Harare
Osmi vrh neuvrščenih v Ha-rareju se je minuli teden, po soglasnem mnenju vseh Številnih udeležencev, uspeSno končal. Ob svoji petindvajsetletnici Je gibanje neuvrščenih znova dokazalo, kako pomemben politični člnltelj In vest človeštva Je prav v sedanjem trenutku, ko Je naš svet razdeljen ter prepoln kriznih In napetih situacij. Vsi svetovni problemi, od dolžniške krize, gospodarske problematike, rasnega razlikovanja, vojn In terorizma so našli svoj odmev In pobude za razrešitev tudi v sprejetih resolucijah In sklepih osmega vrha.
Vrh v Hararareju Je Iz obsežne dokumentacije, govorov In pričevanj ponovno Izoblikoval nekaj pomembnih dosežkov, med katerimi Je na prvem mestu vsekakor enotnost gibanja na temeljih njegovih Izvirnih načel In ciljev, kar Je nadaljevanje pozitivnega vzpona, kije v stalnem naraščanju od vrha v New Delhiju dalje. Drugi dosežek Je odločnost In pripravljenost na akcije v številnih smereh, še posebej v boju proti rasizmu v Južni Afriki In Namibiji, za nov In pravičnejši ekonomski sistem v svetu In za zmanjšanje pretežkega dolžniškega bremena.
Tretji dosežek hararskega vrha Je v bistvu glasna poslanica svetu, da se mora spremeniti In, da Je za to prvi pogoj-mlr. Miru pa ni In ne more biti, dokler traja blazna oboroževalna tekma, še posebej v Jedrskem oboroževanju. Zato so v Harareju soglasno zahtevali, naj prekinejo to morilsko tekmo, čeprav so tudi, to pot prvič, soglasno Javno zahtevali, naj se prekine tudi sedemletna vojna med dvema članicama neuvrščenih, Iraško-lranska vojna.
Tako Je bil vrh v Harareju hkrati tudi glas zavesti In realnega upanja, hkrati pa Je gibanje znova pokazalo, daje še ‘kako neodvisni In neizogibni globalni člnltelj prav vseh dogajanj v današnjem svetu.
D. Ž.
_____Srebrni jubilej neuvrščenosti______
Od 25 udeležencev do 101 udeleženca
Ko so septembra 1961. leta v Beogradu zbrali voditelji petindvajsetih neuvrščenih držav na svojo prvo in ustanovno konferenco na vrhu, idejni pobudniki in očetje neuvrščenosti pa so bili Nehru, Naser in Tito, si zagotovo ni nihče predstavljal, da se bo gibanje v svojem petindvajsetletnem razvoju tako razmahnilo, da je danes vanj včlanjena in aktivno sodelujoča kar 101 članica. V teh petindvajsetih letih seje gibanje torej kar štirikrat povečalo in skoraj v celoti vključilo vase kar celotne kontinente, kot na primer Afriko, del Azije in dele Južne ter Srednje Amerike.
Na osmi vrh neuvrščenih v Harare so prišli s severa in juga, z vzhoda in zahoda. Prišli so voditelji dežel z različnimi družbenimi sistemi, različnih jezikov in kultur, bolj revni kot bogati, toda vse to jih ni oviralo, da bi ne bili enotni v bistvenih stvareh, kot sta mir in varnost v svetu, razvoj, pravičnejši gospodarski sistem in svoboda.
»Gibanje neuvrščenosti«, je deial premier Zimbabveja, države gostiteljice osmega vrha, Robert Mugabe, ki je 1. septembra prevzel vlogo predsedujočega v gibanju, »so ustvarili ugledni državniki kot so bili Tito, Naser, Nehru in drugi. Gibanje je postalo,« je prav tako poudaril premier najmlajše neodvisne afriške države, »v teku petindvajsetih let tako številno in vplivno prav zaradi privlačnosti in moči načel in ciljev neuvrščene politike.«
V	gibanju so male dežele kot Sao Tome y Principe (89.000 prebivalcev), Grenada (113.000), toda tudi takšne dežele kot Indija s skoraj 800 milijoni prebivalcev.
V	nekaterih deželah gibanja so na oblasti kralji, v drugih revolucionarji v vojaških uniformah, vmes pa je široka pahljača ideološko-političnih opredelitev.
Pod isto streho neuvrščenosti so dežele, ki se razprostirajo samo na nekaj sto kvadratnih kilometrih, kot na primer Co-
Vabilo
Vabim vas na 2. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v četrtek, dne 18. septembra 1986 ob 9., v prostorih Iskre PPC, Ljubljana, Trg revolucije 3,sejna dvorana v pritličju z naslednjim predlogom dnevnega
reda:
1.	Informacija o Izvršitvi in izvajanju sklepov 1. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 26. 6.1986 in Informacija o poteku sprejemanja predloga Samoupravnega sporazuma o Izvajanju srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1986 — 1990, na področju dejavnosti skupnega pomena Poročevalec: Jasto Marcon
2.	1. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času, od 1.1. do 30. 6. 1986
2. Program ukrepov za izboljšanje poslovne uspešnosti SOZD Iskra
Poročevalec: Zoran Polič
3.	1. Poročilo o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1985
2. Zaključki 9. Internega posvetovanja o problematiki razvojno-lnovacljske dejavnosti v SOZD Iskra Poročevalec: Rado Faleskinl
4.	Poročilo o kakovosti Iskre ob zaključku srednjeročnega obdobja in za leto 1985
Poročevalec: Rado Faleskinl
5.	Predlog razrešitve predsednika KPO SOZD Iskra Poročevalec: Ivan Cvar
6.	Poročilo o delu razpisne komisije s predlogom za Imenovanje predsednika KPO SOZD Iskra.Poročevalec: Alojz Klelndlnst
7.	Informacija o stanju v DO Široka potrošnja Poročevalec: Zoran POlič
8.	Informacija o sklepu TOZD Biro za industrijski inženiring glede izločitve Iz DO ZORIN in SOZD Iskra.Poročevalec: Marjan Trojar
9.	Odgovori na postavljena delegatska vprašanja na 1. zasedanju DS SOZD
10. Vprašanja delegatov
-----Predsednik DS SOZD Iskra
Igor Gruden
more, kot tudi Indija, ki leži na podkontinentu, velikem 3,2 milijonov kvadratnih kilometrov.
V Harare sta prišla tudi Čad in Laos, katerih dohodek na prebivalca znaša samo 73, oz. 85 dolarjev, prišle pa so tudi take dežele kot Združeni arabski emirati in Katar s 24.000, oz. fantastičnih 35.000 dolarjev dohodka na prebivalca.
In kaj je bilo pravzaprav tisto, kar je z magično močjo pritegnilo in združilo Tita iz Evrope, Nehruja iz Azije in Naserja iz Afrike, kot tudi druge tvorce politike gibanja neuvrščenosti?
Odgovor je v moči ideje o svobodi, neodvisnosti, samostojnem odločanju narodov o lastni usodi, o protikolonialnem in protiimperialističnem boju, o svetu brez blokovske razdelitve in tekmovanja, z eno besedo o boljšem in pravičnem svetu.
Tako so 1. septembra v Harare ju kot Beogradu in tudi drugo po svetu hkrati proslavili tudi srebrni jubilej gibanja. Dejstvo je, da sta protikolo-nialno gibanje in boj za neodvisnost prispevala, da so nastali pogoji za rojstvo doktrine o neuvrščenosti, ki je zbrala 25 dežel na prvem vrhu v Beogradu in zdaj, na osmem vrhu v Harareju, pa kar 101 deželo.
Nehru, Naser in Tito so v svoji viziji, ki so jo udejanili v neuvrščenem gibanju, namreč doumeli, da na novo osvobojene dežele, zlasti bivše kolonije, niso hotele odvreči samo kolonialnih okovov, temveč da so in predvsem v politiki »vesti človeštva« videle edino pot za ohranitev neodvisnosti, nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti. In ta vizija je postala še kako pomembna realnost današnjega sveta, saj danes svet brez neuvrščenih zagotovo ni več takšen kot je nekoč bil, neuvrščenost pa je tudi eden izmed vzgibov in dejstev na poti k svetovnemu miru, blaginji in svobodi vseh dežel in ljudi tega našega planeta, na katerem nam je krojeno vsem živeti skupaj.
Iskra Commerce
Nezainteresiranost in neobveščenost mladih
Po mnenju novega vodstva mladinske organizacije v Iskri Commerce sta osnovna problema za precejšnje mrtvilo v delu mladih njihova nezainteresiranost in neobveščenost. Težave nastajajo tudi zaradi prostorske razdeljenosti Iskre Commerce po vsej Jugoslaviji in, nenazadnje, tudi zaradi starostne meje.
Potem ko je mladinska organizacija v Iskri Commerce v nekaj zadnjih letih skoraj lahko bi rekli, prenehala delovati, mrtvilo je bilo najbolj opazno lani, se z izvolitvijo novega vodstva ZSM Iskre Commerce tej organizaciji, vsaj tako upamo, obetajo lepši dnevi. Za novo predsednico so mladi izvolili Ireno Končina, njena namestnica je Angela Žitko pa tudi večino drugih nalog so zaupali dekletom.
Še preden bomo pogledali, kakšne naloge in cilje si je zastavilo novo vodstvo, bi radi predstavili novo predsednico Koordinacijskega sveta ZSM Iskre Commerce Ireno Končina.
Zaposlena je v Tržnem področju razviti zahod in sicer v oddelku za izvoz v Veliko Britanijo. V Iskri Commerce je slabi dve leti, pred tem pa je bila v Elementih. Po poklicu je ekonomski tehnik, ob delu pa študira ekonomsko komercialno šolo. V mladinski organizaciji je aktivna že več let.
Beseda z novo predsednico Je naprej stekla o dosedanjem delu mladih v /C. Takole ocenjuje to delo Irena Končina:
»Premalo časa sem v Iskri Commerce, da bi lahko dala celoviti oceno delovanja mladih v minulih letih. Motom pa reči, da so mladi v zunanjem trgu Iskre Commerce kar aktivni.
Gotovo pa sta bila tudi v minulih letih, Podobno kot zdaj, osnovna problema za nedelavnost mladinske organizacije nezainteresiranost in neinformiranost mladih.«
Je preuranjeno, če že zdaj govo-dmo o prebujanju mladinske organizme v IC?
»Verjetno. Res pa je, da nam je v zadnjih nekaj mesecih, torej po izvolitvi novega vodstva, že uspelo izvesti nekaj akcij, med njimi pa je najpomembnejša ta, da smo smo se lotili evidentiranja mladih, kar nikakor ni enostavna naloga, zlasti zaradi prostorske razdeljenosti IC po vsej Jugoslaviji. Dosedanja evidenca je bila že zastarela pa tudi IC se je medtem
reorganizirala. Naš načrt za delo je, lahko bi rekla, kar precej optimističen in obširen, prepričana pa sem, da ga bomo uresničili, tudi zato, ker smo v predsedstvo mladinske organizacije izvolili prave ljudi. To so doslej že dokazali. Vsak od članov predsedstva je zadolžen za svoje področje, kot npr. za šport, informatiko, kulturo, letovanja, ekonomska vprašanja, itd.«
In kakšen Je program dela mladih Iz IC v tem letu?
»Po reorganizaciji IC je letos zaživela enovita mladinska organizacija. Seveda je naša najpomembnejša naloga v pridobivanju mladink in mladincev v delo organizacije. Že po tradiciji bomo tudi letos jeseni organizirali Srečanje mladih IC, tako imenovani SMIC, udeleževali pa se bomo tudi akcij in prireditev mladih iz celotne sestavljene organizacije. Pozabiti tudi ne smemo na vključevanje v pohodno enoto, poleg idejnopolitičnega dela pa nameravamo vso pozornost nameniti raznim športnim tekmovanjem, kulturni dejavnosti, na propagandnem področju pa se bomo potrudili, da bo v glasilu Iskra našla mesto tudi mladinska organizacija
Nova predsednica Koordinacijskega sveta ZSM Iskre Commerce Irena Končina
Iskre Commerce. Nikakor nismo pozabili tudi na reševanje stanovan-skih problemov mladih, kot tudi ne na druge naloge, med njimi na večje povezovanje mladih z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v IC in zu-
naj nje.«
Lado Drobež
V Predsedstvu mladinske organizacije IC so skoraj samo dekleta.
Iskra Kibernetika
Delovna skupina
CK ZKS V Instrumentih
Tovarno merilnih instrumentov v Otočah je 4. septembra 1986 obiskala delovna skupina Centralnega komiteja ZKS. Skupino je vodil Živko Pregelj, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. V pogovoru z razširjenim sekretariatom osnovne organizacije ZK instrumenti so sodelovali še: Stane Pirnat, član centralnega komiteja, Janez Smole, predsednik OK ZKS Radovljica, Vasilij Koman, sekretar in Vlado Kovač, izvršni sekretar OK ZKS Radovljica, Franc Kozina, predsednik stalne akcijske konference ZK v DO Iskra Kibernetika in Nace Pavlin, direktor kadrovskega področja v delovni organizaciji.
ukrepih v prihodnjem obdobju, padcu tečaja dinarja ipd. Se vedno bo posebna skrb namenjena politiki cen in devizni politiki. Poudaril je, da so lahko le dobri delavci člani Zveze komunistov. Proti pasivnosti delavcev, posebno pa članov ZK, se moramo boriti z opozarjanjem na resnost gospodarskega položaja. Večjo skrb moramo nameniti motivaciji za dobro delo, ne pa le za socialni mir. Nanizal je tudi
bistvene novosti, ki jih bodo prinesle spremembe Zakona o združenem delu.
Ob koncu obiska v Otočah si je delovna skupina CK ZKS ogledala novi del proizvodnje elektronskega programa, ki so ga pred kratkim odprli vTovar-ni merilnih instrumentov. Skupina je obiskala tudi nekatere druge delovne organizacije v radovljiški občini.
F. Kristan
SOZD Iskra vas vabi na
1. interno posvetovanje o problematiki organizacijsko-informacijske dejavnosti v SOZD Iskra
Temeljna tema:
Informatizacija Iskre
Posvetovanje bo v sredo, 1. oktobra 1986 s pričetkom ob 8.30,
v veliki dvorani PPC Iskre, v Ljubljani, Trg revolucije 3.
Na posvetovanju bodo dali svoj prispevek vabljeni referenti dr. Tomaž Kalin, Inštitut Jožef Stefan in dr. Jože Gričar, Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja ter delavci Iskre, ki se ukvarjajo s to problematiko.
Posvetovanje bo trajalo predvidoma do 14. V okviru posvetovanja bo Iskra Delta tudi praktično demonstrirala sistem Triglav.
K udeležbi vabimo:
člane KPO SOZD Iskra, predstavnike DPO SOZD, predsednike in člane KPO, oz. glavne direktorje DO in njihove pomočnike, direktorje TOZD, člane Področnega kolegija za organizacijo in informatiko, člane Odbora za organizacijo in informatiko DS SOZD ter delavce Iskre, ki jih zanima problematika.
Vabimo tudi zunanje goste.
Podroben dnevni red bo objavljen naknadno.
Sekretar osnovne organizacije ZK Franci Faganel je gostom predstavil strukturo in delovanje 00 ZK. Kritično je ocenil predvsem vse manjše zanimanje komunistov za aktivno delovanje v organizaciji. Z zaskrbljenostjo je povedal, da mladi ne želijo več v vrste Zveze komunistov. Temeljno organizacijo je celovito predstavil direktor Jože Jelenc. Gostom je prepričljivo in argumentirano pojasnil, da ima to delovno okolje jasno začrtane cilje v okviru DO Iskra Kibernetika. Osnova zanje so uspešni poslovni rezultati Tovarne instrumentov v zadnjih obdobjih, ki so plod načrtnega premagovanja zaostrenih gospodarskih razmer, predvsem pa nenehnega prilagajanja tržnim razmeram.
Sekretar Živko Pregelj je prisotne seznanil z vzroki za nedavne ukrepe Zveznega izvr snega sveta ter o pričakovanih
Iskra Električna orodja
Zadovoljivo poslovanje v prvem polletju 1986
Že lani so v DO Iskra Električna orodja izdelali In sprejeli program ukrepov, letos pa so pripravili tudi sanacijski program in oboje je že rodilo določene uspehe, tako na področju proizvodnje, kot izvoza in prodaje njihovih izdelkov. O uspehih na omenjenih področjih najbolje priča obračun letošnjega polletnega poslovanja te delovne organizacije.
Tako so v letošnjem prvem polletju količinsko povečali proizvodnjo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 5%, medtem ko so količinsko plan za prvo polletje izponili kar z 99,8%, medtem ko je proizvodnja vrednostno presegla plan za 26% in to predvsem zaradi visoke realizacije kooperacij (indeks 21%).
Če primerjamo vrednost prodaje na domačem trgu v prvem polletju 1986. leta s prodajo v istem obdobju lani, lahko ugotovimo, da je narasla za 89%. V teh odstotkih je videti vpliv povečanja cen s 1. 11.1985 in 31. 3. 1986. Razen tega so v Električnih orodjih v prvih šestih letošnjih mesecih količinsko prodali za 14% več strojev brez priključkov in pribora. Tako je bil skupni plan prodaje v prvem polletju presežen za 2% in to na račun prodaje rezervnih delov. Razen tega pa so v prvem polletju realizirali še za 119.980 tisoč din polizdelkov in storitev za DO Telematiko in DO Kibernetiko.
Izvoz je v prvem polletju znašal 3.088.146 dolarjev in je bil za 5% višji od izvoza v istem obdobju lani, vendar so letni plan izvoza realizirali le 38%.
Uvoz pa se je v primerjavi z istim lanskim obdobjem zmanjšal za 18% in so ga tako po načrtu izpolnili le z 38%. In ker je izvoz naraščal hitreje kot uvoz je seveda porasla tudi stopnja pokritja uvoza z izvozom kar za 27% v primerjavi z lanskim prvim polletjem.
Stanje zaposlenih v delovni organizaciji je bilo na dan 30.6. 718 delavcev, kar je za 1 % več delavcev kot ob stanju na dan 31. 12. 1985. Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal 95.235 din, kar je za 124% več kot povprečni netto osebni dohodek v lanskem istem obdobju in za 78% več od celotnega lanskoletnega povprečja.
Celotni prihodek je v primerjavi z lanskimi prvimi šestimi meseci narasel za 76%. Nekoliko počasneje so rasla porabljena sredstva, tako da je dohodek narasel za 160%, čisti dohodek pa za 140%. Doseženi čisti dohodek so v delovni organizaciji Električna orodja
razporedili na osebne dohodke, ki so v primerjavi z lanskim obdobjem narasli za 138% ter seveda na ostale sklade.
Ob koncu tega poročila o poslovanju v prvem polletju letošnjega leta lahko dodamo še nekaj podatkov za julij, oz. za prvih sedem mesecev letošnjega leta, čeprav je treba pri tem opozoriti, da so julija zara-
di dopustov delali v tovarni samo 13 delovnih dni. Tako so kumulativno v sedmih mesecih letošnjega leta izdelali v DO Električna orodja 223.060 strojev in zaostali samo s 1355 stroji za planom, ki so ga tako izpolnili kar z 99%.
Na tržišča v tujino pa so poslali za 3.727.329 dolarjev stro-
jev in zaostali za dinamičnim planom za nekaj več kot pol milijona dolarjev ter so tovrstni plan tako izpolnili s 87%.
Omenjene polletne rezultate poslovanja so seveda mnogo podrobneje in natančneje obravnavali delavci na sindikalnih skupinah in jih potrjevali na delovnih zborih v tovarni.
D. 2.
______________________________Iskra Kondenzatorji
Objavljamo uradno poročilo o izvajanju sanacije onesnaženosti okolja s PCB (KRUPA) v semiških kondenzatorjih, ki sta ga na osnovi podatkov (strokovnih poročil in druge dokumentacije) sestavila magister Svetozar Polič, strokovni sodelavec skupine SEPO pri Institutu Jožef Stefan in inženir Marijan Štraus, vodja projekta za vpeljavo sistema varstva okolja v SOZD Iskra.
PCB — zahtevna interdis
1. SKLEPI IN ZAKLJUČKI REPUBLIŠKE KOMISIJE ZA KOORDINACIJO STROKOVNEGA DELA PRI REŠEVANJU ONESNAŽENOSTI REKE KRUPE
V okviru razširjenih analiz je bila konec leta 1983 ugotovljena velika onesnaženost vode reke Krupe, rečnih sedimentov in rib s polikloriranimi bifenili (PCB). Republiški sanitarni inšpektorat (RSI) je v letu 1984 na osnovi inšpekcijskih in strokovnih ogledov zahteval takojšnjo sanacijo stanja. Do 1.10. 1984 so bili izvršeni naslednji ukrepi:
—	z odlokom SO Črnomelj je bila prepovedana uporaba vode iz Krupe in Lahinje, kot živila in za napajanježivineter kopanje in ribolov v Krupi in Lahinji,
—	po navodilih strokovnih institucij so bili očiščeni vodnjaki, ki so jih občasno polnili s Krupo in polnjeni z neoporečno pitno vodo,
—	preprečen je bil pretok PCB iz proizvodnje in skladiščnih prostorov v podtalje,
—	sprejet je bil pravilnik o ravnanju z odpadki (15. člen zakona o ravnanju z odpadki),
—	voditi so pričeli evidenco o zbranih in oddanih količinah odpadnih olj,
—	izdelan je bil sanacijski načrt tovarniškega kompleksa in odlagališč odpadkov, ki pa je zahteval še strokovno oceno in vso gradbeno tehnično dokumentacijo,
—	nadaljuje se s shranjevanjem odpadnega PCB v tovarni, Iskra Semič je zaprosila za izvozno dovoljenje v Francijo,
—	Univerzitetni inštitut za medicino dela, prometa in športa je pripravil osnutek podprojekta z naslovom: Vpliv PCB na zdravje in delovno sposobnost delavcev DO Iskra Semič in zdravje okoliškega prebivalstva. Program so začeli izvajati v oktobru 1984 in je predvideval kliničnp-epidemiološke raziskave vseh izpostavljenih in kontrolne grupe, izpostavljenega prebivalstva ob tovarni in ob kontaminirani reki ter kontrolnega vzorca. Pregledanih je 20 delavcev iz tovarne, ki so bili pri svojem delu neposredno izpostavljeni PCB,
—	Zavod SRS za zdravstveno varstvo in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in zavod za socialno medicino in higieno
v O A«...
: n.	fpv .	-4
4 Y avi?.'-. •- A;.
linama problematika
Novo mesto so pripravili in pričeli izvajati program za določanje ekološke kontaminacije s PCB v kapnicah, ki so jih občasno polnili z vodo iz Krupe, živil živalskega in rastlinskega izvora, od pridelovalcev na ogroženem območju. Preiskana sta bila tudi dva vzorca podkožnega maščevja oseb ob izviru Krupe, ki nista bila profesionalno izpostavljena PCB (ugotovljena je bila visoka vrednost bioakumuliranih PCB).
Zaradi strokovno zelo zahtevne interdisciplinarne problematike razreševanja onesnaževanja okolja s PCB je Izvršni svet Skupščine SRS dne 5. 11. 1984 imenoval komisijo za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe.
Na prvi seji dne 9. 11. 1984 je Komisija v okviru načrtovanih ukrepov sanacije in nadzora PCB v okolju DO Iskra Kondenzatorji Semič potrdila izvajanje naslednjih nalog:
—	inventarizacija vseh deponij, v katerih bi lahko bil PCB,
—	program upravnih in tehnično-tehnoloških ukrepov za sanacijo v tovarni, na odlagališčih in v širšem okolju (podzemne in površinske vode, zemlja, zrak, prehrambena veriga),
—	izdelava dolgoročnega programa za spremljanje gibanja ekološke obremenitve s PCB v ljudeh in v okolju,
—	izdelava začasnih navodil o ravnanju z izdelki, ki vsebujejo PCB,
—	stalen inšpekcijski nadzor tovarne Iskra Semič in kontroliranje izvajanja ukrepov o prepovedi uporabe vode iz Krupe,
—	izdelava predloga za prepoved uporabe PCB v SFRJ z zveznimi predpisi.
Komisija je delovala od 9. 11. 1984 do 14. 10. 1985 in na svojih 13. sejah obravnavala, koordinirala in usmerjala izvajanje zgoraj navedenih nalog. Zaključno poročilo o delu komisije je bilo predloženo konec oktobra 1985 na sejo IS Skupščine SR Slovenije. Na tej seji je IS SRS ugotovil, da je komisija svoje delo uspešno opravila in komisijo tudi razrešil. Za nadaljnje spremljanje stanja in ukrepov sanacije so bili zadolženi upravni organi, za vso strokovno koordinacijo pa Univerzitetni zavod SRS za zdravstveno in socialno varstvo terSkupinaSEPO pri Institutu Jožef Stefan.
Povzetki sklepov in ugotovitev, ki izhajajo iz zaključnega poročila republiške komisije so naslednji:
Ad. 1. Ocena onesnaženosti s PCB na območju ob Krupi.
1.1	Izvedeni ukrepi v DO Iskra Kondenzatorji Semič
—	Iskra je prenehala s proizvodnjo kondenzatorjev polnjenih, s PCB dne 1. 2. 1985,
—	odpadni PCB, shranjen v sodih, so v avgustu 1985 odpeljali na sežig v Francijo,
—	v postopku je sanacija odlagališč onesnaženih s PCB (odpadnimi kondenzatorji)-.
1.2	Rezultati pregledov živil in ocena njihove kontaminacije s PCB
Na osnovi analiz vzorcev hrane (živil) na PCB v letu 1984 in 1985 je razvidno, da po vseh sprejetih ukrepih vsebnost PCB v živilih upada, oz. se več ne povečuje, še vedno so v veljavi vsi ukrepi nadzora nad uživanjem prehrambenih artiklov s tega območja (prepovedi, priporočila, omejitve).
1.3	Onesnaženje zraka
Meritve onesnaženosti zraka s PCB v območju Semiča, oz. Krupe so v tem obdobju kazale do 100 x večje koncentracije, kot so znane vrednosti drugje v neobremenjenem življenjskem okolju. Preiskave nakazujejo, da je vnos PCB v organizme z vdihavanjem veliko manjši v primerjavi z vnosom prek prehrane in tako ne predstavlja bistvene kritične prenosne poti vnosa. Nadzorne meritve je potrebno nadaljevati.
1.4	Zdravstveno stanje in ogroženost delavcev Iskre in prebivalcev
Opravljene so bile vse predvidene terenske, klinične in laboratorijske preiskave, opredeljene nekatere epidemiološke značilnosti in povezave, ki so bile statistično vrednotene. (Vse ugotovitve so bile pozneje podane v raziskovalni nalogi »OCENA ZDRAVSTVENEGA STANJA IN ZDRAVSTVENE OGROŽENOSTI PREBIVALCEV VASI KRUPA, PRAPROT, STRANSKA VAS,
MOVERNA VAS, VINJI VRH, BRSTOVEC NA OSNOVI SPECI-JALNEGA ZDRAVSTVENEGA PREGLEDA« Univerzitetni institut za medicino dela, prometa in športa, februar 1986. Zdravstveno stanje prebivalcev in delavcev Iskre bo potrebno še nadalje spremljati in raziskave razširiti v okviru predlogov in zaključkov oblikovanih v citiranem elaboratu)
1.5	Stanje reke Krupe
Izvajajo se občasne meritve PCB v vodi in sedimentu reke Krupe, ki kažejo na več ali manj ustaljeno stanje onesnaženosti v obdobju 1984 in 1985. Še vedno je v veljavi ukrep prepovedi uporabe vode iz reke Krupe za pitje in napajanje ter kopanje in robolov. V teku je izgradnja lokalnega vodovoda, oskrba s pitno vodo prebivalcev je redna.
Ad 2. Predlog nadaljnjih aktivnosti in ukrepov
2.1. Spremljanje stanja obremenitve s PCB v okolju in zd-
(Dalje na 8. in 9. strani)
stran 7
Iskra Kondenzatorju
ravstvenega stanja prebivalstva ob Krupi po sprejetem programu
2.2	Izgradnja varnega odlagališča
2.3	Dokončna izgradnja vodovoda
2.4	Raziskave glede poznejše uporabe Krupe za vodovod z možnostjo zajema Krupe nad mestom onesnaženosti.
2.	SPREMLJANJE STANJA IN IZVAJANJE UKREPOV PRI RAZREŠEVANJU PROBLEMATIKE ONESNAŽENJA S PCB PO RAZPUSTITVI REPUBLIŠKE KOMISIJE
V skladu s predlogi nadaljnjih aktivnosti in ukrepov republiške komisije podajamo v nadaljevanju pregled izvršenih nalog sanacije in nadzora onesnaženosti okolja s PCB.
Na več strokovno koordinacijskih sestankih, ki sta jih organizirali Skupina SEPO in Iskra z upravnimi organi in vsemi ustreznimi strokovnimi institucijami smo potrdili in razdelili celovit program aktivnosti za sanacijo in nadzor onesnaženosti s PCB na prizadetem območju, ki smo ga razdelili na naslednje sklope aktivnosti.
2.1	Sanacija onesnažene zemljine s PCB z evidentiranih odlagališč odpadnega PCB (Vrtača, Coklovca, Stranska vas)
2.1. Pripravljalna dela za investicijo za izgradnjo skladišča posebnih odpadkov (SPO 86)
2.1.2	Izgradnja SPO — 86
2.1.3	Izvajanje tehničnega, ekološkega, zdravstvenega in geološkega nadzora; izvajanje nadzornih meritev v naravnem in delovnem okolju, povezanih s sanacijskimi deli
2.1.4	Ostale aktivnosti
Pri izvajanju nalog pod 2.1 so bili angažirani naslednji izvajalci programa: Urbanistični inštitut Slovenije, Iskra, Industrijski biro, RSI, RK VOUP, Geološki zavod, ZVD SRS, Zavod SRS za zdravstveno varstvo, Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, SEPO, Vodnogospodarski inštitut in izvajalec gradbenih del GOK Črnomelj.
2.2	Spremljanje ekološke obremenitve okolja s PCB
Ta program izvaja Zavod SRS za zdravstveno varstvo z zunanjimi sodelavci.
2.3	Spremljanje zdravstvenega stanja in ogroženosti s PCB delavcev Iskre in okoliškega prebivalstva
Nosilec programa — raziskovalne naloge je Univerzitetni ištitut za medicino dela, prometa in športa s zunanjimi sodelavci.
Pregled vseh izvedenih in načrtovanih aktivnosti prikazuje terminski plan, ki je priložen v nadaljevanju.
3.	OCENA IZVEDBE SANACIJE, SPREMLJAJOČIH AKTIVNOSTI IN STANJE ONESNAŽENOSTI
3.1	Sanacija onesnažene zemljine s PCB z evidentiranih odlagališč odpadnega PCB
3.1.1	Pripravljalna dela za investicijo za izgradnjo skladišča posebnih odpadkov (SPO — 86)
Pridobljena je bila vsa lokacijska, investicijska in tehnična do-
kumentacija za lokacijo Vrtača 1, pridobljena vsa soglasja v upravnem postopku in strokovne ekspertize. Izbrani projektant Industrijski biro je upošteval v projektu za izvedbo vse strokovne osnove in smernice, ki so jih pogojevali upravni organi in strokovne institucije za zgraditev maksimalno varnega skladišča: vodotesno betonsko skladišče, potresna varnost, dvojni sistem varstva in kontrole (pod in ob betonski steni glineni naboj z drenažo v zaprte kontrolne jaške), definirana tehnologija odkopa in prenosa onesnaženega materiala na zavarovano prekrito začasno deponijo.
Definirani so bili programi meritev za spremljanje onesnaženosti s PCB v delovnem in širšem okolju, v času izgradnje (zrak, voda, zemljina) in program zdravstvenih pregledov, inst-ruktaže in nadzora zdravstvenega stanja delavcev na gradbišču.
Zaradi zahtevnosti sanacije je bil ustanovljen gradbeni odbor, v katerem sodelujejo predstavniki upravnih organov in institucij.
3.1.2	Izgradnja skladišča posebnih odpadkov
Z izvajanjem del so pričeli 12. 5. 1986. Zaradi deževnih dni, ko del ne smejo izvajati in zaradi povečanega obsega izkopa v 5. kategoriji je prišlo do zamud v terminskem planu. Da bi dela dokončali do predvidenega roka (30.10.1986) so vpeljali delavnik od 6. do 18, poznejša gradbeno-obrtniška dela pa v dveh izmenah. Izkopano je bilo okoli 18000 m3 materiala, od tega 6000 m3 onesnaženega s PCB (zemljina in odpadni kondenzatorji). V avgustu so pričeli gradbena dela, zgrajene bodo 4 komore za deponiranje onesnaženega materiala, namesto 6 komor, kot je bilo predvideno v osnovnem načrtu. Razlog je manjša količina onesnažene zemljine.
3.1.3	Izvajanje tehničnega, ekološkega, zdravstvenega in geološkega nadzora; izvajanje nadzornih meritev v naravnem in delovnem okolju
Onesnaženost zemljine s PCB je sprotno preverjal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, na osnovi rezultatov meritev so izvajali sortiranje materiala na čisti (pod 10 mg PCB/kg) in nečisti. Onesnaženo zemljino začasno deponirajo na zavarovanem in pokritem prostoru. Izkop je bil izredno težaven — minerskadelajeiz-vajal Geološki zavod. Izkop so nadzorovali strokovnjaki z Geološkega zavoda in jamarji. V okviru programa varstva delovnega in naravnega okolja izvajajo zdravstveni, ekološki in hidrogeološki nadzor.
Rezultati meritev zraka na gradbišču kažejo na relativno nizko vsebnost PCB tudi v času najintenzivnejših zemeljskih del in to pod 0,01 mg/m3, kar je v skladu s pričakovano strokovno napovedjo pred pričetkom gradbenih del in daleč pod mejami, dovoljenimi za delovno okolje (0,5 + 1,0 mg/m3). Meritve onesnaženosti zraka v bližnji okolici gradbišča pa so v območju reda velikosti 0,0001 mg/m3, kar je z vidika zdravstvene ogroženosti in vnosa PCB v okolje zanemarljiva vrednost.
Vzporedno z gradbenimi deli potekajo poleg kontinuiranih meritev reke Krupe tudi dodatne analize na vsebnost PCB. Rezultati opravljenih meritev kažejo na soodvisnost med izkopom, deževjem in povečanimi koncentracijami PCB v Krupi. Možno je sklepati, da bo s sanacijo odlagališča povsem prekinjen nadaljnji dotok PCB iz tega vira v krupo.
Med gradnjo izvajajo nadzor varstva pri delu po programu zdravstvenih služb.
3.1.4	Ostale aktivnosti
V okviru sanacijskega programa (SPO — 86) so vključene tudi hidrogeološke raziskave, povezane z vplivom PCB na reko Krupo iz predloga projektne naloge »Idejna rešitev regionalne vodopreskrbe Bele krajine do leta 2050«. Nadaljujejo izgradnjo lokalnega vodovodnega omrežja za preskrbo prebivalcev s pitno vodo na onesnaženem območju. Za participacijo finančnih sredstev pri izgradnji Skladišča posebnih odpadkov (SPO — 86) so zaprosili Zvezo vodnih skupnosti Slovenije in Območno vodno skupnost Novo mesto, saj je z dokončanjem sanacijskih del pričakovati tudi sanacijo reke Krupe, kot pomembnega vira pitne vode v Beli krajini.
higieno Novo mesto:
3.2	Spremljanje ekološke obremenitve okolja s PCB
Zavod SRS Slovenije za zdravstveno varstvo je v decembru
1984	predložil program za nadaljnje spremljanje ekološke obremenitve okolja s PCB v območju Semiča in Krupe in v letu
1985	in 1986 tudi izvajal meritve. V sanacijsko investicijskem Programu SPO-86 je zagotovljeno 20% sredstev, kot lastna udeležba Iskre na financiranju tega programa. Ostalo naj bi po dogovoru financirala Raziskovalna skupnost Slovenije. Predvidenega Programa v celoti ne izvajajo (razlog neurejeno financiranje), Potekajo predvsem nadzorne meritve vzorcev prehrane (kravje mleko, meso, jajca, kmetijski pridelki). Primerjalna analiza vsebnosti PCB v nekaterih karakterističnih vzorcih prehrane v obdobju 1984/85 kaže na več ali manj splošen padec povprečnih koncentracij PCB pod dovoljenimi tolerancami (PDA, WHO), oz. na tendenco zmanjševanja onesnaženosti okolja s PCB in zmanjšanja bioakumulacije PCB prek prehrambene verige.
Prehrambeni artikli	1984/85	9186	Toleranca FDA
mleko	0.03—3,60,0014—0,0032		1,5 mg/kg
jajca	0,04-6,0	0,18—0,78	0,3 mg/kg
kurje meso	2,8-8,4	0,07-2,0	3 mg/kg
PDA = Food and Drug Administration WHO = VVorld Health Organization
Meritve vsebnosti PCB v zraku opravljajo v okviru nadzornih meritev na gradbišču in bližnjem okolju. Vrednosti in komentarje Podan pod točko 3.1.3.
Meritve onesnaženosti reke Krupe izvaja po sprejetem programu Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, od oktobra 1985 naprej. Analizirajo povprečne vzorce na izviru Krupe po obdobjih konstantnega vodostaja. Rezultati meritev so podani v spodnjem diagramu:
VM.Oi C/
k vptr/ as* r	*o
£tTs>?c>	vsrfas/ — '
\ ,_hr| i-hc) J Krupi	In
Lari« Vzorce aedlaantov In vo<
Občasne vzorce sedimantov in vode v Krupi, Lahinji in Kolpi analizirajo Zavod za socialno medicino higiene Novo mesto, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor in Zavod SRS za zdravstveno varstvo. Za ilustracijo podajamo za obdobje 1986 še nekatere meritve vrednosti meritev zavoda za socialno medicino in
Lokacija	16. 1. 1986	24. 3. 1986
Krupa izvir Krupa pred izlivom	14 mg/l	20 ng/l
v Lahinjo	66 ng/l	15 ng/l
Lahinja Primostek	3 ng/l	2 ng/l
Kolpa Metlika	11 ng/l	1 ng/l
Iz rezultatov kontinuiranih in občasnih meritev je razvidno dokajšnje nihanje koncentracij PCB v vodi Krupe, ki so dosegletudi vrednost nad 1000 ng PCB/1. Izrazit porast koncentracij PCB v reki Krupi je zaenkrat možno pripisati neposrednemu vplivu izcejanja PCB v času odprtja deponije, intenzivnim zemeljskim delom in deževju. Nadaljevanje meritev po dokončanju sanacije bodo to hipotezo potrdile, kar pa tudi pomeni, da smo s sanacijo uspešno dokončno prekinili vse možne vire onesnaževanja in tako lahko pričakujemo počasno upadanje koncentracije PCB v reki Krupi.
Ker v javnosti obstajajo različna tolmačenja o visoki strupenosti vode Krupe in mejnih dovoljenih vrednosti za pitno vodo je potrebno poudariti naslednje preverjene strokovne ugotovitve:
—	reka Krupa je sicer močno onesnažena s PCB, vendar neposredno s pitjem, ali z drugo uporabo doprinaša minimalno k dozni obremenitvi vnosu PCB prebivalstva glede na druge veliko bolj koncentrirane vnose prek prehrambene verige.
—	za pitno vodo velja za PCB eden najstrožjih normativov med številnimi drugimi veliko bolj strupenimi snovmi in sicer 100 ng PCB/1 (EGS, EPA, WHO).
—	zaradi številnih transportnih mehanizmov in visoke bioakumulacije v prehrambeni verigi pa je potrebno s sanacijskimi ukrepi doseči zmanjšanje onesnaženosti s PCB v reki Krupi vsaj pod 50 ng/1.
3.3	Spremljanje zdravstvenega stanja in ogroženosti s PCB delavcev Iskre in okoliškega prebivalstva
V februarju 1986 je Univerzitetni klinični center, TOZD Inštitut za medicino dela, prometa in športa izdal poročilo raziskovalne naloge »Ocena zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalcev«.
Zdravstvene raziskavp naj bi po programu potekale še vrsto let. V letu 1986 so na specialnih pregledih ugotovljene med drugim tudi kromosomske poškodbe, pri nekaterih posameznikih, ki imajo povišan PCB v organizmu. Razen tega je na predlog Gastroenterološke klinike opravljeno zdravljenje in raziskave v Ameriki na bolnici Anici Krašna..
Zaradi novih momentov pri oceni zdravstvenega stanja in zdravstvene ogroženosti prebivalstva, ki gaje med drugim tudi sprožil članek v Teleksu, je bilo sklenjeno na RK ZSV, da zdravstvo pripravi celovito poročilo o stanju na prizadetem območju, ter pripravi in koordinirano izvaja program nadaljnih potrebnih (dopolnjenih) raziskav.
________________Iskra Široka potrošnji_______
Delovni jubilej idrskih Iskrašev
Na priložnostni slavnosti v hotelu Bor na Črnem vrhu nad Idrijo se je zbralo 80 jubilantov,
V okviru sindikalnih športnih Iger so se pomerile ekipe delavcev Iz proizvodnje In Iz »nadgradnje«. Še posebej so se veselili zmagovalci v tenisu, ki morajo trenirati na Črnem vrhu, saj bližje igrišč ni.
ki so pred 15 leti kot pionirji sedli za stroje na Uti v Idriji pod imenom Iskra. Sobotno snidenje, je bilozanje in za ves kolektiv velik praznik, ki smo ga popestrili še s sindikalnimi športnimi igrami. Bolj kot odlično vreme, je k vsesplošnemu vzdušju in razpoloženju med 900 udeleženci prispevalo obujanje spominov med jubilanti ter kramljanje z vsemi ostalimi, ki smo se jim pozneje pridružili.
V fotoreportaži pa smo zabeležili najzanimivejše utrinke s snidenja kolektiva in izjave petih izmed 80 jubilantov.
Spominjamo se...
Martin Lazar — vodja investicij: »Ko se
človek nečesa loti, mu je v največje zadovoljstvo, da je iz naprezanj nekaj tudi nastalo. Začeli smo z majhno ekipo, polno športnega duha, delali smo ponoči in ob nedeljah. Vsi smo bili mladi in zagnani, pa poglejte kaj je danes iz tega nastalo! Pred
15 leti pa so nas v okolju z večstoletno rudarsko tradicijo gledali postrani, tako kot vse ostale nastajajoče tovarne. Časi so se spremenili tako, da smo danes eden izmed nosilnih stebrov idrijskega gospodarstva.«
Zlatka Gnezda — Danfoss: »Pred nekaj več kot 17 leti sem odšla za kruhom vžel-
Po podelitvi priznanj In denarnih nagrad je jubilante, zbrane na slavnostnem kosilu nagovoril direktor Iskre Idrija Edvard Svetlik
Martin Lazar	Zlatka Gnezda
eznike. Sicer sem želela nadaljevati šolanje, toda štipendij ni bilo, doma pa mi tudi niso mogli pomagati. Za hrano in stanovanje sem po službi varovala otroke. Takrat se še ni govorilo, da bodo v Idriji odprli obrat Iskre Železniki. Vanj sem prišla šele, ko so tudi v Idriji začeli sestavljati kolektorske motorje. Od takrat naprej sem delala na vseh oddelkih. Delovne sredine, ki sem ji zvesta že od vsega začetka ne bi menjala niti za znatno večji osebni dohodek.«
Cvetka Erjavec — kuhinja: »Kot 14 letno dekle sem odšla iz Šebrelj na delo v ajdovsko Tekstino in Fructal, potem pa sem se zaposlila v idrijskih Nebesih kot kuharica. Zaradi nedeljskega dela in neurejenega varstva otrok sem odšla na delo v proizvodnjo. V Iskri sem sestavljala ležajne jarme in v povprečju za več kot polovico presegala normo, kar ni uspelo nobeni sodelavki in mi je bila prenekatera zavistna. Toda velikokrat sem jih s pridnostjo rešila, saj bi sicer tekoči trak stal. Po osmih letih so me premestili v naš obrat družbene prehrane, kjer spet kuham, kot v starih časih«.
Vera Jelenc — Axis: »V Iskri mi je bila prva zaposlitev. Takrat v Idriji za ženske ni bilo nobenih možnosti, da bi dobile delo. Tako kot ostale, sem šla tudi jaz na priučitev v Železnike. Seboj smo morale nesti moževo plačo, ali pa celo »prejemke stare mame«, saj je bilo treba hrano in
Cvetka Erjavec
dom plačati še prej, preden smo prejele	torskih motorjev. Ob delu sem obiskovala
prvi osebni dohodek. Po nekaj mesecih	še ekonomsko srednjo šolo v Ljubljani. Po
sem prišla na Uto v Idrijo, kamor je priha-	končanem šolanju sem v istem oddelku
jal kot elektrotehnik v pomoč tudi moj	opravljala dela administratorke, zdaj pa
zdajšnji soprog. Iskra je z najinim	delam v splošnem sektorju. Šolanje mi je
zakonom pridobila, saj so imele mene —	omogočila idrijska Iskra, ki mi je s tem
delavko in še četrtega strokovnjaka, ki jim	izpolnila tudi največjo željo v življenju. Ko
jih je takrat primanjkovalo«.	se danes srečujem s tistimi, ki prihajajo k
Milka Černalogar — personalni eviden- nam opažam, da zahtevajo veliko več, kot tlčar: »Po priučitvi v Železnikih sem se v fmo včasih sploh pomišljali. Po mojem Idriji zaposlila na kontroli rotorjev, zatem ie razlog v tem, da se vse spreminja, tudi pa presedlala v kontrolo montaže kolek-	F. Šemrl
Za okrepčilo, kije dalo moči za večerno družabno srečanje In zabavo so poskrbeli kar člani našega obrata družbene prehrane
Vera Jelenc	Milka Černilogar
10. stran
Iskra Avtomatika
Nova pogodba za Malezijo
V Maleziji, ki je v svetu poznana kot skega marca je namreč skupina strokov-dežela z izredno visoko stopnjo industria-	njakov iz delovne organizacije Avtomati-
lizacije, Iskrino ime ni nepoznano. Lan-	ka spustila v pogon 12 PLC zvez za


I
i

Ko smo v mesecu juniju pisali o 8. mednarodni razstavi orodnih strojev in orodij BIAM 86', smo v okviru članka o nastopu Avtomatike, predstavili tudi novost-numerični krmilni sistem CNC-2T, ki sodi v družino numeričnih krmilij CNC-2, ki je namenjen za krmiljenje dvoosnih stružnic po konturi. Omenjeni krmilnik predstavlja, vključno z inkrementnimi merilnimi dajalnik! pozicij, transistorskimi servo pogoni, glavnim pogonom in ostalo elektroopremo, kompletno sistemsko ponudbo, zasnovano izključno na domačem znanju, brez licence. Osnovo predstavlja modulni mikroračunalniški sistem, zgrajen v 16/32 bitni mikroprocesorski tehnologiji.

V sektorju za avtomatizacijo industrije — v TOZD Razvojni institut, delovne organizacije Avtomatika, kjer je bil CNC-2T razvit pa trenutno potekajo dela na testiranju in preizkušanju novih sistemskih funkcij. V načrtu imajo več aplikacij za domače proizvajalce orodnih strojev in za potrebe sovjetskega, kitajskega in češkega trga. Vsaki aplikaciji bo sledila tudi serija, namenjena tržni ponudbi. V pripravi sta tudi dve novi izvedenki: CNC-2Mza rezkalne stroje in koordinatne vrtalnike in CNC-2G za brusilne stroje ter družina numeričnih krmilij CNC-3, ki bo sicer podobna družini CNC-2, vendar bo vsebovala večjo tehnološko zmogljivost in imela več funkcij.
komuniciranje po daljnovodih energetskega sistema Malezije, za katere je bila deležna tudi posebne pohvala s strani odseka za telekomunikacije po daljnovodih v energetskem gospodarstvu, kakor tudi inženirjev, operaterjev in vzdrževalcev, ki so bili predhodno tudi na šolanju pzi nas.
Ob tej priložnosti se je pokazalo, da so možnosti Iskre za pridobivanje tovrstnih poslov še zelo velike.
Tako se je Avtomatika znova plasirala na malezijsko tržišče v okviru ponudbe Elektrogospodarske province Sabah, otoka Borneo, za izgradnjo osmih transformatorskih postaj moči 132/66 KV. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na 14,8 mio M $ (ali cca 5,9 mio USA $). Za generalnega dobavitelja opreme je bila izbrana DO Rade Končar iz Zagreba.
Medtem ko je bila s strani omenjenega elektrogospodarstva za dobavitelje opreme iz elektrozaščite in PLC opreme vnovič izbrana Iskra-Avtomatika. Pogodba, ki so jo predstavniki obeh organizacij in Iskre Commerce podpisali v sredo, 3. septembra v Maleziji, je v zavezujočem delu za Avtomatiko ocenjena na 520.000 USA $. Pri tem je dobavni rok 12 do 15 mesecev.
Pred dokončnim izborom dobaviteljev za omenjeno opremo je naročnik želel preveriti zmogljivosti jugoslovanskih proizvajalcev. S tem namenom sta 29. in 30. julija obiskala Avtomatiko malezijska strokovnjaka: Sidek Bir Ahmad, glavni inženir SEB in Lee Tee Cheorg, generalni direktor firme Teoraga Evvbark, sicer specialist za zaščito in PLC. V času dvodnevnega delovnega obiska sta se malezijska strokovnjaka v okviru razgovorov seznanila z našim razvojno-proizvodnim programom omenjenega področja, si ogledala proizvodnjo in laboratorij v TOZD Naprave za energetiko ter obiskala Iskrin Institut za kakovost in metrologijo in Razdelilno transformatorsko postajo 380 KV Ljubljana ll.-Beričevo.
• V sklepnih razgovorih, v katere so bili vključeni tudi predstavniki Iskre Commerce, je bil poudarek na zagotavljanju kakovosti v Iskri. Upravičeno namreč menimo, da je bilo naše prizadevanje za kakovost poleg uspešnega komercialnega nastopa tisti odločilni faktor, ki je pre-vagal tehtnico v smeri sklenitve posla.
Petar MIŠIČ
V okviru programa izmenjave obiskov in sodelovanja med Zvezo sindikatov Jugoslavije in tujimi sindikalnimi organizacijami je v torek, 2. septembra obiskala TOZD Elementi za avtomatizacijo, delovne organizacije Avtomatika, švicarska delegacija sindikata kovinarjev in urarjev. V dele-legaciji, ki jo je vodil podpredsednik Agostino Tara-busi, so bili še: Herman Zveno, sekretar pokrajinskega sindikata in predstavnika naših sindikalnih organizacij: Ljubinka Grečič — predstavnica zveznega odbora sindikatov elektroindustrije Jugoslavije in Dušan Rovanšek, sekretar republiškega odbora sindikatov elektrokovinske industrije Slovenije. V TOZD TELA so se v okviru razgovorov s predsednikom osnovne organizacije zveze sindikata TOZD, Alojzem Pircem in vodiem proizvodnje Jožetom Štemberger-jem, katerim je prisostvoval tudi predsednik KOOS SOZD Iskra, Avguštin Ciuha, seznanili z načinom dela osnovne organizacije in povezovanjem z drugimi organizacijami. Zanimali pa so se tudi za organizacijo dela v proizvodnji, kakšni so pogoji dela in v kolikšni meri sledimo svetovnemu razvoju v smeri uvajanja novih tehnologij, kar so si lahko ogledali ob zaključku razgovorov v okviru proizvodnje na Savski c. 3.
š. D.
Klub inovatorjev
Pred začetkom počitnic je Klub inovatorjev (štipendistov) SOZD Iskra v svojih prostorih v Rožni dolini organiziral pogovor s predstavniki Iskre.
V štiri ure dolgem razgovoru smo veliko izvedeli o panogah, na katerih namerava Iskra delati v prihodnje, njeno izvozno politiko ter rezultate, dohodke delavcev in podobno. Predvsem so bile zanimive sprotne primerjave z nemško tovarno Siemens. Precej vprašanj študentov se je, kar je razumljivo, vrtelo okrog inovacij, patentov, razvojnih nalog in možnosti zaposlitve v Iskrinih predstavništvih v tujini. S tem v zvezi smo govorili tudi o možnostih Iskre in jugoslovanske elektroindust-
rije za sodelovanje v katerem od evropskih razvojnih programov. Na koncu so prišli na vrsto tudi problemi študentov in nadaljnji načrti v zvezi z delovanjem Kluba, Predstavniki Iskre so nam zagotovili vsestransko pomoč pa tudi predlagali možnost za sodelovanje štipendistov pri konkretnih nalogah, oz. raziskovalnih nalogah organizacij Iskre.
Člani Kluba se jim za vse skupaj naj lepše zahvaljujemo in se za kakšen tak razgovor še priporočajo.
Matej Pavlič
Iskra Avtoelektrika
Zbor delavcev je Imel kolektiv bovške Iskre pred obratom v vasi Soča
Zbor delavcev bovške Iskre
Sobota, 6. september, je bila za bovške Isk-raše povsem drugačna, kot ostali delovni dnevi. Domala ves kolektiv se je zbral v idilični dolini Trente, v vasi Soča pred njihovim obratom z dvema ciljema. Pripravili so namreč zbor delavcev, nato pa so si skupno ogledali proizvodnjo v obratu.
Poslovni rezultati tega 280 članskega kolektiva v letošnjem prvem polletju niso bili najboljši, spremljale so jih rdeče številke, za kar pa so še najmanj krive pridne roke delavk in delavcev. Vzrok, da je temu tako, je treba iskati predvsem v glavnem proizvodnem programu, klasični vži-galni tuljavi, ki jo trg potrebuje v manjših količi-
Jubilanti 20-letnega dela: Rihard Mlekuž, Karel Kutin, Jože Melihen, Miroslav Kravanja, Vlasta Hrovat Jubilanti 10-letnega dela: Valter Prochazka, Elvira Mihelič, ■ Mitja Kokove, Danica Bizjak, Živko Kavs, Marija Hosner, Almira Kenda
nah, pojavile so se konkurenčne firme, nadomešča jo že modernejša, suha vžigalna tuljava, ki pa v tej TOZD še ni povsem nared za redno proizvodnjo in seveda za prodajo na svetovna tržišča.
In tako je videl kolektiv bovške Iskre eno izmed rešitev tudi v iskanju novega, oz. dodatnega proizvodnega programa.
Zbor je izzvenel izredno sproščeno in delovno, v zadovoljstvo vseh prisotnih. Predvsem poglavitna je bila prva točka dnevnega reda, ki je zajemala oceno poslovanja ter razvojne možnosti, ocenjene s strani vodstva delovne organizacije.
Zbora sta se udeležila tudi predsednik predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata Miloš Vodopivec, ki je zbrane prisrčno pozdravil ter glavni direktor Avtoelekt-rike Robert Žerjal, ki je v daljšem nagovoru predstavil članom kolektiva stališča vodstva DO Avtoelektrika do njihove temeljne organizacije.
V uvodu je izrazil zadovoljstvo, da prisostvuje zboru in čestital jubilantom 20 in 10-letnega dela, ki jih je letos v tej TOZD 12. Vsem se je zahvalil za tvorno in ustvarjalno sodelovanje tudi pri krepitvi enotnosti, tako delovne, kot sestavljene organizacije naše SOZD Iskre. Pouda-
Ogled proizvodnje avtomobilskega releja
Najslavnostnejšl trenutek — podelitev posebnih priznanj jubilantom dela
ril je, da se slabi rezultati, ki so bili zabeleženi ob polletju že izboljšujejo in po vseh pokazateljih ta TOZD do konca leta ne bo poslovala s tekočo izgubo. Poseben poudarek pa je namenil skrbi za kvaliteto ter zavzeto in ustvarjalno delo vseh, kar je predpogoj za dosego zastavljenih ciljev in izboljšanje poslovanja.
Sledila je nagraditev jubilantov 20 in 10-letnega dela. Prejeli so posebna priznanja in značke, ki jih je poleg domačina, predstavnika DPO podelil tudi predsednik sindikata Miloš Vodopivec.
V tej TOZD se lahko upravičeno pohvalijo tudi s humanimi člani kolektiva, ki vsako leto darujejo delček sebe, dragoceno življenjsko tekočino, kri. Prav na sobotnem srečanju so bili pohvaljeni in so prejeli čestitke vsi tisti, ki so kri darovali že 5,10,15,20,25, ali večkrat. Od Adolfa Mlekuža pa so se poslovili, ker je odšel v zasluženi pokoj.
Nato so si vsi skupaj ogledali proizvodni program v obratu, to je avtomobilski rele, ki so ga v Sočo prenesli iz nafee delovne organizacije Avtomatika Ljubljana. Na tem programu dela trenutno okrog 20 delavcev, vključno s tistimi, ki delajo na navijanju, ki poteka še v TOZD, v Bovcu. Mesečne količine se gibljejo med 30 in 40 tisoči, to pa pomeni, da jih naredijo od 1500-2000 dnevno. Že v začetku prihodnjega leta naj bi stekla kompletna proizvodnja avtomobilskega releja v obratu, saj trenutno poteka dobava polizdelkov še iz Avtomatike. Releje pa izdelujejo predvsem za tuja tržišča ter za izdelke, ki jih proizvajajo v tovarni generatorjev in elektronike v Novi Gorici.
M. R.
Nov obrat
Novogoriška Iskra Avtoelektrlka se ni nikoli zapirala le v lastne okvire, kolektiv je vedno znal prisluhniti prošnjam prebivalcev v manj razvitih krajih In območjih ter jim ponuditi delo na domačem pragu. Tu mislimo predvsem na Izgradnjo obratov, ki že stojijo In uspešno poslujejo na Ligu na Kambreškem, v dolini Trente v vasi Soča ter v Rutu nad Baško grapo. Tem trem se je v soboto 13. septembra pridružil še eden, povsem nov industrijski obrat, zgrajen v partizanski vasici Predmeja nad Ajdovščino. Ob navzočnosti številnih visokih gostov so ga slavnostno odprli in tako pričeli pisati novo poglavje v zgodovini tega simpatičnega kraja.
Z gradbenimi deli so pričeli sredi lanskega leta In jih uspešno ter v roku zaključili. Temeljni kamen pa je vzidal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj. V obratu, ki je »last« temeljne organizacije tovarne specialnih električnih rotacijskih strojev bo zaposlenih približno 20 domačinov, glede na razvojne možnosti temeljne organizacije pa bo pozneje možno zaposliti tudi več delavcev.
V obratu bodo izdelovali podsestavne dele za električne rotacijske stroje, ki jih izdelujejo v TOZD v Šempetru, bodoči delavci pa so že uspešno opravili priučltveno usposabljanje v »matični« tovarni.
Obrat Je seveda velikega pomena za prebivalce Predmeje, ki so bili doslej glede na razvoj v povojnem času v drugih krajih kar malce preveč zapostavljeni. Zato so ga sprejeli z odprtimi rokami. O slavnosti ob otvoritvi pa bomo obširneje poročali v naslednji številki našega glasila.
M. R.
Ti* ** **	. * -0
H S E
Praznik novogoriške občine
V mestu cvetja in mladosti v Novi Gorici poteka vrsta prireditev in slavnosti v čast občinskemu prazniku. Mlado mesto je bogatejše za novo osnovno šolo, na Kidričevi ulici so že odkrili doprsne kipe prvih poveljnikov prvega primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič. V soboto je bila slavnostna seja občinske skupščine, kjer so podelili tudi občinska priznanja in nagrade. Osrednja slovesnost ob 80-letnici Soške proge in njeni vključitvi v nove železniške transportne poti je bila v soboto na novogoriški železniški postaji. Prav jubilej Soškega koridorja daje občinskemu prazniku poseben pečat. Občinski praznik bo še ves september spremljala vrsta manifestacij in novih delovnih zmag.
M. R.
Pomembno posvetovanje ekonomistov v Novi Gorici
Društvo ekonomistov pripravlja v našem mladem mestu ob Soči, pomembno jugoslovansko posvetovanje na aktualno temo: Vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove. Posvetovanje bo pod pokroviteljstvom DO Iskre Delte dne 26. in 27. septembra 1986 v veliki okrogli dvorani Iskra Delta centra v Novi Gorici.
Delovni program bo zajemal obravnavo najaktualnejših tem v sedanjem trenutku, tako z vidika ekonomike, inovacij, marketinga, zunanje trgovine, višjih oblik gospodarskega sodelovanja in prenosa znanja, kot tudi tehnologije.
Te teme bodo osvetljene in obravnavane tako z vidika politeko-nomije, ekonomike, prava, poslovanja in seveda praktičnih aplikacij ter vsebine na nekaterih uspešnih primerih iz prakse.
Napisane ugotovitve potrjujejo udeležbo naših znanih in uveljavljenih predavateljev z različnih univerz in ustanov, na posvetovanju pa bodo sodelovali tudi vidni predstavniki jugoslovanskega in slovenskega družbenopolitičnega življenja.
Kljub temu, da bodo nekatere teme v okviru nekega strokovno-znanstvenega področja — specifične, je program dela posvetovanja sestavljen tako, da si bodo teme po specifičnosti sledile po takem vrstnem redu, da bodo vedno omogočile udeležencem združitev vsebine veno celoto, to je sedanjega trenutka, v katerem živimo in delamo ter na podlagi teh spoznanj opredelitve smeri naših poti za v bodoče.
Posvetovanje naj bi bilo delček mozaika novega pristopa k reševanju naše problematike na podlagi strokovnega in znanstvenega pristopa k analizam stanja, tako kot je bilo sprejeto tudi v kongresnih zaključkih.
V okviru posvetovanja je pred-
videna tudi razprava na podane referate. Posvetovanje bo dopoldne in popoldne, zaključek pa bo v soboto 27. 9. 1986 ob 13.
Organizacijski odbor vabi vse ekonomiste in druge zainteresirane delavce SOZD Iskra, da se
posvetovanja udeležijo v čim večjem številu, zato prilagamo tudi prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Društvo ekonomistov Nova Gorica (za jugoslovansko posvetovanje) Kidričeva 11, p. p. 85 65000 Nova Gorica
M. R.

Prijavnica
za udeležbo na jugoslovanskem posvetovanju: »Vključevanje jugoslovanskega gospodarstva v mednarodne ekonomske tokove,« ki bo v Novi Gorici, 26. in 27. 9. 1986,
Nepreklicno prijavljam TOZD/OZD (firma, naslov, poštna številka)
naslednje delavce (ime in priimek ter delovno mesto):
Kotizacijo 18.000.— din za vsakega udeleženca posvetovanja, skupaj torej....
nakazali na širo račun št.: 52000-678-81045, Društvo ekonomistov Nova Gorica.
. smo
Datum:..
Podpis pooblaščene osebe:
Žig:
Kranjske planinke na Kureščku
Enkrat v letu imajo tudi planinke delovnih organizacij Iskre iz Kranja planinski izlet, ki je namenjen samo njim. Letošnji je bil enajsti po vrsti, glede na to, da je lanskoletni odpadel zaradi premajhnega števila prijav. Pot je potekala od Turjaka do Kureščka.
Vreme je bilo kot naročeno, planink pa poln avtobus — za eno manj kot petdeset. To je namreč rekordna udeležba na tovrstnem izletu. Z avtobusom smo se peljali do Turjaka na Dolenjskem. Tu smo si ogledali mogočno zidovje gradu, ki ga že več let obnavljajo. O njegovi zgodovini — daljnji in novejši, nam je v lepem dolenjskem melosu razlagala vodička — domačinka, ki je dogodke kar iz rokava stresala. Pot nas je nato vodila v dolino do vasi Ščurki, kjer se še malo nismo ustrašili napisa, ki pravi, da vstopamo v področje medvedov! No, medvedov res nismo srečali, ker so jo verjetno še pravi čas popihali. Do Kureščka je bilo ravno prav hoje. Tu je bilo v koči že vse pripravljeno. Novi lastnik se je potrudil, da nismo bili lačni, še manj pažejni. Ker je bilo še dovolj časa, smo si ogledali bližnjo okolico, ki nudi lep razgled na vse strani. Tudi sonce smo še ujeli in ga na trati pred kočo izkoriščali za lastne kolektorje.
Z izletom in — menda — tudi z vodnikoma Igorjem in Edom, so bile planinke Iskre iz Kranja zadovoljne. Vesele in s pesmijo so se vračale v Kranj. Obljubile so, da se bodo ob letu zopet odzvale v tako velikem številu.
Edvard Erzetič
-;.'x	. -4,....... J*..	„ *.
Skupina planink — Iskrašic iz Kranja na Kureščku (foto: Edo)

Šah
Šahisti Iskre so se letos udeležili vrste tekmovanj. Na sindikalnem moštvenem prvenstvu Slovenije na Bledusosodelovale tri ekipe. Prva ekipa, ki je igrala v postavi Leon Mazi, Brane Deželak, Janez Krek in Dušan Zorko je s 14 meč točkami osvojila šesto mesto. Najboljši je z 8,5 točkami od 11 možnih bil Zorko, nato Mazi in Krek, nekoliko pa je zatajil Deželak. Moštvu ni uspelo ponoviti lanskoletnega rezultata, ko so v nekoliko drugačni postavi osvojili prvo mesto. Prehodni pokal so morali predati letošnjemu zmagovalcu — ekipi Sloge JLA. Šahisti Andrej Erman, Jože Špende, Anton Jerina in Dane Černe pa so z 12 meč točkami osvojili 16. mesto. Najboljša sta bila Černe in Jerina. Tretja ekipa je nastopala v postavi Bogdan Brezigar, Dušan Čebular, Lojze Deželak, Karel Kmetič in Janez Zavrl. Zadovoljiti smo se morali s 26. mestom, ker smo dobili samo 10 meč točk. Najboljši uspeh je
imel Čebular.
Na festivalu šaha v Puli je sodelovalo prek 560 moštev iz vse Evrope. Prvo moštvo Šahovskega društva Iskra je nastopilo v skupini za pokal maršala Tita. Nastopali so v postavi: Darko Steiner, Darko Šifrer, Leon Mazi, Vojan Konvalinka in. Matjaž Mi-kac. Posamični rezultati so bili: Šifrer 3,5 (5), Mazi 2,5 (4), Mikac 2(3), Steiner 1(5), KonvalinkaO.5 (2). Skupno so imeli 9,5 točk in se plasirali od 8. do 10. mesta med 16 nastopajočimi klubi. Dosegli so dober rezultat.
Ostale ekipe so bile razporejene po šahovski moči v 26 festivalskih skupin. Šahisti Anton Ribič, Stane Rijavec, Janez Kumše in Vito Šoukal so igrali v sedmi festivalski grupi. Osvojili so 13 točk in s tem drugo mesto. To jedose-daj najboljši uspeh šahistov Iskre. Kumše je bil najboljši in je izpustil samo pol točke. Rijavec je bil s štirimi točkami drugi. V tej skupini so še igrali mladinci ŠD Iskre. Igrali so: Andrej Brcar, Aleš Jančič, Primož Potočnik in Nataša Krmelj. Bili so 9. do 10.
med 18 nastopajočimi moštvi. Ekipa Iskre Zmaj v postavi Pavle Sešek, Marjan Butala, Albin Obl-eščak, Bojan Kuzmič in Bogdan Brezigar je v osmi skupini bila med 20 moštvi 10. do 14. Najboljša sta bila Obleščak in Butala. V deseti festivalski skupini so nastopili šahisti Avtomatike I. Igrali so Andrej Erman, Jože Špende, Anton Jerina, Dane Černe in so bili deseti do enajsti med 18 ekipami. Najboljša sta bila Jerina in Černe. Za drugo ekipo Iskre Avtomatike so nastopali: Hugon Zaplotnik, Lojze Gorjup, Lado Anžur, Darko Božič in Pavle Jereb. Igrali so v močni enajsti skupini in bili 11. do 13. V deseti skupini so bili še šahisti IskreTelematike. Oslabljenaeki-pa Janez Krek, Vinko Zorman, Lojze Deželak in Janez Zavrl so bili petnajsti. Z rezultati nastopajočih ekip smo lahko zadovoljni, posebno se je izkazala prva sindikalna ekipa z drugim mestom in to kar v sedmi skupini. Festival smo tudiletos izkoristili v reklamne namene. Propagirali smo izdelke Zmaja in Polprevodnikov. Nedvomno bi lahko tako množično srečanje šahistov še bolje izkoristili v reklamne namene.
Šahovsko društvo Iskra je organiziralo še vrsto kategorniških turnirjev. V prvo kategorijo je napredoval naš šahist Andrej Erman. Čestitamo!
Turnirje bomo organizirali še naprej. Prijavite se v šahovskem domu v Ljubljani.
Naslednji hitropotezni turnir bo 13. 9. 1986 v Šahovskem domu v Ljubljani.
Opomba: Meč " točke pomenijo, da ekipa dobi za zmago dve točki, za neodločen rezultat eno točko in poraz brez točke. Številke v oklepajih pomenijo število odigranih partij.
Bogdan Brezigar
Drugi o nas
• Ljubljanski Dnevnik piše o anketi, ki sojo naredili v Iskrini Telemati ki v Kranju o tem, kako so delavci zadovoljni z razmerami. Delavci so °cenjevali razmere s »šolskinli« ocenami. Delovne razmere so ocenili z ^'69, sodelavce s 3,01, možnost za napredovanje z 2,49, osebne dohodke ^ 2.90, najslabšo oceno pa so dali svojim neposrednim vodjem — 2,04. Vrednost ankete je predvsem v reakciji na takšno informacijo in vTelema-*iki so se zato zamislili nad nizko oceno, da so »mojstri- pod kritičnim °česom, ker jih delavci po krivici radi uvrščajo med »privilegirane«. Prav 9otovo pa je del zamer tudi opravičljiv. List komentira, da je takšno »ugo-lavljanje javnega mmenja« koristno in, da bi veljalo razmisliti, v kolikšni rt'eri bi lahko take izkušnje izkoristili tudi drugod.
• Sarajevski časopis Naši dani prinaša obširno reportažo o dosežkih 'n načrtih DO Iskra Delta. Po pisanju časopisa v Delti velja samo eno 9es|0 _znanjei »Tovarna znanja«, kot ljudje iz Iskre Delte imenujejo izob-l^ževalni center v Novi Gorici, je najnovejša poteza in projekt desetletja. fudi Japonci so bili presenečeni nad sodobno opremo in zunanjim '^edom centra. Po besedah generalnega direktorja Janeza Škrubeja so v Delti ves čas vedeli kaj potrebujejo — vlaganje v znanje je osnovna lnvesticija. Kdor ga ne more ponuditi, nima druge rešitve, kot da ga ku-9uie. Svetovno tržišče namreč ne prizna potencialov, priznava in vrednoti 6 opredmeteno delo, seveda najprej delo znanosti. Zato je maksimalno angažiranje človeške pameti in minimalno angažiranje človeškega dela •ista revolucija, katere odmev do nas prihaja vse prepočasi.
* Mladinska revija PIONIR že vrsto let na tako imenovan ih »Iskrinih staneh« objavlja zanimivosti iz Iskrine proizvodnje in razvoja, z namenom Približati mladim bralcem številne Iskrine projekte s področja sodobne ®hnoiogije. Letos bodo podrobneje pogledali področje teleinformatike. 'ako v eni od zadnjih številk obravnavajo področje prenosnih sistemov v ^efoniji. Na zanimiv način pojasnjujejo, kaj sta frekvenčni in časovni Hiultipleks, kakšne so prednosti digitalne tehnike in kako delujejo preno-Sn' sistemi v telefoniji.
>širen prispevek o vlogi znanja in . Predstavniki kadrovske službe v , ,	.	se organizirali za intenzivno vla-
9anje v kadre in kako imajo orgnizirano izobraževalno dejavnost v delovni 0r9anizaciji. Po njihovih besedah je v Iskri Avtomatiki skrb za kadrovski razvoj rezultat dolgoletne politike, ki je zagotovila, da so v DO zaposleni P° večini kadri, ki so jih vzgojili sami. Se pred desetimi leti so imeli v e|ovni organizaciji 51,2% priučenih delavcev, danes jih je še 36,1%, ob 0r|cu srednjeročnega obdobja naj bi jih bilo le še 28,4% Delež delavcev s arednjo izobrazbo se je v desetih letih povečal od 14,2% na 21,3%. Z višjo .z°brazbo so imeli pred desetimi leti 4,3% zaposlenih, danes jih je 5,7%, Cez pet let naj bi jih bilo 8,5%. Se večji napredek je pri visoko izobraženih
. • Delavska enotnost je objavila ot lz°braževanja v DO Iskra-Avtomatika skri Avtomatiki so ooiasnili. kako
delavcih, kamor prištevajo tudi magistre in doktorje znanosti. Leta 1976 jih je bilo v delovni organizaciji 5,8%, danes že 11,5%, čez pet let pa jih bodo potrebovali 16,5%. Za tolikšne spremembe je potrebna dobro organizirana strokovna služba, ki skrbi za izobraževalno dejavnost. Tako službo v Avtomatiki tudi imajo. Skozi njo se stekajo vse niti, ki vodijo k zagotavljanju tako ambicioznih načrtov, kakršne so si naložili v Iskri-Avtomatiki.
#	Privredni pregled je objavil informacijo o investicijskih načrtih v Iskri Avtoelektriki. Vodilni proizvajalec električnih in elektronskih delov za jugoslovansko avtomobilsko industrijo in pomemben izvoznik Iskra-Avtoelektrika načrtuje v tem srednjeročnem obdobju vrsto investicij v skupni vrednosti 18 milijard dinarjev. V Iskri-Avtoelektriki ocenjujejo, da bo z novo proizvodnjo in novimi razvojnimi programi ponekod možno proizvodnjo celo podvojiti, izvoz pa občutno povečati. Tako naj bi leta 1990 izvozili 40% proizvodnje. Vsi proizvodi šempetrske Iskre so rezultat domačega znanja. V 25 letih je kolektiv kupil le dve tuji licenci. Med novimi vlaganji zavzema pomembno mesto projekt »Zastava«, ki naj omogoči zadovoljevanje potreb po avtoelektričnih izdelkih za proizvodnjo vozil »Zastava« in za izvoz.
•	Dolenjski list piše o pomembnih poslih Iskrine tovarne keramičnih kondenzatorjev v Žužemberku. V tej Iskrini tovarni je namreč vse pripravljeno za izvoz opreme in tehnologije v Sovjetsko zvezo. Zužemberča-ni bodo blizu Vitebska montirali doma izdelane stroje in prodali domačo tehnologijo za proizvodnjo večplastr;h kondenzatorjev v tovarno, ki bo proizvajala 5 milijonov teh proizvodov na leto. Tudi za leto 1987 imajo s Sovjetsko zvezo že sklenjen posel za dobavo opreme in tehnologije v vrednosti 1,6 milijona dolarjev, podobne količine pa bodo kupcem v tej državi dobavljali vse do leta 1990. Kot pravi direktor Dušan Lavrič, dogovori za tovrsten izvoz potekajo še z več državami v razvoju. Razmišljajo celo o investiciji v strojno delavnico, da bi lahko kupcem zagotovili večje količine opreme. Imajo kvalitetno konstrukterskoskupino, ki jetudi 80% opreme za lastno proizvodnjo naredila doma. Tako opremo, ki so jo sprva izdelovali le za lastne potrebe, zdaj že uspešno izvažajo.
• Mladinska revija Pionir je v eni od zadnjih številk na t. i. Iskrinih straneh objavila daljši prispevek o združenih telekomunikacijskih sistemih. Rdeča nit, ki se letos vleče skozi vse sestavke v Pionirju je digitalizacija. V omenjenem članku so na nazoren, razumljiv način razložili prednosti digitalnega signala pa tudi uspešno izkoriščanje teh prednosti. Podrobno opisujejo sistem ISDN in poudarjajo, da je Iskra svoj prvi korak na tem področju prikazala na lanski razstavi Sodobna elektronika. Vse centrale in prenosni sistemi, ki jih Iskra razvija od leta 1980 naprej, so iizdelani tako, da omogočajo uvajanje ISDN. Tako so vsa omrežja, ki jih opremlja Iskra, že pripravljena na trenutek, ko bodo razmere dozorele za uvajanje ISDN.
Iz tujega strokovnega tiska
Tabletke in rak
Do sedaj največja študija o mo-Z1' Povezavi raka na prsih in je-anjem kontracepcijskih tabletk ie zaključila v prid tabletk. Up-raba le-teh, tako so ugotovili ^eieriški znanstveniki, ne stop-luje rizika za nastanek raka na pr-Jh tudi v primeru, čejeobolenježe družini, oz. pri dolgoletni upora-'■ Avtor W. Sattin je objavil v New ^n9land Journal of Medicine re-uitate zdravniških pregledov pri-lzno 10 tisoč žensk, ki so izredno
Pomirjujoči.
Bolezen bogatih
Kdor je bogat, mora prej umreti, hpadniki vrhnjega sloja, tako a9otavljajo statistike, umrejo v Phmerjavi z nižjim slojem 33% Pogosteje zaradi ultravioletnega arčenja, ki pozvroča kožnega ra-a- Zato pa podležejo za 68% edkeje tuberkulozi, ki je v Angliji 6 vedno bolezen revnih. Revni
umrejo v poprečju skoraj dvakrat pogosteje za TBC. Tudi pri želodčnih obolenjih in visokem pritisku so revni nadpoprečno prizadeti. Bogate ženske so posebno podvržene raku na.prsih, njihova umrljivost je v poprečju za 40% večja.
Odpadki na Kitajskem
V veliki akciji, ki so jo sprožili na Kitajskem, so zgradili v štirih letih več kot 4 milijarde družinskih bio-plinskih enot. Le-te pretvarjajo živalske in rastlinske odpadke v plin, ki vsebuje do 50% metana. Plin uporabljajo pri kuhi in razsvetljavi pa tudi za pogon strojev z notranjim izgorevanjem in za proizvodnjo elektrike,-
Ocenjujejo, da je v organskih odpadkih poljedelskih in živinorejskih posestev na vsem svetu shranjene toliko energije, da bi ustrezala 2 milijardamaton premoga, kar je skoraj 25% celotne svetovne porabe energije.
Elektronska
pestunja
»Kdor je pozoren na mrtve reči, kot so hiše in dragocenosti, mora biti pozoren tudi na otroke«. Pod tem motom reklamira ameriška firma svoje elektronske otroške aparate, ki so bili skraja namenjeni varovanju proti vlomom. Razvila je majhen oddajnik, ki ga otrok nosi okrog vratu. Če se oddalji iz hiše, takoj sproži alarm. Če je otrok zašel — tako zagotavlja proizvajalec — ga je lahko najti na podlagi električnih signalov. Če je otrok že starejši, s pritiskom na gumb signalizira, da rabi pomoč.
Otroci športniki
Otroci, ki se ukvarjajo z nekaterimi športi, kot npr. judo, so agresivnejši od svojih vrstnikov. To trdi ameriška športna pedagoginja Bre-nda Jo Bredemeir z univerze v Kaliforniji. V študiji, ki jo je napisala, navaja športne aktivnosti pri dekle-
tih in fantih v starosti 8 — 12 let. To so košarka in nogomet za dekleta, za fante pa nogomet, judo in boks. Športniki teh panog so do svojih vrstnikov, ki se ne ukvarjajo s športom, neotesani v izražanju, grobi v vedenju in egocentrični.
Maratonci v postelji
Tek na dolge proge — maraton duši seksualno aktivnost. Do te ugotovitve je prišel športni pedagog Edgar Rimmele v študiji »seksualnost pri maratoncih«. Kar 38 od 44 anketiranih maratoncev, s poprečnim tedenskim tekom 100 km, je izjavilo, da ima seks zanje stransko vlogo. Maratoncem namreč manjka moč, da bi se duševno in telesno osredotočili na svoje partnerke. Športni pedagog priporoča zategadelj tek v majhnih dozah. Pri tem se zagotovo stopnjuje telesni občutek in zadovoljstvo v postelji.
Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj
_Podlistek
Naš sogovornik ing. Vladimir Klavs
O začetkih razstave »Sodobna elektronika« v Ljubljani
Pomembna Iskrina dejavnost se je odražala in se seveda še odraža tudi na vsakoletni mednarodni razstavi »Sodobna elektronika« v Ljubljani, ki bo letos v kratkem že triintridesetič odprla svoja vrata, ne samo Ljubljani, temveč Jugoslaviji irl svetu ter pokazala, kaj je bilo novega in pomembnega doseženega doma in v svetu. Iskra je ves čas zelo aktivno in pomembno sodelovala na vseh teh, danes že tradicionalnih in svetovno znanih prireditvah, naš sogovornik pa je tudi tu odigral zelo pomembno strokovno, organizacijsko in tudi poslovno
vlogo. Zato razstav »Sodobnaelektroni-ka« v naših razgovorih sploh nismo mogli izpustili in kar samo se je zato ponudilo začetno vprašanje o nastanku, zgodovini in poteku teh velikih vsakoletnih »sejmov« v Ljubljani.
»Mednarodna razstava »SODOBNA ELEKTRONIKA v Ljubljani je zagotovo najstarejša specializirana mednarodna sejemska prireditev v Jugoslaviji,« je začel naš sogovornik.
»Začetek razstave sega v leto 1953, ko so na Taboru v Ljubljani od 29.8. — 8.9. organizirali 1. razstavo pod imenom »1. mednarodna razstava radia«. Na razstavi, ki je bila na razstavni površini 1000 rrP, je sodelovalo, 11 domačih in 11 inozemskih razstavljalcev iz Avserite, Italije, Francije, Velike Britanije in Švice. Registriran je bil obisk 22.250 obiskovalcev, od tega 1.052 iz tujine.
Ni slučaj, da je bil prvi sejem elektronike organiziran prav v Ljubljani, ker je bilo tedaj v Sloveniji glavno raziskovalno in proizvodno zaledje za jugoslovansko elektronsko industrijo. Zamisel specializiranega sejma se je pokazala kot povsem upravičena, saj so tudi v druih republikah vedno bolj rasla podjetja elektronske industrije pa tudi inozemski proizvajalci so iz leta v leto bolj upoštevali ljubljanski sejem elektronike.
Leta 1953 so podjetja, inštituti in zavodi, ki so sodili v okvir jugoslovanske radijske industrije, prvič skupno pokazali svoje dosežke, značilne za tedanjo dobo, to je radijske aparate in njihove sestavne dele ter izdelke s področja telekomunikacij. Videli smo. prve eksponate profesionalne elektronike, kot na primer TV kamero, sortirani avtomat z domačimi fotocelicami in druge aparate, ki so — čeprav še v skromnem obsegu — vendarle predstavljali prve znanilke nove bazične industrije. Razstava je bila vzpodbuda našemu stroko-nemu kadru, ki se je še z večjo vnemo lotil dela na uvajanju elektronske tehnike v industrijske tehnološke procese.
Druga razstava je bila organizirana od 19. do 30. novembra leta 1955 pod nazivom »2. mednarodna razstava radia in telekomunikacij«.
Del paviljona na Gospodarskem Izvoznih artiklov 1956. leta
Na razstavi, ki je bila organizirana v prenovljenih prostorih na 2000 m2 razstavnega prostora je sodelovalo že 59 domačih in inozemskih razstavljalcev iz 9 držav.
Po.enoletnem presledku je našla 2. razstava elektronike že svoje stalno domovanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vestno je spremljala buren razvoj elektronike, spremembe, ki je dajala tudi drugim strokam in vsemu našemu življenju vedno nove možnosti ter perspektive. Pa tudi jugoslovanska elektronska industrija je medtem zlezla iz plenic ter je postala na marsikaterem področju pomemben mednarodni partner in konkurent. Zato
razstavišču v Ljubljani na razstavi
zgodovina in razvoj ljubljanske razstave elektronike odseva tudi zgodovino jugoslovanska elektronske industrije ter vedno večji pomen elektronike v svetu.
Na 2. razstavi radia in telekomunikacij leta 1955 so od domačih podjetij razstavljale kranjska Iskra, Inštitut za elektroz-veze. Telekomunikacije, Nikola Tesla iz Zagreba, Zavodi RR, Niš terZmaj iz Ljubljane, poleg nekaj manjših proizvodnih in trgovskih podjetij. Iz tujine so razstavljala podjetja iz Belgije. Francije, Češkoslovaške, Italije, Madžarske, ZDA, ZSSR, Zvezne republike Nemčije in Demokratične republike Nemčije. Hkrati z razstavo je bila tudi prva strokovna konferenca s področja telekomunikacij v Ljubljani, kjer so sodelovali tudi referenti iz tujine.
Od tega leta dalje je bila razstava organizirana vsako leto.
Na naslednjih razstavah, ki so se z leti razvile v resnične sejme elektronike, se je naglo povečal asortiment razstavljenih predmetov in kompletnih naprav domačega in tujega izvora, ki je odražal revolucionarno in univerzalno vlogo elektronike v razvoju znanosti, tehnike in gospodarstva.
Za 3. sejem je značilen poudarek na televiziji, kar se je ujemalo s prvimi napori uvajanja televizije pri nas. Videli smo lahko snemanje živih oddaj in prikazovanje filmov na domačih in tujih televizijskih sprejemnikih, prav tako pa tudi domače TV oddajnike in domačo snemalno kamero, izdelek IEV. Sorazmerno bogat asortiment profesionalnih sprejemnooddajnih postaj, radijskih sprejemnikov za široko potrošnjo, glasbenih skrinj, avtomatskih telefonskih central, VF večkanalnih naprav, merilnih aparatur, normalnih in profesionalnih sestavnih delov pa tudi elektronskih naprav za industrijo in medicino (rentgenskih aparatov, visoko frekvenčnih peči ipd.), ki jih je pokazala domača industrija in inštituti — vse to je bilo odraz mrzlične ustvarjalnosti v domači elektronski industriji ter v ponos domačim strokovnjakom. Tudi obseg razstave je pokazal izreden napredek (prva —1000 m2, druga — 2000 m2 in tretja že 6000 m2).«
Na prvi pogled mirna, zavesljaj na-Pfej pa se poigrava na brzici, slapu, [Pajhnem, večjem, na tistem najlepšem — Štrbačkem slapu, visokem 23,5 metra. Domačini ga upravičeno Primerjajo z Niagarskimi slapovi.
Res, Una je lepotica in prav nič čudnega ni, da so jo Rimljani Poimenovali za Uno — Edino. In k sreči so jo zdaj tudi ekološko zaščitili tako, da ostaja neoskrunjena — za °ddih, za kopalce, za kajakaše in kanuiste na divjih vodah, za ribolov, za cbčudovanje...
Dolga je 214 kilometrov. Za veslače na divjih vodah je seveda bolj zanimiva tam, kjer je njen tok hitrejši in bolj razgiban. Tega pa je kar precej, v dolžini kar nekaj čez 100 kilometrov. In tam poteka tudi vsakoletna Unska regata. Njen štart je pri Kulen Vakufu, Po petih etapah in dneh pajecilj v Bosanskem Novem.
Naša druščina se je odločila za tisti Polj, lahko bi rekel, divji del Une in sicer od Štrbaškega slapa do Ripača ln od Bihača do Bosanske Krupe.
Saj ne, da bi bil kaj preveč ponosen, C6lo obratno, toda res je, da sem spoznal slap v Štrbcih bolj kot prijatelji- Tudi od spodaj, tudi tamkajšnje ribe. Plaval sem namreč že po dveh, treh sekundah. Mirna voda je nekaj, divja pa povsem drugo in če tega ne Upoštevaš, se pač zgodi, daje dno kajaka zunaj, ti pa pod vodo »Boga nioliš«, da bi ti eskimutaža uspela. Pa [ni ni. Torej prvi krst na Uni — Edini. pa ni bil edini.
Se huje kotsamo plavanje je biloto, da ima Strbački buk, tako mu pravijo domačini, še kup manjših sorod-dikov. Čez enega bolj »odraslega« je
nato vrglo čoln in veslo, meni pa je uspelo odčofotati na hrvaško stran. Res, Una je namreč tamkaj mejna reka med Bosno in Hrvaško. Torej bil sem v Liki, kajak in veslo pa so prijatelji rešili na krajinsko stran. Vmes pa je bila dobesedno podivjana Una. Lepa reč!.
Z nekaj znanja in več sreče je čoln le zamenjal republiška bregova tako, da smo lahko odveslali na pot.
Ko sem naslednje jutro znova obiskal, tokrat že prijatelja, ta prelepi slap v Štrbcih, me ni bilo več sram, da se je tako poigral z menoj! Razpenjena in hitra, divja voda ni prizanesla niti prijateljem in celo nekdanja državna prvakinja v tem športu je imela kar precej dela, da je ni obrnilo.
Slap v Štrbcih, torej nasvidenje do prihodnjega leta...
Kot že rečeno, je vse do Ripača cela rodbina manjših slapov. In ta družina ima dvojčke pa celo trojčke — dvo-slape, trislape. Čez vse slapove na Uni je mogoče s kajakom skočiti, izjema sta le Strbački slap in slap v Martin Brodu. Toda tudi tega, slednjega, sta dva Slovenca na lanski Unski regati že preskočila, kakšen je pa si lahko ogledate na bližnjem posnetku... Resnici na ljubo naj izdam, da je enega izmed njiju dveh naslednji dan precej bolela hrbtenica. Mendaje visokokoli 15 metrov. Najlepša hvala.
Morda nasvet. Če se boste odločili za veslanje po Uni nad Bihačem in vas seveda preskakovanja slapov in divje vode ni strah, vam priporočam del od slapu v Štrbcih do Ripača, ali celo nekaj kilometrov manj, to je do vasice, kjer se cesta spusti do Bihaškega polja. Od tam naprej je Una mirna, lepa, toda za kajakaše in kanuiste premima. Veslanje postane tamkaj ena sama atletika.
Še nekaj. V Ripaču vam bo prijazna prodajalka odprla trgovino nedaleč od mostu čez Uno tudi v primeru, če boste zamudili »radno vrijeme«... (Se nadaljuje)
Slap v marim diuuu ata o
^8/ved preglavic povzročajo na Uni veslačem protltokovl.	nlje In sicer na lanski Unski regati.
Objave_______-
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o.,
TOZD — Tovarna televizijskih sprejemnikov TV Pržan, n. sub. o.,
61000 Ljubljana, Andreja Bitenca 68
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas
konstruktorja
Pogoja: VI. ali V. stopnja strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
operativnega Inženirja
Pogoja: VI. stopnja elektro smeri (šibki tok), strokovni izpit, zaželene delovne izkušnje
vodjo stroškovnega knjigovodstva
Pogoja: VI., ali V. stopnja ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih, oz. nalogah
operativnega tehnika
Pogoja: V. stopnja elektro smeri (šibki tok), zaželene delovne izkušnje
referenta finančnega knjigovodstva
Pogoja: V. stopnja ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
referenta obračuna OD
Pogoja: V. stopnja ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
vodjo Izmene v oddelku plastike (3 Izmene)
Pogoja: V. stopnja strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
skuplnovodjo v oddelku plastike
Pogoja: IV. stopnja strojne smeri, ali elektro, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
flnomehanlka
Pogoja: IV. stopnja finomehaniške smeri, zaželene delovne izkušnje
kurjača nizkotlačnih kotlov
Pogoja: II. stopnja, tečaj za upravljanje nizkotlačnih kotlov, 1 leto delovnih izkušenj
pomočnika kurjača nizkotlačnih kotlov
Pogoja: II. stopnja, tečaj za upravljanje nizkotlačnih kotlov, zaželene delovne izkušnje
pripravnika
Pogoj: VIL, VI., V. stopnja elektro smeri (šibki tok)
Z vsemi prijavljenimi kandidati bomo opravili razgovore. Svoje znanje in sposobnosti boste lahko v celoti izkoristili in jih še pridobili, saj vam nudimo možnost dodatnega izobraževanja ter usposabljanja.
Do tovarne vozi mestni avtobus št. 7. Dodatne informacije po telefonu 061-50-968. Pisne ponudbe pošljite z dokazili kadrovski službi TOZD TV Pržan, 61117 Ljubljana, Cesta Andreja Bitenca 68, v 8 dneh po objavi.
Iskra
Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana, n. sub. o.,
61000 Ljubljana, Stegne 15 b
Komisije za delovna razmerja temeljnih organizacij in delovne skupnosti za skupne zadeve objavljajo naslednja dela, oz. naloge:
tozd Sistemi Ljubljana
1.	projektanta 3
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit
2.	tehnologa kakovosti
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje svetovnega jezika
tozd Trženje Ljubljana
3.	produktnega vodjo I v nabavi
Pogoji: visoka izobrazba ekonomske, elektrotehnične, ali strojne smeri, aktivno znanje svetovnega, ali nemškega jezika
tozd Razvojni inštitut Ljubljana
4.	razvijalca 7
v razvojnem sektorju za daljinsko vodenje in nadzorovanje Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri, 4 leta delovnih izkušenj
5.	razvijalca 5
v razvojnem sektorju napajalnih naprav
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične ali strojne smeri, 1 letq delovnih izkušenj	,
6.	razvijalca 5 — pripravnika
— 2 delavca — za določen čas
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri
DSSZ Ljubljana
7.	vodje Inovacijskega projekta II
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične, ali strojne smeri, 4 leta delovnih izkušenj
8.	saldakontlsta I
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
9.	knjigovodje OD
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
10.	tajnice
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske, ali administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh od dneva objave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA, DSSZ, Področje za kadrovske zadeve, Ljubljana, Kotnikova 6. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisij za delovna razmerja.
	
20. stran	št. 31., 15. september 1986
Iskra
Iskra Telematika — Industrija za telekomunikacije In računalništvo Kranj n. sol. o.,
64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a
TOZD Tovarna zasebnih telekomunikacijskih sistemov
Komisija za kadrovske zadeve
objavlja prosta dela in naloge
VIŠJI PROGRAMER SISTEMOV
(2 delovni mesti)
—	za dela na razvoju programske opreme za digitalni telekomunikacijski sistem Sl — 2000.
Pogoji:
—	visoka izobrazba računalniške smeri
—	poznavanje operativnega sistema UNIX
—	poznavanje programskega jezika C in Pascal
— aktivno znanje angleščine
—	zaželene izkušnje na sistemski programski opremi mikroračunalnikov.
Delovno mesto je v manjši skupini v Ljubljani, razvojna oprema je zagotovljena (HEVVLETT-POCKARD delovne postaje Integral z HP-UX operativnim sistemom in HP 9000).
Kandidati naj za prosto delovno mesto pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA TELEMATIKA, Kadrovska služba, Ljubljanska c. 24/a, 64000 Kranj.
Iskra
Iskra Telematika — Industrija za telekomunikacije
in računalništvo Kranj n. sol. o.,
64000 Kranj, Ljubljanska c. 24 a
Obvestilo upokojencem
sprememba lestvice pri uveljavljanju dodatnega regresiranja letovanja upokojencev
V 9. številki časopisa Iskra smo objavili pogoje za uveljavljanje dodatnega regresiranja letovanja upokojencev, ki prejemajo najnižjo pokojnino. Glede na to, da so se pokojnine po treh uskladitvah v letu 1986 povečale za 60,08%, je Komisija zadružbeni standard pri SK DO prilagodila dvigu pokojnin tudi lestvico za koriščenje regresa za letovanje.
A)	Za koriščenje letovanja na Dugem otoku v predsezoni in posezonl:
—	8.000,— din regresa pri višini pokojnine do 35.000.— din
—	7.000,— din regresa pri višini pokojnine od 35.000,— —
40.000,	- din
—	6.000,— din regresa pri višini pokojnine od 40.000.— —
45.000,	— din
B)	Upokojencem, ki bi letovali drugje pa pripada dodatni regres po naslednji lestvici:
—	6.000,— din regresa pri višini pokojnine do 35.000,— din
—	5.000.— din regresa pri višini pokojnine od 35.000,— —
40.000,	— din
—	4.000,— din regresa pri višini pokojnine od 40.000.— —
45.000,	— din
Iskra
Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o.,
TOZD — Tovarna elektroakustlčnlh naprav In transformatorjev — Elektroakustika, n. sub. o.,
66210 Sežana, Partizanska 82
na podlagi sklepa DS TOZD ponovno razpisuje
Javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	KOMBI IMV 1600, leto izdelave 1981, št. motorja 10400, KP 117-519, prejšnja cena 800.000 din
Nova izklicna cena: 640.000 din
2.	ZASTAVA 101 COMFORT, leto Izdelave 1980, št. motorja 448427, KP 860-59, prejšnja cena 400.000 din
Nova izklicna cena: 320.000 din.
3.	RENAULT IMV R-4, leto izdelave 1981, št. motorja 000238 609 KP 119-904, prejšnja cena 500.000 din
Nova izklicna cena: 400.000 din.
4.	ZASTAVA 101 COMFORT, leto izdelave 1980, št. motorja 449932, KP 113-614, prejšnja cena 600.000 din
Nova Izklicna cena: 480.000 din.
Dražba bo v četrtek, dne 18. 9. 1986 ob 10.30 na dvorišču TOZD Elektroakustika, Partizanska c. 82, v Sežani.
Obvezni polog varščine znaša 10 odstotkov izklicne cene, udeleženci jo nakažejo pred dražbo na žiro račun ISKRA TOZD Elektroakustika, Sežana, št. 51420-601-11459.
Neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena najkasneje v 15 dneh po opravljeni javni dražbi.
Nakup bo potekal po sistemu VIDENO-KUPLJENO, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec je dolžan skleniti pogodbo in plačati vse obveznosti ter prevzeti kupljeno osnovno sredstvo v 10 dneh po končanem postopku javne dražbe.
Prometni davek ter stroški javne dražbe bremenijo kupca. Podrobnejše informacije dobite v TOZD Elektroakustika Sežana na tel. štev.: (067) 73-441, vsak dan od 6.—14. Ogled je možen na dan dražbe od 7. do 10.
Zahvale
Ob boleči izgubi drage mame
Frančiške H kave
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD TSD za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Peter
Ob boleči izgubi moje drage mame
Angele Draksler
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD TSD — oddelek termoplasti — za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč
sin Milan Draksler
Ob nenadni smrti dragega brata
Jožeta Cofa
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v TOZD Merilne naprave za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti
sestri Rezka in Erika
Ostale pogoje in način za uveljavljanje dodatnega regresa za letovanje upokojencev smo objavili že v deveti številki časopisa Iskre z dne 10. 3. 1986.
Ob nenadni izgubi očeta se najtopleje zahvaljujem za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč vsem sodelavcem delovne organizacije Iskra Kibernetika Kranj, TOZD Števci
žalujoči Marjan Osterman

Objave
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
8. Zunanjetrgovinska šola v Iskri
v času od 3. 2. 1987 do 24. 4. 1987
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
Vsebina:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja in družbeno ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
Pogoji za vpis:
Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,
—	ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri,
—	obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov,
—	je star manj kot 35 let.
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo izpit, ki je eden izmed pogojev za ZT registracijo, opraviti do pričetka 8. ZT šole.
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 29. 9. do 11. 10. 1986 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktobru 1986.
Organizacija:
Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obveznost.
V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja.
Nosilci programa:
Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana,
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
Vodja programa:
dr. Mitja Tavčar, dipl. ing.
Strokovni koordinator programa:
dr. Vekoslav Potočnik
Čas in kraj:
S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 3. 2. 1987 ob 8., v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 24. 4. 1987 ob 14.
Prijave:
Izpolnjene prijavnice naj organizacije, v katerih so kandidati zaposleni, pošljejo najkasneje do 19. septembra 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revolucije 3/XI.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s prijavami kandidatov za šolanje že v septembru 1986 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tujih jezikov, uvajalni seminar).
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
V skladu s programom izobraževanja v Iskri in sklepom področnega kolegija kakovosti SOZD Iskra
razpisujemo
posebno obliko pospešenega Izobraževanja za Izpopolnjevanje strokovne Izobrazbe po programu:
3. šolo področja kakovosti v Iskri
v času: od 20. do 24. 10. 1986 od 17. do 21. 11. 1986 od 8. do 13. 12. 1986
Vsebina:
1.	Sistem integriranega zagotavljanja kakovosti
2.	Tehnične osnove za zagotavljanje kakovosti
3.	Pravna in tehnična regulatlva ter metode za vodenje služb kakovosti
Vsi trije deli tvorijo celoto, zato je nujno, da udeleženci šole obiskujejo redno vse tri dele.
Organizacija: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 5 dni v tednu, zato je potrebno, da udeleženci šole svoje obveznosti v zasebnem življenju v času šolanja prilagodijo programu šole. Med šolanjem je praviloma potrebna stalna prisotnost in bivanje v hotelu T ransturist v Škofji Loki. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju, ki bo v skladu s samoupravnim sporazumom osnova za razporejanje na dela in naloge v službah kakovosti.
Nosilec programa: Področje kakovosti SOZD Iskra v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Iskre.
Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing.
Čas In kraj: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 13. 10. 1986 ob 11. v Hotelu Transturist v Škofji Loki.
Prijave: Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do 26. 9.1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. E. Podrobnejše informacije glede udeležbe in organizacije lahko dobite pri Sonji Vrhovec, tel.: 061/222-212, ali pri vodji področja kakovosti v vaši DO.
Prisojnik
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj, bo priredila v soboto, 20. septembra vzpon na Prisojnik, po zahtevni Hanzovi poti In lažji Slovenski poti.
Zbrali se bomo ob 6. pred hotelom Grelna, od koder nas bo avtobus peljal na Vršič. Koča na gozdu bo Izhodišče vzpona po Hanzovi poti, ki pripelje planinca čez severno ostenje Prisojnika na njegov 2547 m visoki vrh v petih urah. Veliko lažji Je pristop po normalni Slovenski poti, ki Ima izhodišče pri Tlčarjevem domu na Vršiču. Po njej se bo na vrh povzpela druga, manj Izkušena skupina v približno štirih urah. Sestop bo skupen po normalni poti na Vršič (3 ure).
V pomoč bodo vodniki P. Leban, M. Šparovec In J. Jošt. Za udeležence, ki bodo šli po Hanzovi poti, naj bodo cepin, dve vporeki In Prusikova vrvica obvezni del opreme. Cena prevoza bo 1.500.— din.
Prijave In vplačila sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede 17. 09. 1986.
Planinski SREČNO!


|
I
Kotiček za Iskraše
Kako ostati mlada
Za ohranjanje popolne živčne uravnoteženosti — in Prav ona je eden izmed bistvenih izvorov naše lepote, morate predvsem dobro spati — od 5 do 8 ur dnevno Pa tudi več, pač odvisno od organizma. Dejstvo je namreč, da se nekatere ženske utrujajo počasi, medtem ko so druge Utrujene takoj (tu gre predvsem za zelo nervozne osebe). Nekaterim je potrebna ena sama noč, da se povsem odpočijejo, drugim mnogo več.
Vsaka izmed vas mora sebe dobro poznati zato, da oi znala ustrezno dozirati svoje aktivnosti in svoje Potrebe. Vsekakor, časa za spanje ne smete preveč skrajševati.
Ce imate problemeznespečnostjo, namesto da golite tablete za spanje, poskušajte rajši piti čaj za pomi-rttev, najbolje po večerji, topel in osladkan z medom. Svetujemo tudi sprostitev — bodisi pred televizijskim sparatom, ali ob radiu. Še bolje, vzemite v roke knjigo, ali čitajte, dokler vam zaspanost ne prične oteževati vek.
, če se ponoči prebujate, spijte kozarec vode in spet lezite.

Kozarce od jogurta, ali kislega mleka na dnu preluknjajte in jih porabite za presajanje rož, ali za kaktuse.
"N
šport
, Je tudi eno izmed zelo uspešnih sredstev za pomikanje in uspavanje. Tu mislimo predvsem na sprehode, gimnastiko, tenis vožnjo s kolesom. S Športom se velja ukvarjati vsak dan malo dlje — če seveda za to imate priložnost.
Tuširanje in masiranje z grobo rokavico bo posp-aSilo krvni obtok. Po fizičnih vajah boste gotovo žejni. Mineralna voda in sadni sokovi vam bodo gotovo ugasili žejo.
Ne ostajajte v obleki, v kateri ste delali fizične vaje. Preoblecite se po tuširanju, ker se boste le tedaj udobno pučutili.
Prehrana
Potrebno je, da se usmerite na uživanje sadja in zelenjave. Vsak obrok začnite z zeleno solato. S tem boste pospešili prebavo. Zelenjavo kuhajte na pari, da boste ohranili vse lastnosti, pred servisiranjem pa ji dodajte še košček surovega masla.
Skrajšajte čas kuhanja, ne bo mu škodovalo, če je hialo čvršče. Kdaj pa kdaj v tednu meso zamenjajte z ribo. Ta je lahko prebavljiva. Postrezite jo s koščkom limone, krompirjem in s surovim maslom.
Tudi presno sadje mora biti zastopano v vaši prehrani. Jabolka, hruške, banane, ananas, grenivka ipd. yam bodo pomagali, da boste laže pričakali nove jagode spomladi...
Koža
Za razpokane dele bo potrebno umivanje s specialnim mastnim milom. Po tem boste uporabili grobo rokavico, ali mehko ščetko, da bi hrapavost preprečili.
Pazljivo morate izprati tudi sledove mila, jih skrbno °brisati, tudi če menite, da to ni nevarno, uporabite zaščitno mleko, ali kremo. Nata način boste laže preprečili sušenje kože, ali rdečico, kar bi samo škodovalo vaši lepi barvi, ki ste si jo pridobile čez poletje.
Vrat ne sme kazati let
Glede na to, da se na vratu leta prej opazijo, kot na obrazu, je vratu treba posvetiti posebno pozornost. Medtem, ko se o negi obraza in telesa dosti govori pa na vrat pogosto poza&jamo. Gotovo je, dade obstaja oudež, s katerim bi lanko odstranili že nastale gube. Zato, negujte vrat s posebnimi kremami zjutraj in zvečer in izvajajte vaje, posebej namenjene negi vratu:
1.	desno roko dajte na čelo, levo na tilnik. Globoko vdihnite, in pri tem s čelom močno pritiskajte dlan [°ke, ki mora pritisk vzdržati. Potem močno potisnite umik k levi roki, ki mu bo nudilaodpor. Po prenehanju Pritiska globoko vdihnite in ponovite to po 20 krat.
2.	Stoječ, iztegnjenih rok in razmaknjenih nog, z dlanmi na ramenih, izvajajte gibe rotacije naprej, navzgor, nazaj, navzdol. Vdihnite in vajo ponovite v obrnjeni smeri 20 krat.
3.	Sedeč na stolu zravnajte hrbet. Obe roki položite n3 glavo tako, da boste prepletle prste. Globoko vdih-bde pritiskajoč teme k dlanem, vrat pa maksimalno 'Ztegnite kot da želite zrasti nekaj centimetrov.
Popustite pritisk, odpočijtesi nekoliko sekund, nato vajo ponovite 20 krat.
4- Sedeč na stolu položite dlani na bedra. Močno vzdihnite zrak, dvigajte ramena — toda zelo počasi. Ne forsirajte! Vrnite se v prvotni položaj izdihaje zrak. vajo ponovite 15 krat.

Plastične kozarce prav tako lahko uporabite tako, da jih obložite s papirjem v barvi, ali cvetnem designu. Vrh papirja lahko narežete tako kot prikazuje slika in vaza je gotova. To še posebej pride v poštev, ko imate v hiši proslavo in je potrebno več posod za cvetje.
Ijb:cr> otco
z
Stare plastične steklenice ne odvrzite. Odstrižite jim gornjo tretjino in ona vam bo lahkosluži-la kot lijak, ali filter za barvo.
r
Iz plastičnega kozarca lahko naredite tudi posodo, v kateri boste imeli serviete. Obložite jo s krep papirjem, ali z nekim drugim, dekorativnim papirjem, znotraj in-zunaj. Vmove, oz. robove razstrižite tako, da boste dobili eno, ali dve vrsti res.
stran 23
SESTAVIL MARKO NAPAST	SNOV, KI SESTAVLJA CELIČNO JEDRO	DRUGO IME ZA 1 TUNGUZE	BIZANTIN- SKI ZLATNIK	VODNA ŽIVAL	GORA NA HALKIDIKI	VISOKO VREDNO- TENJE KOGA	KNJIŽNI FORMAT, OSMERKA
JUŽNO- AMERIŠKO DREVO							
LETALEC, PILOT							
NEPRUET- NOST GLASU							
NEMŠKA KNJIŽEV- NICA SEIDEL				STRAST AVT0M0T0 'DRUŠTVO		;	
ODPRTINE V STENI					ANTON VRATUŠA ANTIČNI NIN		
ANGLEŠKI STENO- GRAF (ISAAC)							URADNO PISMENO POTRDILO
RIMSKO ŠTEVILO PETDESET		MISEL DEL GLEDALIŠČA					
BEOTUEC				ZAKOVICA (LJUDSKO) LETENJE			
NESTVOR, POŠAST, GRDOBA						ŠPANIJA IGRALNA KARTA	
RIMSKI PODPORNIK PESNIKOV							
STO KVADRATNIH METROV			ŽENIN ALI MOŽEV OČE			\	
Anekdote
*......
Van Dyck, slavni flamski slikar, je imel mnogo ljubezni na dvoru kralja Charlesa I. Tako je nekega dne dobil ukaz, naj se umiri in zresni te' potegne nazaj. Kralj sam mu je izbral lepo, mlado nevesto. »AH ne verjamete v zakon?«, ga je vprašal kralj. Mrk ženin mu je odgovoril: »Verjamem, toda samo, kot zadnje pribežališče!« — Po enem letu je umrl-
•
Imperatorka Marija Terezija je inkognito prisostvovala enemu izmed spomladanskih festivalov. Med plesom jojemladi poročnikuščipnil. Koje prepoznal imperatorko, je začel zgrožen jecljati: »Vaša visokost, če je vaše srce tako trdo, kot vaša zadnjica, sem izgubljen...«
e
Aspazija, ki je bila slavljena zaradi svoje lepote in inteligence, ne pa tud' morale, je zmedla velikega Perl kleja do take mere, da je, šokirajoč pri tem vse Atene, zaradi nje pustil svojo soprogo. Zavedajoč se ogovarjanj, seje branila z besedami: »Jaz sem Perikleju rekla vse o svoji preteklosti!« Njem prijatelji so bili impresionirani. — Kakšno poštenje!, je vzkliknilSofokleS. — Kakšna hrabrosti, je dejal Fidij. — Kakšna memorija, se je navdušit Sokrat...
•
Avgust Strindberg, dramaturg in satirik se je pritoževal svoji novi ljubici' »Nisem imel sreče s svojimi ženami!«
»Kako to mislite?« ga je vprašala ona. »Prva in druga sta pobegnili, z drugimi moškimi, toda tretja, tretja — je končal z obupanim glasom, — tretja je pa — ostala«.
Užaljena In Jezna žena ogorčeno reče možu: »Ne vem, kje sem Imeli glavo, ko sem pristala, da se poročim s teboj!?«
»Na mojem ramenul« se smeje JI odgovori mož...
— Ko sem mu svetovala, da naj se nekoliko razvedri, nisem vedela, da Je avtomobilski mehaniki
Loška stena—Morež
PD Iskra bo orgniziralo v soboto, 20. septembra izlet na enega izmed vrhov v Loški steni. Ker so vsi trije vrhovi — Morež, Briceljk in Plešivec — zelo zahtevni, se bomo za končni cilj odločili med izletom samim.
Dobili se bomo ob 5. zjutraj pred dvorano Tivoli in se z osebnimi avtomobili odpeljali do Bavščice. Od tam je nekako 5 ur zahtevne hoje.
Prijave sprejema Janez Kunaver po telefonu 572-331/494.
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.

!
b
\
j
i
t
«
■
i
n
i
i
i
t