Književnost in umetnost. Vse pod tetn zaglavjem navedene knjige, muzikaliie, tiskovine Itd. prodaja in sprejema zanje naročnlno kiijigarna ,,Učiteljskc tiskarne' v Ljubljanl, Frančlškanska ullca št. 6. Konferenčno poročilo Ljudovlta Stlasnega, okrajnega šolskega nadzornlka + KrSkem. — Mar- ljivi okraj. š. nadzornik g. Lj. Stiasni ima lepo navado, da vsako leto priobčuje in izdaja tiskano ¦)kcmferenčno poročiku v obliki male brošurice, koja se potem razdeluje med učiteljstvo dotičnega okraja v znanje, pouk in uvaževanje. Tako, 32 strani broječo, brošurico je izdal dne 13. septembra 1919 in to tičeče se za Solsko leto 1918-19. Ta brošurica ima sledečo vsebino: I. Šolskl opominl izza pretekllh dni. II. Vzgoja naše mladine. III. Izobrazba naroda. IV. Šolski obisk. V. Zemljepisnl pouk. VI. Zgodovlnski pouK. Konečno so dodane: »Teze nadučitelja Rad. Školja iz Tržiča k referatu: »Kmetijski tečaii« i/i »Teze učrteljice Roze Pirkovič iz Svitnega k referatu: »Oospodinjski tečaji« ter: »Dodatna teza učiteljice Marlje Orčar — Likar iz Telč. — Vsi ti spisi nudijo učiteljstvu mfčno in poučno čtivo in so zelo zanimive vseblne. Vsa tvariita izvira iz izkustva izkušenega šolnika in je vredna, da se na šolskem polju uvažuje. Letos ie pa g. nadzornik Stiasni zopet izdal in priobčil novo: »Konferenčno poročilo«. Izdano je bilo 19. junija 1920 v Krškem in velja za litijski in krški okraj, dočim je prvo imenovano veljalo za krški okra). — To — drugo poročilo —, broječe 23 stran!, — vsebuje tudi lepo in poučno tvarino, in slcer. I. Pravice !n dolžnosti nadučitcljev. II. I.okalne učlteljske konference. III. Priprave na pouk. IV. Vzgoja mladlnc. V. Šolskl oblsk. VI. Uradni spisl in druge dolžrtostl šolskih voditeljev. Dodane so potem še: »Teze ravnatelja Aleks. Lunačka Iz St. Ruperta k referatu: »Službena ocena učiteljev« in: »Teze nadučitelja Karla Oorišeka iz Stične k rcferatu: »Kako se doseže izboljšanje šolskega obiska«. Vsa vsebina te brošurice obsega pravo !n zdravo pedagoško zrnje, koje naj bi naše učiteljstvo upoštevalo pri pouku v šoli in sploh pri delovanju na šolskem poliu: — A. Važna je točka o dolžnosti nadučiteljec, k\ naj jo naši učitelji in učiteljice uvažujejo z ozirom na vzajemno delovanje. B. Točka o lokalnih konierencah je vredn-.i, da jo tudi stari in zaslužni nadučitelji uvažujelo in se sploh vse učiteljstvo v tem smislu ravna. C. Spis: »O vzgoji mladine« je vreden hvale, kajti uvažujc naj se naloga o vzgoji mladine v jugoslovanski nar»idni šoli. D. O »Šolskem obisku« ie tudi spis zanimiv ter naj se učiteljstvo po teh naukih ravna, da bode pouk urejen in točen, ner od tega je mnogo odvisen uspeh in šols. napredek. E. Točka o »Uradnih spisih« je vredna, da se šolski voditelji po nji ravnajo, ako hočejo, da bode v šoli in povsod vse v redu. Oni naj uvažujejo svoje dolžnosti v poslu uradovanja, pri predlaganju prošenj za podelitev razpisanih služb, patem glede popisnic, predložitev raznih vlog, dopustov učiteljstva in delovanja z ozirom na dom in šo!o vzgoje otrok v vrle državljane. Vse te ziate nauke marljivega pedagoga "m rtadzornika naj učiteljstvo s hvaležnostjo čita l:i v šolo uvaja in prepričan sem, da bodo ti nauki donašali dobrega sadu. — Uvažuje naj tudi lepe teze podane od tov. Lunučka in Goriška z oziTom na »Službeno o:eno učiteljev in izboljšanje šolskega obiska«. — Osvedočen sern, da ako se bode naše učiteljstvo ravnalo po podanih nasvetih, bo to gotovo vse došlo v dobrobit našemu šolstvu. Šo!- stvo bode uspevalo in ves trud učiteljstva ne bode zaman. — Taka in enaka tiskana šolska poročila so vse hvale vredna in umestno bi bilo, da bi se tudi v drugih okraiih upeljala in izdajala, kajti ona nam podajajo pravo sliko našega šolstva in je zrcalo delovanja in marljivosti našega učiteljstva. -- A. L-n. Gledaiiški llst. 16. septembra je izšla prva številka Gledališkega lista, ilustrovaneg;; tednika, ki ga izdaja uprava Narodnega gledališča In ureja Oton Zupančič. List prinaša zasedbo in vsebino dramskih in operr.ih del, ki se vprizore tekom tedna v obeh ljubljanskih gledališčih, vesti o gJedališki umetnosti pri nas in drugod, članke o važnejših drarnskih in opernih delih in avtorjih. Dobiva se pri gledališkili blagajah, pri biljeteriih in v knjigarnah. Cena številki je 2 K. 49. In 50 izvestje državne realke v Marlborn — za jubllejno leto 1912-20, — tako se glasi ta jubilejni spis ravuatelja državne realke v Marlboru, Jakoba Zupančiča. V 28 strani obsegajoči knjižici nam pisatelj predočuje najvažnejše točke iz zgodovme tega zavoda, ki obhaja letos dvojno obletnico: svojo 501etnico in sedemdesetletnico. Sedemdeset let namreč poteka od realkine ustanovitve, a petdeset, odkar je bil zavod izpopolnjen v višjo realko. Raznme se, da ]e bila realka v Mariboru nemški zavod od svojega početka do razsula obdonavske monarhije. Slovenci so blli ua njej zelo maloštevilni. Z nastopom Jugoslavljc je mariborska realka dobila slovensko lice in zadnja štatistika za leto 1919-20 našteva poleg 200 Nemcev že 177 Slovencev, 14 Srbohrvatov in 3 Čehe, kar dovolj jasno kaže, kako potrebno je bilo, da so se odprla vrata tega zavoda tudi slovenski mladini. Priporočamo drobno knjižlco vsakomur, ki se zanima za razvoj šolstva na blvšem štajerskem. Delo ie piav pregledno, a tudl zunanja njegova oblika prav čedna in lična. Učna snov za pottk o alkohola v Uudski šoli. Spfeala A. Štupca. Cena 3 K. V Cirilovi tiskarnl v Mariboru je izšla v dru«i izdaji drobna brašura pod gorenjlm naslovom, ki razpravlja na prav poljuden način o alkoholu in o pouku tega predmeta v ljudski šoli. Naroča se potom knjigarne Učit. Tiskarne. Kratka srbska gramatlka In čltanka. Sestavil dr. Josip Mencej. Založila in natisnila UčitetJska tiskarna v LjubljanL Str. 68. Cena 10 K 80 v. — Po kratkem predgovoru sledita v knjižici izgovor in naglas, nato pa poglavje, kako odgovarjajo srbohrvatske besede slovenskim. Na nadalinih straneh obravnava g. plsatelj prav preglalr.o govorne razpole, med njimi spregatev, sklanjatev ia stopnjevanje. TeJ kratki, 30 strani obsegak^i gramatiki ]e dodanih 24 berilnih sestavkov tn pesmi, izmed katerih ie par zadnjih v cirillci (tlskani in pisani). Skrbno sestavljeni knjižici želliro obilo naročnikov v vrstah slov. učiteljstva.