Mladočehi, so pripravljene sodelovati pri obravnavi. Nemški redi-kalci pa tega ne puste, ampak pravijo, da so na dnevnem redu investicijski predlogi, ki se morajo rešili prej. Cehi pa groze z obstrukcijo, če se Nemcem ust reže. Dunaj, zl. febr. Deželnosodni nad-svetnik Franc Legat je postal dvorni svelnik. Brno, 27. febr. Češko prebivalstvo Brna je po najnovejšem ljudskem štetju narastlo od 11 odstotkov na 4 1 odstotkov. Zagreb, 27. febr. Zagrebški nad škof Posilovic postane v prihodnjem konzistoriju kardinal. Reka, 27. februv. Na „Gurano" in ,.Raubura" ukrcanih je 1400 konjev za Južno Afriko. Budimpešta, 27. febr. „Bud. Hir-lapa donaša vest. da je macedonski re volucijonarni odbor v zadnji seji skleni smrt bolgarskega kneza Ferdinanda in da je knez Ferdinand drugi dan na svoji pisalni mizi našel pismeno smrtno obsodbo. Za izvršitev svojega sklepa je odbor odbral člane iz Rušeuka in Soluna. Bukarešt, 27. februv. Ministerski predsednik Carp je podal ostavko, katero je kralj vsprejel in poveril vodjo liberalne stranke Sturdzo s sostavo novega kabineta. Beligrad, 27. febr. Ruski poslanik Karykow )e, pooblaščen od ruskega ministra zunanjih stvarij grofa Lamsdorfa, kralju Aleksandru nujno priporočal, delati na to, da bode njegovo razmerje z Avstro-Ogersko prijazno. Zofija, 27. febr. Knez Ferdinand jo vsprejel ostavko Petrovega kabineta, ni pa še imenoval naslednika. Solun, 27. febr. V stanovanju tukajšnjih Bolgarov je bila po naročilu iz Carigrada preiskava. Našli so mnogo pušk, revolverjev in nožev. Noži so nosili napis: „Živela svobodna Macedo-nija ali smrt". Aretovani so bolgarski šolski nadzornik Petrov, dva učitelja, štirje trg. pomočniki, dva trgovca, pet agentov macedonskega revoluc. odbora in več dijakov. -Teden Bolgar so je ustrelil, ko se rnu je javilo aretovanje. Aretovani bodo še vsi Bolgari, ki so brez posla. Sodilo jih bo vojno sodišče. Rim, 27. februvarija. Po poročilu tukajšnjih listov se vrši koncem marca konzistorij, v katerem bo imenovanih več novih kardinalov. Mej temi so imenujejo: praški knezonadškof baron Skr-binsky, krakovski knezoškof Puzyna, apostolski delegati v zveznih državah Martineli, nadškofi v Veroni, Ferrari in Beneventu in nekaj drugih, Francoza ni mej njimi nobenega. Rim, 27. febr. Tu se že nekaj dni širijo vesti, da je vlada že pred meseci sporočila na Dunaj in v Berolin, da Italija ni v položaju obnoviti trozveze, ako se prej ne doseže edinost glede trgovskih pogodb. Milan, 27. febr. Neki tukajšnji list javlja: Kralj Aleksander srbski se je takoj, ko je zvedel, da je avstrijski cesar odredil, naj se Milanovo truplo pokoplje v Krušedolu, obrnil do nemškega in ruskega cesarja za posredovanje, a je od obeh strani dobil nepovoljen odgovor. Bruselj, 27. febr. Dr. Leyds se poda prihodnji teden na pot v Petro-grad. London, 27. febr. Spodnji zbornici je predložil» vlada predlogo, s katero zahteva 1,018.731 funtov naknadnega kredita v pokritje stroškov do 31. marca. Laurenoo - Marquez. 27. febr. Portugalska prevozna ladij» „Bengnella" je odplula danes s 633 burskiini be- guni v Lizbono. London, 27. febr. „Daily Telegr." javlja iz De Aara 25. t. til.: Dewet je anes neposredno pri Petrnsville. Angleške čete so zastavile progo od postaje Oranje - River do Norvalsponta, 200 km v dolžini, z močno stražo. London, 27. febr. Reuterjev urad poroča iz De Aara: Dewet in Stein sta 25. t. m. na povratku prekoračila železnico mej Krankuilom in postajo Oranje River. — Reka je narastla za pet čevljev. London, 27. febr. Dewet u se je kljub narasli Oranje reki posrečilo prekoračiti reko. Suuii se. da bo naredil nov poskus udreti v Kapsko kolonijo. Umr-li MU: 23. februvarija. Kranja Rozman, delavka ¡.'O let, IVizpotne »lice 8, jetika. 25. februvarija. Josip Bogataj, iiadsprevodnikov sin 7 dni, Dalmatinove ulice 3, življenjske slabosti. — Ivan Wagner," mesti.i ubog 8!) let, Karlovska cesta 7, ost relost. — Ana Wampel, gostija 81 let, Poljanska cesta 20, ostarelost. V hiralnici-25. februvarija. Kranja Zor, kajžarjeva hči 17 let, jetika. V bolnišnici: 22. februvaiija. Peter Ermacora, kostanjar. 47 let. kostanjar, jetika. — Lucija Križ, gostija 30 let, jetika. — Hermina lglič, trgovčeva hči i5 let, jetika. 24. februvarija. Amalija Speletič, pleskarjeva hči 2 leti, skrlatica. — Ma ija Milavc, kajžarjeva žena 48 let, nadu a. Cena žitu na dunajski borzi dnč 26 februvarija 1901 Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-76 do K 7-77 » za maj junij » 7 85 » » 7 86 » za jesen » 7 i)5 » » 7-96 Rž za pomlad . . » 7-68 » » 7'69 » za maj junij . » 7 67 » » 7-68 „ za jesen . . „ 7'00 „ „ 7.01 Turšica za ma) junij . » 5 51 » » 5 52 5-62 » » 568 6.58 » » 6 59 » za julij avg. . Oves za pomlad . . Meteorologlöno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. j Stanje j j Cul epa- j baro- ^ > zoranjn , me'.ra I t ura. Tempa- j ratura P® ! CaUijo Vitra t! Nebo ll i 2»i| H. tvu5 [735 8 i • -2'4 I hrexvetr. [ jasno i 07i 7. zjuU. 778611 —9 3 ! sL ssvih. I megla 0 0 ¡2. popol. I 7349 I —22 i » 1 j*»no i Srednja včerajšnja temperatura —4 2 normale : 0 !» 207 1 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam pretuino vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi preeasti-tega gospoda Janeza Debeljaka, župnika v Preddvoru po dolgi, mučni b lezni prevideneea s svetimi zakramenti za umirajoče v 6H. letu njegove starosti. Pokojnega priporočam vsem duhovnim sobratom v molitev in blag spomin. Pogreb dragega rajnika bo v petek, 1. marca ob 10. uri dopoludne. V Preddvoru, 26. febr. 1901. Anton Čop kapelan. Kovačnica, prenovljena, z vodno močjo, le da v najem ali prod&. Več po\o lastnik U. Hrovat, Begunje št. 54, Gorenjsko. 2C8 1-1 Gostilna in prodajalna da se takoj v najem v Sneberjih štev. 16 z vso pripravo in vsem pohištvom pod jako dobrimi pogoji. Natančno zve se pri August Kuharju, trgovcu in gostilničarju v Zadvoru tik Velške papirnice. 178 3-2 VABILO 193 na V. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Tomišlju, registr. zadrug« z neomejeno zavezo ", ki so hode vršil v nedeljo dni1 17. marca 1901 ob .'t. uri popoldue v župnišču v Tomišlju. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovale». 3. Odobritev računa za 1 1900 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Jiaielstvo. V Tomišlju, dne 23. febr. 1901. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vi Si se eno uro kasneje drugi občni zbor, ki bode sklepčen te oziraje se na število udov. Iščem v službo pošteno in nekoliko izobraženo 206 1 — 1 mmsm HNT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petru coNla A 1.1) se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke I/, trpežnega in solidnega blaga po ul/klh cenah. Opozaija na veliko srejo zalogo zgctovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 7 17 katera bi opravljala dela sobarice in bi imela o pro&t' m času nadzirati otrike |4 deklice). Služba je dobra in trama ter v strogo krščanski hiši. — Naslov: A D. na upravništvo »Slo venca«, na katero se prosi p< šiljt.ti ponudbe. po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu razpošilja za vse pnslaie lužne in koroški', kakor ludi ogerskih železnic po 32 kron za vagon s 100 met. centi od postaje Skale Naročila sprejema 70 (12 — 10) Šaleški prtmegokop v Veleaji = (Wollan) = Istrijansko vino. Kmetijska zadruga Vodnjan v Istri (Cussa rurale Dignano, Istriaj ima naprodaj direktno iz kmetskih kleti J-ifiMIŽfl tel:oCa' v Po|j«bni boji, je najboljše it It&M f jn najpripravnejš« sredstvo za po-zlaoenje in bronziranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12-9 Leopold Tratnik pasar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti du-bo Sčini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkvi! v strokovno umetno izdel&yo raznovrs'nega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd. iz zaneslj vo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenth, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najožji ceni. Slavnemu občinstvu pa pripoioca lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare Bvetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. 133 30—5 (2) nad 3000 hektol. dobroga črnega ln belega vina od 16 kr. naprej, kakor tudi linega namiznega olja iz lastnih oljk. — Večje partije vina po dogovoru z uačelništvom zadruge. — Za pristnost vina in solidno postrežbo se jamči. 77 (9-7) Za načelništvo: Ant. Mk lusa. Ivan Pujman Služba organista, oziroma i»" 3 2 organista in cerkvenika na Breznici P. Žirovnica se odda. Stalna plača za obojno službo 840 K; samo za organista po dogovoru. Prošnje do 15. marcija 1901. Župni urad Brezuica (Gorenjsko). I»ozor! Podp ¡sam Fr&nc B&bió< pekovski mojster, si usojam dmzn (M < St. 6817. Razglas. 197 3-2 V smislu g 15. občinskega reda za deželuo slolno mesto Ljublj ino (zakon z dne 5. avgusta 1887, št. 22. dt'/.. zak ) na/.n nja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se sinejo od srede 27. daš t. m. s'oz 14 dnij tukaj pregledovati in proti njim vlagati ugovori. 0 pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 23. tebruvarija 1901. „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. Ustanovljena 1842. Z nasprotnim zavarovanjem. Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900: K 1480% milijonov. Cisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899: K 38,158.423. 202 7-1 Jamstvena glavnica ?a zavarovalne pr godbe v Avstriji sklenjena je shranjena pn c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji. («Lavno zastopstvo za Kranjsko: BRATA POLLAK v Ljubljani. lÉSUS iÉSÉIIS^ilMSl a^.o v Žrebanje neprekiici I 23. marca 190: 10 Glavni dobitek 1 60.000bi j v gotovini po odbitku 20%. > IniialiH minian If"-si a 1 krono I priporoöa O- MLt-lTl!» -mr JD| I 122 13-3 ■ ■ R> ■ J a« is J.» ü 1> 11 11 a j 8 k a borza. Dn6 27. febrnarlja. Skopni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg t srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditno delnice, 160 gld....... London vista .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli 98-45 98-35 11820 98-118 20 9360 1670-671 50 24047 117-37'/, 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 26. febru&rija. 3-2°;0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po tOO kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-48 19 OH 90-45 11-35 181 -168--207•— 95 60 142 — 257-50 Dunarsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106-10 Zastavna pisma ay. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-25 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 429-50 > > južne železnice 3°/0 . 348-50 > » južne železnice 6°;„ 124-2i > » dolenjskih železnic 4°/0 . 99-60 Kreditne srefike, 100 gld..............392 — 4°/0 srečke dunar. parobr. družbe, 100 gld. . 370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-50 Ogerskega » „ » 5 » . 2475 Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....14-15 Rudolfove srečke, 10 gld......59- — Saimove srečke, 40 gld........182'— St. Gen6is srečke, 40 gld........215'— \Valdsteinove sreuke, 20 gld.......391 - - Ljubljanske srefike....................57 — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 275— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gi. st v. . 6315__ Akcije tržaškega Llo/da. 500 gld. . . . , 824 — Akcije južne te eznio, 200 gld. sr. . . . 105,— Splošna avstrij.-ka stivbiuska dražba . . . 154.— Montanska družba avstr. plan............443 76 Trboveljska premogarika dražba, 70 gid. 462 — Papirnih rubl ev 100 ..................263 25 ___N&kap ln prodaja "fett vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje-Kulanlna isvriitev naročil na borzi. 99- Menjarnicna delniška družba in £ II € U Rw I., WollzBilt 10 in 13, Danaj, I., Strobslgassi 2. * Pojasnila t vseh gospodarskih in IntnCnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaoljskih vrsdnoitilh paplrjov in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih i^lla-vnlo.