Murmski dom Ste®. 246 V £|ublianlf tettlck 2H. oktobra 1937 Uto II. Po trimesečnih strahovitih bojih so Japonci uničili mesto in odpor v Sangaju Kitajci se umikajo iz Sanoaja Šanghaj, 28. okt. o. Z zadnjim tednom se je Japoncem, ki so neprestano dobivali ogromna ojačenja, posrečilo doseči pomembne uspehe na vsem šangajskem bojišču. Zavzeli so predmestja Tasang, Kiankvang, zasedli severni kolodvor, kjer je bilo jedro kitajskega topništva in za katerega so tekli boji že od začetka vojne v Šanghaju. Odrezali so progo proti Nankingu in proti Han-kovu. Vojsko 100.000 kitajskih vojakov, ki je držala fronto vzhodno od Tasanga, so odrezali od mesta in jo skušajo streti. Kitajske čete se povsod umikajo. Včeraj pa so Japonci po grozotnem napadu * ognjem uničili zgodovinsko jedro Šanghaja — Čapej. Tudi od tu so so Kitajci morali umakniti, tako da lahko govorimo o padcu Šanghaja, kjer so ostali kolikortoliko nedotaknjeni samo še tisti predeli, ki so pod mednarodno oblastjo. S tem je junaški obrambni boj Kitajcev v Šanghaju končan. Strašen ogenj uničuje Čapej Šanghaj, 28. okt. Že leta 1932 so veliko zgodovinski mesto Čapej razdejali Japonci, včeraj pa ga je doletela ista usoda. Sinoči je bilo vse mesto v ognju, ki se z bliskovito naglico širi. Pomaga mu južni veter, tako da gašenje skoraj ni mogoče. Goreti je pričelo že včeraj zjutraj, ko so bili Kitajci prisiljeni na umik iz mesta. Grozovitosti, katere so se dogajale včeraj, so podobne onim iz leta 1932, ko so Japonci obstreljevali mesto, in so se morali Kitajci umakniti silnemu ognju bodisi artilerijskemu ali iz strojnic, ko jim je grozila smrt še od ognja. Ogenj se z bliskovito naglico razširja, vse beži pred njim. Kitajci se umikajo hitro, ker jim grozi nevarnost, da jih obkoli ogenj. Kar jih ne bi uničil ogenj, bi jih šrapneli. Vročina je neznosna v mestu, ki je popolnoma razdejano. Mednarodni gasilci so na delu, da_ preprečijo širjenje ognja na južni obali reke Sočov, kjer skušajo obvarovati mednarodno ozemlje. Plameni se dvigajo visoko k nebu in je daleč na okoli yse_ razsvetljeno ponoči ko da je dan. Do sedaj je že nad 150 velikih zgradb popolnoma uničenih. Ob zahodni mednarodni zoni se zdi, da so se ustavili Kitajci in se tam mislijo upreti Japoncem. Pripravljajo se na velik boj. Ameri-kanski dopisnik, ki je videl te stvari danes, pravi, da je bil prisoten leta 1923, ko je bil potres na Japonskem v Tokiu in Jokohami, ter pravi, da je tu postalo razdejanje kot v teh dveh mestih. Čapej je ena sama razvalina; kar ga ni uničil ogenj, so ga porušile granate. Maršal Čanka‘šek o umiku: u „$angaj ni odločilen Nanking. 28. okt. o. Vrhovni poveljnik kitajske vojske, maršal Čankajšek, je dal izjavo, v kateri razglablja o umiku kitajskih oddelkov iz Čapcja, Kjangvana in Tasanga. V izjavi pravi, da se kitajski oddelki med umikom hrabro bore. Kitajsko vrhovno poveljstvo ni nikdar smatralo Šanghaja za del v pravem kitajskem obrambnem načrtu. Šangajsko vojno razdobje je imelo samo namen zadržati japonski vdor tako dolgo, da sc Kitajska pripravi za obrambo. Sporazum iz leta 1932 je Kitajcem prepovedal utrditi in vojaško zavarovati to mesto, zato je bila vsa obramba Šanghaja le zasilna in je temeljila ne na tehnični moči, marveč na osebnem junaštvu kitajskega vojaštva. Kljub umiku iz Šanghaja nima kitajska vlada povoda, da bi se bala, zakaj prava obramba kitajske zemlje se bo začela zahodno od Šanghaja. Šanghaj in Hopej nista odločilni dejstvi v tej vojni, saj se kitajski narod tu ni mogel zadostno pripraviti na obrambo. Maršal je še dejal, da upa v uspeh bruseljskega sestanka devetih velesil in da je prepričan. da bodo proti japonskemu imperializmu nastopile Združene države, Anglija ter druge podpisnice washingtonske pogodbe. Kitajska ne pričakuje, da bi Anglija in USA napovedale vojno Japoncem, pač pa sc zaveda, da imata ti dve državi na razpolago druga sredstva, da Japonce pripravita do pameti. Japonci hočejo streti Kitajsko Tokio, 28. okt. o. V japonskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je Japonska trdno odločena streti ves kitajski odpor in protijaponsko agitacijo. Japonska vojska se ne bo ustavila prej, dokler ne bo nankinška vlada nehala z nasprotovanjem proti Japonski. Japonci ne zahtevajo zase nič kitajskega ozemlja in žele zasedbo končati prej ko bo mogoče, toda če bo treba, bo vojna trajala 10 ali 20 let. Japonska se ne more zadovoljiti s kitajskimi .obljubami, da bo nankinška vlada zatrla protijaponsko agitacijo. Zato je potrebno, da Japonci z orožjem dosežejo tisto, kar so si postavili za cilj. Češkoslovaški narodni praznik Kaj bo prinesel kongres radikalnih socialistov? 'i Pred obračunavanji vfrancoski ljudski fronti Pariz, 28. okt. o Danes se je začel v Lilleu kongres francoske radikalno-socialistične stranke, ki bo važen za usodo francoske ljudske fronte in za bodočnost francoske notranje' politike. Med radikalnimi socialisti in med socialisti, ki tvorijo najmočnejši skupini v ljudski fronti, je ob okrožnih volitvah prišlo do takih nesporazumljenj in do medsebojnih napadov, da nadaljnje sodelovanje obeh sfrank v ljudski fronti ni mogoče brez temeljitega razčiščen ja. Velike razlike so .se pokazale tudi z ozirom na bodoče gospodarsko delo vlade. Radikali zastopajo koristi meščanstva in hočejo Hitlerjev namestnik v Italiji Milan, 28. oktobra. AA. (DNB). Davi 6e je pripeljal na italijansko mejo Hitlerjev namestnik Rudolf Hess. Sedel je v posebni vlak, ki mu ga je dala italijanska vlada na razpolago. V Veroni je stopila v vlaik častna delegacija fašistične stranke, da bo spremila Hessa do Rima. Vse postaje do Bologne so bile okrašene z nemškimi in italijanskimi zastavami. V Bologni je posebni vlak nekaj časa stal. G. Hessa so pozdravili zastopniki vojaštva in črnih srajc. Občinstvo je pa navdušeno pozdravljalo nemške goste. Italijanski listi navdušeno pozdravljajo prihod nemških gostov. »Giomale d'Italia« pravi, da so gostje zastopniki velikega nemškega naroda, vsega naroda, vse velike civilizacije, ki je z naporom mladih rodov v nekaj letih storila, kar se drugim niti v desetletjih ni posrečilo. List posebno poudarja organizatorsko vrednost nove Nemčije, njeno energijo in ustvarjalno moč ter naglaša podobnost ideologije nove Nemčije in fašistične Italije. Na koncu pravi list, da je Nemčija a Hitlerjem ponovno odkrila svoje bistvo in vse tiste konstruktivne odlike, ki tvorijo vrednost nemške kulture. Novi francoski poslanik odpotoval v Belgrad Pariz, 28. okt. m. Novoimenovani francoski poslanik na našem dvoru g. Brugese je sinoči odpotoval s vojo ženo in hčerko na novo službeno mesto v Belgrad. Na pariški postaji ga je pri odhodu pozdravil jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Božidar Purič. Novi francoski poslanik odhaja v Jugoslavijo kot diplomat topot prvič. Drugače pa pozna dobro južne kraje naše države, kjer se je v času svetovne vojne boril ua solunski fronti in bil tu tudi ranjen. Politični procesi v Bolgariji Sofija, 28. okt. m. Pred tukajšnjim sodiščem se nadaljuje razprava proti bivšemu ministru in Sefu bolgarske zemljoradniške stranke Dimitrovu Gičevu zaradi nekega političnega pisma, v katerem je pozival bolgarsko ljudstvo, posebno svoje pristaše, na boj radi obrambe državne ustave. Nagrade na komunistične glave Atene, 28. okt. m. Objavljen je ukaz državnega jjodtajnika za javno varnost, v katerem oblast razpisuje nagrade tistim, ki bi se jim posrečilo prijeti osem bivših komunističnih narodnih poslancev in voditeljev komunističnega po-kreta v Grčiji. Vseh teh osem poslancev so proglasili za sovražnike države in njene največje škodljivce. Na glavo štirih je razpisana nagrada za vsakega po 75.000 drahem, za ostale štiri pa po 50.000 drahem. Za industrijallzacifo Turčije Ankara, 28 okt. m. Novoimenovana turška vlada je včeraj pod predsedstvom Dželala Ba-jarja imela svojo sejo, na kateri je govorila o svojem bodočem delovnem programu Vlada bo posvetila posebno pozornost nadaljevanju akcije za industrializacijo države Brigala pa se bo tudi * vso vnemo za druge gospodarske in finančne probleme. Zahvala francoskih rezervnih častnikov Ljubljana, 28. oktobra. 'V torek, dne 26. oktobra t. 1„ dopoldne je francoski konzul gospod Remerand Gabriel j>osetil predsednika mestne občine gospoda dr. Adlešiča Jura in mu tolmačil najlepšo zahvalo francoskih rezervnih oficirjev, ki so dne 22. t. m. obiskali Ljubljano. Gospod konzul je naglasil, da so bili francoski gostje nadvse presenečeni nad posebno ljubeznivostjo in prisrčnostjo, s katero jih je pozdravila in sprejela Ljubljana in vse njeno prebivalstvo, in da bodo vtisi, ki jih bodo ponesli iz našega mesta, med najlepšimi, ki so jih doživeli pri potovanju skozi našo državo. Ljubljana je zopet pokazala svojo veliko gostoljubnost in velike simpatije, ki jih goji do zavezniškega francoskega naroda. Nenavadna avtomobilska nesreča Grosuplje, 28. oktobra. V Šmarju pri Grosupljem se je enoči okoli 17.30 primerila nenavadna avtomobilska nesreča. Neki zagrebški potniški avto, v katerem eo bili poleg šoferja še trije drugi potniki, je vozil skozi vas Šmarje-Sap z večjo brzino okrog 80 km na uro. Tam pri Potočnikovi pekarni je nasproti avtomobilu privozil posestnik Ivan Zaviršek z enovprežnim konjem. Ko je avto pridrvel, je konj krenil naravnost na sredo ceste. Posestnik Zaviršek je napel vse sile, da bi konja spravil v stran, toda zaman. Avto je konja podrl in ga vlekel kakih 20 m naprej pred seboj. Prednji del avtomobila se je naravnost zapičil v konja in mu razparal trebuh. Avtomobilisti so nepoškodovani oddrveli naprej proti Ljubljani. Posestniku se tudi ni zgodilo nič žalega. Konj je na cesti poginil. Okoli konja se je zbrala vsa vas. Orožniki so nato ugotovili dejanski stan. Posestnik Zaviršek trpi do 1500 din škode, ker je bil konj mlad in lep. Zadnji čas je sploh zaznamovanih več avtomobilskih nesreč, o katerih ni javnost poučena. Dostava poštnih pošiljk in pokojnin na praznik Vseh svetnikov Na praznik Vseh svetnikov bi se morale po veljavnih določilih o verskih praznikih dopoldne dostavljati vse poštne pošiljke. Ker pa se morajo ta dan dostaviti tildi pokojnine in ker je 31. X. nedelja, ko se pošta ne dostavlja, bi se za praznik nabralo toliko p;eemske tvarine, da bi jo pismonoše težko zmogli poleg dostave pokojnin, odnosno bi morali nekateri upokojenci ves dan čakati na pismonošo ki bi se na ta način zakasnil. Zato bo pošta Ljubljana 1 omenjena dva dneva dostavljala naslednje: v nedeljo, 31. oktobra, dopoldne vse pisemske pošiljke, v ponedeljek, dne 1. novembra, pa pokojnine, ostale denarne nakaznice in pakete, v kolikor bo to mogoče z ozirom na okolnost, da ta.dan trgovine in denarni zavodi ne jjoslujejo. Proti novi angleški komisiji za Palestino 6e izrekajo tudi Judje, češ da ni prav nič potrebna. Amerika nima nobenih osvajalnih načrtov, piše predsedink Roosevelt v poslanici, ki jo je izdal ob tako zvanem »Ameriškem dnevu«, , preklicati različne socialue novotarije ljudske fronte, ki so francoskemu gospodarstvu prinesle ogromno škode. Dalje zahtevajo konec stavk in red v gospodarstvu, čemur se z vso odločnostjo protivijo socialisti. Včeraj je bil v Lilleu kot uvod v radikalno socialistični kongres kmetijski dan, ki naj podčrta zanimanje radikalne stranke za kmeta. Govoril je vojni minister Daladier kot predsednik stranke. Na sporedu prvega dneva zasedanja kongresa so v prvi vrstf vprašanja socialne zakonodaje, ljudske prosvete in državne obrambe ter uradništva, gospodarska in finančna politika ljudske fronte. Mislijo, da bo v debati živo sodeloval finančni minister Bonnet kot poročevalec v teh vprašanjih. Po končani debati o gospodarski in finančni politiki se bo začela debata o zunanji politiki. Tretji dan kongresa, to je 30. t. m., pride pa na dnevni red debata o politiki poslanskega kluba in senatorjev radikalne stranke v ljudski fronti, kolonijska vprašanja, preskrba bivših vojakov itd. Pričakovati je, da bo tretji dan kongresa nastala zelo živahna debata med pristaši in nasprotniki ljudske fronte. Najbrž se bo kongres odločno izrekel proti nekaterim novim temeljnim reformam, ki jih zahtevajo socialisti. Med drugim smemo pričakovati, da bo kongres tudi pri tej priliki zelo odločno podčrtal, da se mu zde nedotakljiva nekatera osnovna načela radikalne stranke; med njimi velja posebno omenili spoštovanje osebne lastnine in delovne svobode, odklonitev razrednega boja, varstvo srednjega stanu, ohranitev javnega reda, pomnoiitev gospodarske produkcije in ohranitev proračunskega ravnoteija. To so temeljna načela, ki bo stranka na njih vztrajala. Prerokovali zatrdno, kakšni bodo sklepi kongresa, je težko, ni pa izključeno, da bo prav ta kongres razbil francosko ljudsko fronto. V tem primeru bi radikali sestavili ali sami svojo vlado, ki bi imela majhno večino, ali bi skušali ustvariti koncentracijsko vlado brez socialistov. Tretji izhod pa, ki ga je napovedal predsednik vlade Chautemps v svojem nedeljskem govoru, pa bi bile nove volitve, ki bi najbrž temeljito spremenile sedanjo politično podobo Francije. Včeraj popoldne so delegati radikalno-sociali-sličnega kongresa poslušali poročilo o gospodarskem položaju v Franciji. Nato je bila debata in se stališče stranke lahko povzame v teh-le točkah: 1. dvigniti se mora poljedelski stan; 2. zaščititi je treba francoski žitni trg pred tujo konkurenco in to s carinami in kontingenti; 3. zboljšati se morajo tehnični in iinančni pogoji poljedelske proizvodnje. Vesti iz Belgrada Belgrad, 28. oktobra, m. Slovenska umetnika Tine Kos in Gorše sta pripeljala v Belgrad svoja umetniška dela, in sicer kip kneza Koclja in »Poljedelstvo« ter ju bosta te dni postavila na zanju namenjena mesta v Narodni skupščini. Belgrad, 28. oktobra, m. Belgrajsko slovensko prosvetno društvo je imelo sinoči svoj redni letni občni zbor. Za predsednika tega društva je bil spet izvoljen prejšnji predsednik dr. Ivan Bizjak. Belgrad, 28. _ oktobra, m. Zaradi nujne potrebe, ki se je pokazala te dni, sc bo od danes naprej smel izvažati domači bombaž samo na podlagi potrdil,, ki jih bo izdajala samo Narodna banka po odobritvi posebnega odbora v ministrstvu za trgovino in industrijo. Belgrad, 28. oktobra, m. Prosvetni minister Dimitrij Magaraševič je sinoči sprejel odbor Jugoslovanskega profesorskega društva ter se z njim dalj časa razgovarjal. Belgrad, 28. oktobra. V gradbenem ministrstvu bo dne 13. novembra licitacija za zgradbo nove državne kratkovalovne radijske postaje v Zemunu. Proračunska vsota 1,663.549.39 din. Kavcija znaša 135.00 din. Dne 15 novembra pa bo licitacija za nabavo drugega dela vodovodne cevi za vodovod na Avali s proračunsko vsoto 216.330 din. Kavcija je 22 000 din. 28. oktober praznuje češkoslovaška država v spomin svoje osvoboditve. Zaradi iste usode, ki smo jo imeti mi ter bratje Čehi in Slovaki dolga stoletja in jo imamo delno še danes, se slavjem današnjega dne v ČSR pridružujemo z veseljem tudi mi. To veselje ima tudi simboličen pomen, saj je češkoslovaška država s svojim predsednikom dr. Benešem redek in zato vedno bolj dragocen simbol za pravo demokracijo v sicer vedno bolj diktatorski Evropi. Toda za Evropo ni bodočnosti in miru brez demokracije, zato je češkoslovaški 28. oktober prav za prav evropski praznik. Vesti 28. oktobra Egiptovski kralj Faruk se bo poročil -A-ijami- arja v Kairu. Kraljevo palačo že zdaj pripravljajo za to slovesnost. Valencijska pezeta je notirala na pariški borzi včeraj 57 centimov, nacionalistična pa 1.90 franka, to je štirikrat toliko, kakor rdeči denar. Iz tega bi se dalo sklepati, komu pariška borza prisoja v Španiji zmago. Velike proslave Mussolinijevega pohoda na Rim bodo v nedeljo po vsej Italiji. Stavka na arabskem vseučilišču v Kairu še traja in ne puste študentje nobenemu profesorju, da bi predaval. Dve letali sta trčili nad berlinskim letališčem Tempelhofom, ker je pri spuščanju pilotoma sonce jemalo vid. Letali sta se razbili. Stolico za poljski jezik bodo po novi kulturni pogodbi ustanovili na dunajskem vseučilišču. Posebne dneve v kopališčih za Jude bo določil mestni svet v Gdansku. Judje bodo smeli samo ob teh dneh h kopanju. Bolgarska kraljeva dvojica se te dni mudi pri italijanskem kraljevem paru na obisku v gradu San Rossore. Velike povodnji divjajo po vsej pokrajini ob vmožju francoskih Pirenejev. Vse reke so prestopile bregove in poplavile doline. Škoda zaradi povodnji bo velika. Odstopivšemu predsedniku belgijske vlade van Zeelandu so izrekli zahvalo katoliški poslanci, katerih tovariš je. Rov se je podrl v nekem premogovniku blizu Katovic. Več rudarjev je pri tem našlo smrt. Dela sodobnih srbskih in hrvaških pesnikov je recitiral sinoči v firenškem radiu član belgraj-skega gledališča Drnič. Konjsko podkev so pribili neznani šaljivci na vrata londonskega salona, kjer ima seje odbor za nevmešavanje. Policija kljub vsem prizadevanjem ni mogla izvohati, kdo ima veselje do takih šal. Romunski ministrski predsednik Tatarescu je odpotoval na povabilo turške vlade v Ankaro in se bo udeležil proslav ob turškem narodnem prazniku jutri. Sodbo v procesu med polkovnikom de la Rocqueom in markizom Pozo di Borgom bodo izrekli 8. novembra. Dve knjigi o boja protestantovske cerkve v Nemčiji je prepovedala uvažati nemška državna policija. 120 milijonov dolarjev za gradnjo dveh velikih bojnih ladij bo odobrila te dni ameriška zbornica. Angleško vojaško odposlanstvo je odšlo te dni na Portugalsko, baje ugotavljat, da so odnošaji m.e.^. Anglijo in Portugalsko še vedno isti kakor so bili in da se tudi ob popolni Francovi zmagi ne bodo spremenili. To je več kakor verjetno, saj je znano, da Anglija pošilja nacionalistom orožje čez Portugalsko. Če bosta Anglija in USA nastopili skupno proti Japoncem, se ne bo na Daljnem vzhodu zgodilo nič posebnega. Ena sama država pa je za posredovanje preslaba. Amerislu advokati* med katerimi prevladujejo Judje, so poslali vladi epomnico, v kateri obsojajo njeno stališče do valencijske Španije. Protiboljševiško pogodbo med Italijo in Japonsko bodo, kakor poročajo japonski listi, v kratkem podpisali. Do razmejitvenih težkoč je prišlo med Italijo in Egiptom in bodo začeli z novim zaznamovanjem meje med Libijo in Egiptom, kjer je še 1000 km dolg predel brez natančnih mejnikov. Vojaške vaje belgijske vojske so se začele včeraj. Na vaje je kljub krizi vlade odpotoval tudi kralj Leopold. Urbanč, strah Dolenjske - spet na delu Krško, 27. oktobra. Spet se je pojavil na Krškem polju zloglasni razbojnik Jože Urbanč, ki je pred nedavnim pobegnil iz zapora. Topot je spet, kakor že nekoč pred leti, obiskal s tatinskim namenom posestnika Kosovana, -ki stanuje na Jelšah št. 12 pri Sv. Križu. Premeteni tat 6e pri omenjenem posestniku kar nič ni vračunal, saj je v njegovi kamrici iztaknil celih 27 jurjev in jih seveda tudi odnesel. Po tatvini je mirno odšel po vasi in je med potjo šel še celo vasovat k nekemu dekletu. O vlomu so bili takoj obveščeni orožniki, ki sedaj pridno stikajo, kje bi našli kakšno sled za »slovitim« Urbančem, Vrlim orožnikom pa bi bilo vsekakor v precejšnjo pomoč, če bi pri srtikanju Celje, 26. oktobra. Danes se je začela pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju pod predsedstvom g. Ročnika razprava proti Pačniku Pongracu, Pačniku Francu in Strgarju Ludviku. Razprava je trajala od 11 do pol 2 popoldne in od pol 3 do pol 8 zvečer. Državni tožilec je prečital obtožnico, ki dolži Pačnika Franca in njegovega očeta Pačnika Pongraca, da sta zvečer 20. avgusta v Završah v St. Vidu nad Valdekom zažgala in s požarom uničila svojo bajto z namenom, da bi dobila od Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 18.000 din zavarovalnine, ki jima je bila tudi izplačana. Obdolženi Pačnik Pongrac je izdražil posestvo Oprešni-kovo 17 oralov za 15.000 din in dal staro leseno hišo tako zvano Pušensko bajto zavarovati z zraven stoječim kozolcem kar za 25.000 din pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. L. 1930. je obdolženec prepeljal kozolec k svoji domačiji na Dobrovo in ga tam na novo postavil, nato pa iz zavarovalne pogodbe zavarovalnino 7000 din za ta kozolec izločil in tako pustil zavarovano samo bajto za 18.000 din. Zvečer 20. avgusta 1932 pa je ■ta bajta do tal pogorela in je ljudski glas takoj označil kot storilca Pačnika Pongraca samega, ker celih 6 let koče niti najmanj ni popravil, pač pa jo je imel v primeri z njeno malovrednostjo pretirano visoko zavarovano. Priča Smonkar Marija, ki je prva prihitela k goreči bajti, je orožnikom povedala, da je ogenj izbruhnil na levem oglu v podstrešju nad štibelcem, dočim prva soba in mala sobica takrat še nista goreli. Tam, kjer je nastal ogenj, pa je bil spodaj na levem oglu lesene stene prislonjen leseni stol na 4 noge v dokaz, da ga je tja postavil požigalec zato, da je lahko podtaknil ogenj na podstrešje. Pet let so lakrivali zločin Zločinstvo se je do meseca junija 1937, torej 5 let pod gotovimi okoliščinami zakrivalo, tako da je zavarovalnica izplačala 18.000 din, vendar sum, da je požig najbrž storil Pačnik sam, med ljudmi ni ponehal. Žalostne družinske razmere in sovraštvo med očetom in sinom na eni strani, na drugi strani pa sovraštvo med ženo in možem, sta vendar po dolgih letih prikazali pravega krivca in ga dovedla pred sodišče. Dne 2. junija 1937 se je namreč zglasil na občinskem uradu v Šmartnem pri Slovenjgradcu sin obdolženca Pačnika Pongraca Pačnik Franc ter izjavil na zapisnik, da mu je njegov oče dve leti pred požarom naročil, da mora v Pušnikovi koči nadevati okrog lesenega dimnika suho ovčjo krmo za zimo, vendar pa on očeta ni ubogal, ker se je bal izbruha požara. Oče se je zaradi tega jezil in ga pozval nekaj časa pozneje sam na podstrešje, kjer sta potem oba izvršila tako zvani vejnik okrog dimnika, toda ta se ni zažgal, ker je takratna prevžitkarica skrbno pazila, da niso prišle zraven iskre iz dimnika. Še isto leto po božiču je njegov oče nagovarjal svojo ženo, naj bi postavila na podstrešju gorečo svečo kar pa je mati odklonila, zaradi česar je potem njegov oče vedno kričal nad njo. Nekaj dni po božiču je našel Pačnik Franc v kleti Pušnikove bajte pod lakonco gorečo svečo in o tem povedal materi, ki je svečo odstranila, nakar je bil mir celo leto. Prihodnje leto pa ga je začel oče spet nagovarjati ,naj bi on kočo zažgal, pn čemer ga je opozarjal, da se je pričel zid že podirati, on pa ne najde pametnega človeka, ki bi bajto zažgal in mu pripomogel do lepe zavarovalnine. Oče je tudi zagrozil, da ga bo spodil od hiše, zaradi česar se je on končno očetu uklonil. Dal mu je 10 dinarjev za bencin, katerega je on v resnici kupil. Bencin je nalil v nek »steci«, vanj postavil gorečo svečo in vse to podstavil na podstrešju pod ovčji vejnik in odšel domov. 5 ur kasneje ob 9 zvečer je začela bajta goreti. Obdolženi Pačnik Franc je tudi na ereskem sodišču skesano priznal svojo krivdo in se izgovarjal s tem, da ga je k temu prigovarjal oče. Teden pozneje je sin preklical svoje priznanje in se začel opravičevati, da je bil na očeta silno jezen in da se je hotel nad njim maščevati. Isto je izpovedala tudi žena Pongraca in mati Franca, ki je orožnikom sama priznala, da sta si oče in. sin že dve leti po požaru drug drugemu očitala požig te hiše, zaradi česar je postala stvar jasna, da je zažgal njen mož zaradi zavarovalnine. Pačnik Franc vztraja še sedaj na tem, da je nekoč pred izbruhom požara našel v očetovi bajti pod lakonco gorečo svečo in to povedal tudi materi, v svojem zagovoru pa natveza, češ da si je takrat mislil, da »i je hotel oče vzeti življenje s tem, da bi sc obesil ali ustrelil ter da si je za Orožnike je pustil na cedilu Vače, ‘M. okt. Afera z ukradenimi kolesi še ni povsem končana. Orožniki, ki zadevo pozorno zasledujejo, so te dni izvršili novo aretacijo. Aretiranca bi bilo treba izročiti moravskim orožnikom, pa .jih je prosil, naj ({a |K>vodejo naravnost na pristojno sodišče pred preiskovalnega sodnika. Obljubil je, da se bosla spremljajoča orožnika po opravljenem K>slu peljala na njegovem vozu nazaj na Vače. najbrž izzvala neprijetne posledice. — Sicer pa vaški orožniki z vožnjo nimajo sreče. Nedavno so imeli opraviti z neko drugo osebo, katero je bilo treba spraviti na sodišče, Ker se je že večerilo, so najeli voz, ki se jo med potjo prevrnil in vsi, kolikor jih Je bilo na vozu, so obležali v obcestnem jarku. Na srečo ni bilo nevarnih poškodb, kakor bi se bile v takem primeru lahko zgodile. Voznik pa ae je moral vzlie temu zagovarjati zaradi neprevidno vožnje. tega tatu sodelovalo tudi prebivalstvo po tukajšnjih vaseh, seveda če je le še čas in jo ni morda Urbanč že popihal kam daleč drugam. Da tega nenadkriljivega uzmoviča izslede čimprej, bi bilo dobro tudi zaradi tega, ker se bodo sedaj na njegov račun verjetno pojavili še drugi »Urbanči«. Vest, da se je nenadoma spet pojavil na Krškem polju Urbanč in da je začel v nič manjši meri kot nekdaj opravljati svoj tatinski posel, se je hitro raznesla in je povzročila povsod veliko razburjenja in strahu. Najbrž je bil tudi on tisti, ki je 20. t. m. že v drugo pokradel v župni cerkvi prte z obhajilne mize. V Mokronogu pa mislijo, da se tudi preveč ne motijo, če ga obsojajo, da je on vlomil v tamkajšnjo šolo. svojo smrtno uro poprej prižgal svečo, kar pa je le brezploden izgovor iz zadrege. Iz vsega tega sledi neoverljiv dokaz, da se je Pačnik Pongrac dalje časa bavil z načrtom, kako bi prišel do zavarovalnine. 4 leta po požigu sta se oče in sin še za silo razumela, dasi je prišlo med njima večkrat do prepirov. Sin je poudarjal danes na sodišču, da ga je pekla vest, vendar pa se ni hotel takoj javiti sodišču, ker bi bila s tem prizadeta vsa družina. Ker pa je oče grdo ravnal z materjo, z njim in z drugimi otroci, posebno po veliki noči, se je tri tedne po nekem večjem prepiru z očetom preselil v Revaljkovo kočo. Sovraštvo do očeta je vedno močneje rastlo. Javil se je na občini, nato zopet preklical. Da je lažno pričal, se zagovarja, da so ga prisilili k temu oče, stric in še drugi, Iz vseh zagovorov očeta in sina se kaže'temno sovraštvo med člani te družine. Sovraštvo do očeta je šlo tako daleč, da je danes sunil z nogo sin svojo mater, da naj vendar govori. Mati je vsako pričevanje odrekla. Sodba Po dolgem posvetovanju je sodišče izreklo končno obsodbo in prisodilo Pačniku Pongracu 2 leti robije in 2600 din denarne globe, njegovemu sinu pa 1 leto 6 mesecev robije in 3G0 din denarne globe. Oba izgubita tudi za dobo 5 let častne državljanske pravice. Pačnik Franc mora vrniti Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani 18.000 din in plačati vse sodne stroške. Kazen bi bila gotovo večja, upoštevale so se pa prepričevalno, odkrito in skesano priznanje Pačnika Franca, Pongracu pa skrb za svojo družino. Kazen sta sprejela. Vštet jima bo tudi preiskovalni zapor. Kolesarska nesreča na Zmajskem mostu Ljubljana, 28. oktobra. Večkrat smo že poročali o številnih nesrečah, ki so se kolesarjem pripetile na križišču Resljeve ceste s šempetrsko. Ta odsek ceste od križišča pa do Zmajskega most je zaradi živahnega prometa, ki se na eni strani usmerja proti živilskemu trgu, na drugi strani pa po Šempetrskem nasipu in Šem-petrski cesti vzdolž Ljubljanice, izredno nevaren. Ne sodimo napak, če trdimo, da je številnih nesreč na tem mestu v neki meri vzrok tudi nedisciplinirano obnašanje pešcev, ki na teni odseku premalo upoštevajo, da je cesta pred vsem za vozila, pločnik pa za pešce. Davi se je okoli pol 8 peljal po Resljevi cesti proti Zmajskemu mostu elektromonter Mestne elektrarne Skok Vinko. Že zaradi živahnega osebnega prometa ni vozil hitro, vendar se je potem, ko je pripeljal mimo križišča na Šempetrsko cesto, moral umikati množici in vozovom, pri čemer je izgubil ravnotežje in padel. Monter je padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo, kolo pa je ostalo nepoškodovano. O nesreči so bili takoj obveščeni ljubljanski reševalci, ki so ponesrečenca hitro prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Žrtev prometne nesreče v Halozah Prometna nesreča, ki se je zgodila zanjič na cesti pri Sv. Barbari v Halozah, je zahtevala smrtno žrtev v osebi priljubljenega moža in nad vse delavnega prosvetnega delavca pri tukajšnjem »Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu«, po-setnika Misloviča Janeza. Spravljal je s polja koruzo in jo je ravno peljal na precej težko naloženem vozu proti domu, ko je nenadoma privozil mimo neznan kolesar in ga zbil pod voz. Mislovič ni mogel več pravočasno ustaviti konja in preprečiti, da bi voz z vso svojo težo ne peljal čezenj. Nesrečnega moža so hitro spravili domov, nato pa so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, ki ga je že čez nekaj dni z rešilnim vozom vrnila domov. Doma je Mislovič trpel silne bolečine, kar ni čudno, saj je bil ves polomljen, poleg tega pa je dobil tudi težke notranje poškodbe. V ponedeljek je mož izdihnil. Bil je star 62 let. Zapušča vdovo in dva sina. Kljub slabemu vremenu je bil pogreb tega priljubljenega in globoko vernega moža zelo lep. Na grobu ee je od njega poslovil domači gospod župnik. Pokojnik je veljal kot velik dobrotnik, ld je bil vsem v lep zgled. Naj mu obilo povrne dobri Plačnik! Ali ste že poravnali naročnino? Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob 7 zj. Krai Barometer- 1 sko stanje I Temperatura v O* u S O Oblačnost j| .. . \ Veter (smer, jakost) Pada- vine £ 1 . « a c« « a o t- S š vrsta ! Ljubljana 704‘C 12*8 19-1 82 7 SW, Maribor 762-3 S-0 18-0 80 0 0 — Zagreb 7G6-5 9-0 21-0 95 4 SE, — Belgrad . 767-0 12'0 '.'...'M US 0 Sarajevo 7680 6-0 24-0 95 mgl, 10 0 Skoplje 769-7 7-0 23-0 95 0 0 — — Split 7(6-2 18-0 23-0 80 5 E, — — Kumbor 766-5 160 — 70 3 N, Rab 766-8 12-0 — 90 10 SSE, 1-0 dež Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, južno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani do danes: Včeraj dopoldne je bilo večinoma jasno, popoldan pa se je oblačnost močno spreminjala, zvečer se je zjasnilo, ponoči pa zopet pooblačilo. Prevladovali so južni vetrovi. Barometer pada. [TonFranceVelblcj Ljubljana, 28. oktobra. Davi ob petih zjutraj je umiri v Leoniščn mladi zdravnik dr. France Verbič, ki je služboval kot sekundarij v celjski bolnišnici, star komaj 27 let. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. Zahrbtna bolezen ga je napadla pred tremi tedni, vendar je kljub vročini opravljal še nadalje svoje delo. To je bilo nujno potrebno, ker tudi v celjski bolnišnici zelo primanjkuje zdravnikov. Dober teden je tako zdržail, upajoč, da se mu bo bolezen popravila. Zadnji dan, preden je legel v posteljo, pa je od pozne noči do ranega jutra z vročino 39 stopinj izvršil težko operacijo na ponesrečencu, ki se je ustrelil v samomorilnem namenu. Komaj je odložil operacijski plašč, je padel na posteljo, nakar je službujoča usmiljenka ugotovila temperaturo 40 stopinj. Ker se ni dal ugotoviti značaj in vrsta bolezni, so ga prepeljali v ljubljansko Leonišče. Tudi tu ni bilo mogoče najti pravega zdravila proti tej tajinstveni bolezni, ki se je šele pred nekaj dnevi razvila v nevarno bolezen, v kateri mlademu zdravniku ni bilo mogoče več rešiti življenja. Danes zjutraj je po težkem trpljenju in tako rekoč kot žrtev svojega poklica podlegel svoji močni naravi. Pokojni dr. France Verbič je bil rojen Ljubljančan, sin tudi že umrlega profesorja Franca Verbiča. Komaj je stopil v gimnazijo, sta mu po vrsti umrla mati in oče ter je bil s svojim brakom prepuščen samosvoji skrbi in borbi. Gimnazijo je kon-čal z odličnim uspehom v Ljubljani, nakar se je vpisal na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Iz Ljubljane je krenil na dunajsko medicinsko fakulteto, od tam pa v Graz. Pred štirimi leti je prejel doktorsko diplomo. Po odsluženem kadrovskem roku je volontiral v ljubljanski bolnišnici skoro eno leto, lani spomladi pa je dobil mesto v celjski bolnišnici. Ves čas svojega študija in tudi do svoje zgodnje smrti je bil France Verbič delaven in zaveden član vseh katoliških dijaških in akademskih organizacij, nazadnje pa član katoliškega akademskega starešinstva. Znanci in prijatelji, ki jih je pokojni France imel obilo, žalujejo ob svežem grobu mladega zdravnika, ki je svoj poklic smatral ne samo kot službeno dolžnost, temveč tudi kot odgovornosti polno žrtvovanje v dobro bližnjega ter kot žrtev neurejenih razmer ter stisk, v katerih Se nahajajo naše bolnišnice in še bolj zdravniki, ki v njih delujejo. Dragemu Francetu večni pokoj, vsem, ki 60 zaradi njegove tragične smrti težko prizade' pa naše najtoplejše sožalje! Filmi, ■>S a n Francis c o« (Union). Za polomijo z vlakom iz Harbina se je Union dostojno oddolžil s »San Franciscom«, ki pomeni v vrsti vseh ameriških filmov, kar smo jih videli, nekaj novega. Novega v tem smislu, da je^ to film iz najstvar-nejšega. recimo najnižjega življenja v metropoli greha in ima kljub tenin moralo, idejo o dobrem, ki je skrita na dnu slehernega, še tako zločinsko zakrinkanega človeka. In kljub čisto verski morali in koncu v božjem naročju ni delo ne solzavo, ne dolgočasno, marveč polno tempa, divje stvarnosti, vročine in pretresljive dramatike. V njem nastopa Blackie Norton, lastnik najbolj čudnega zabavišča v predpotresnem San Franciscu, človek z dna, ki je prehodil vse življenj-3 in ki omedli od začudenja, ko sreča dekle ki še ni poznalo nobenega moškega. Človek, ki obračunava preproste stvari s pestjo, zapletene z denarjem, ki prodaja alkohol, karte, zabavo, in zr-rven kupuje orgle prijatelju duhovniku, s katerim sta skupaj rasla na obali. Skratka: človek z ogromno slabega videza, ki mu ga je nadeto življenje na onu, in z dobrim poštenim srcem, ki se pokaže ob velikih pretresih. Zaljubi so v dekle, kakršnega še ni srečal, dekle niha m3d slavo v veMki operi in med nastopanjem v Blackiejevem baru, kamor jo vleče srce. Srca, denar, strasti, celo politika in umetnost vse se vrti okiog t*; čudne ljubezni dveh ljudi, ki spadata navidez daleč narazen. Pred vsem usodnim ju v najbolj kočljivih trenutkih varuje roka duhovnika, poznavalca src, nižin in bolečin — skratka sodobnega duhovnika. Ob velikem potresu v San Franciscu se človeška in stvarna dramatika filma zgosti v pre-pričevalnost, ob kateri mi strmimo, Črni Blackie pa se po iskanju med ruševinami in ognjem zruši i.i> prijatelju duhovniku na kolena in moli po svoje; vlivala, Bog, hvala. Verjemi, da mislim to znres!« Režija to dramatično, življenjsko, zdaj divjo, zdaj nežno snov vodi po sto in sio slikovitih pozorih do čudovitih efektov, v katerih zmaguje zdaj dramatika, zdaj čustvenost, zdaj res ni ir ost prikazovanju vsega človeškega. Čelo ljubitelji lepega petja dobe v glasu Jeanette Mac Donnldove več kakor dovolj presenetljivga, Igralci s Clarkom Gablejem na čelu so mojstri. Zaradi vsebine, režije in igranja bo film nedvomno eno najmočnejših, najbolj dramatičnih in najbolj prepričevalnih del, kar jih bomo videli letos. vilm, ki ga velja videti1 Domači tatovi Maribor, 27. oktobra. Mariborski kazenski senat si je danes privoščil domače mariborske tatove. Eden za drugim 60 sedali na zatožno klop ter prejemali kazni za svoje grehe. Prva je prišla na vrsto Alojzija Judas, 24-letna delavka iz Sp. Kungote, ki je dne 28. maja izmaknila v Mariboru Tereziji Hren denarnico s 50 din gotovine in kos zlate verižice, vreden 200 dinarjev, dne 14. julija pa je vzela Štefaniji Matel v Mariboru 54 din gotovine. Obtoženka je bila do-6edaj že sedemkrat zaradi tatvine kaznovana ter je nepoboljšljiva grešnica. Prinaša vsako jutro v Maribor mleko ter ga raznaša po stanovanjih. Ako pa slučajno naleti na kako stanovanje, kjer ni nikogar doma, pa izkoristi priložnost za tatvino. Hrenovo je okradla, ko je ta spala v sosednji sobi pri odprtih vratih kuhinje. Ne da bi potrkala, je vstopila iz kuhinje v sohi/ ter odnesla z nočne omarice ročno torbico. Prav na isti način je izvršila tatvino pri gostilničarki Štefaniji Matel. Obe tatvini je priznala ter so jo obsodili na 10 mesecev strogega zapora. Za njo je sedet na zatožno klop 36 letni Josip Vindiš. V noči od 18, na 19. decembra jz vlomil Dunai obžaluje odhod tenorista Dermote vNeues VViener Journak prinaša v številki od 17. oktobra članek v slovo slovenskemu tenoristu Antonu Dermoti, ki odhaja /, Dunaja. Članek, ki prinaša tudi sliko našega pevca, ki se je lepo uveljavil na dunajski državni operi in tudi na glasbenem festivalu v Salzburgu, poudarja, da se je Dermota lepo uveljavil Kljub temu, da je eden najinlajših članov opere, si je priboril lepo vrslo uspehov. Konec meseca se bo poslovil za devet mesecev od dunajske državne opere, ker se mora vrniti v domovino, kjer bo odslužil vojaški rok. Zaradi tega bodo morali v tekočem opernem repertoarju prezasesti številne vloge, v katerih je doslej nastopal Dermota. Dvigalo mu je prebilo lobanjo Celje, 27. oktobra. Včeraj okoli pol dveh popoldne se jo pripetila v opekarni Unger Ullmann velika nesreča. Žrtev je postal 16 letni delavec Marjan Milanec i/, Zadobrove pri Škofji vasi, ki je l>il v navedeni opekarni zaposlen kot sezonski delavec v prvem nadstropju za nalaganje modelov strešne opeke. Včeraj pa je bil nepreviden. Odprl je vrata in opazoval prazno dvigalo, ki se je vzpenjalo navzgor: ni pa zapazil drugega dvigala, ki je drčalo z naloženo opeko navzdol. Dvigalo ga je udarilo po glavi in mu prebilo lobanjo. Milanec je padel in obvisel med dvigalom in zidom. Na srečo ni dvigalo na električni pogon in se je takoj ustavilo. Nesrečo je opa-zil neki delavec in obvestil svoje tovariše. Dvignili so dvigalo in rešili ponesrečenca. Kmalu je bil na kraju nesreče reševalni avtomobil, ki je ponesrečenca odpeljal v celjsko bolnišnico. Milanec ima prebito lobanjo in težje jH>škodbc i>o obrazu. Najbrž bo poškodbam podlegel. * Z vrelo barvo sc je polil. V tekstilni tovarni Weinl>erger Metka se je nevarno opekel z vrelo barvo 26 letni delavec Anton Križan iz Celja. V torek je prenašul vrelo barvo. Uevež se je spotaknil, padel in si razlil vrelo barvo po obrazu in desni roki. Dobil je težke opekline. Zdravi se v celjski bolnišnici. Nova vremenska hišica. Mestna občina celjska po postavila v parku pred kolodvorom novo vremensko hišico in razpisuje oddajo del iste. Ponudbe je. treba vložiti na mestnem poglavarstvu vključno do 30. oktobra 1937 do 11 dopoldne. Morebitna pojasnila in proračun se dobi na mestnem poglavarstvu. pred sodniki v prostore Nabavljalne zadruge v Cvetlični ulici, kjer si je prisvojil 2000 din vredno električno zračno sesalko ter dve električni dvigali za avtomobile. vredni 1000 din. V noči od 6. na 7. marca je vlomil v škofijski dvorec v Betnavi ter je odnesel iz zaklenjene ute žago cirkularko z vretenom, vredno 1800 din. Tretji vlom je zagrešil v Zlatoličju, kjer je odnesel Francu Krepflu elektromotor za 4500 din. Poleg tega je ukradel še Leopoldu Krajncu na Ruški cesti v Mariboru železen ključ za privijanje matic, vreden 150 din. Obtoženec je vse te tatvine zanikal, vendar so ga potlačili težki dokazi. Obsojen je bil na eno leto in 3 mesece strogega zapora ter na 3 leta izgube častnih pravic. Kot zadnja sta prišla na vrsto dva brata Maks in Andrej Topolovec, delavca iz Maribora, ki sta bila dne 4. septembra zasačena na Teznu pri tatvini raznih sestavnih delov na lokomotivah. Orožniška patrulja ju je dobila, ko sta pravkar nalagala na dvokolnico 150 kg take ukradene kovine, ki je bila vredna 150 din. Oba tatvino priznavata in zagovarjata s tem, da nista imela nobenega zaslužka ter ju je sila razmer napravila za tatove. Obsojena sta bila vsak na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta. Na sv. Kunigundi se gradi vodovod V rtajvečje veselje prebivalcev naselij pri Sveti Kunigundi na Pohorju se je pričel pred nedavnim temeljilo popravtjati tamkajšnji že zastareli vodovod. Ljudje so imeli s staro napeljavo velike sitnosti. ker jo je bilo treba venomer popravljati in čistiti. Večkrat pa sploh ni delovala ter so ljudje morali vodo od daleč voziti, kar pomeni za tako visoko ležečo vas veliko muko, zlasti pozimi. Ko bo napeljava popolnoma preurejena in dogotovijena, bosta tako zgornji del vasi (bivša Sv. Kunigunda) in spodnji (bivša Črešnjeva vas) preskrbljeni 7. vodo ter ne bo bojazni, da bi 6e mogle pojaviti še kakšne težave. Črpalka se nahaja na Koroški vasi; studenec vsebuje vedno zadostno količino vode. Dela bodo najbrž še pred zimo končana. Smrt v studencu V soboto zvečer se. je pripetil v Sp. Novi vasi pri Slov. Bistrici žalosten, dogodek, ki je vzbudil v tukajšnjem okraju pravo senzacijo. Omenjenega dne je posestniška hči M. Pušnika iz Sp. Nove vasi izrazila očetu željo, da bi šla po vino k nekemu posestniku v isti vasi. Ker je čez noč ni bilo domov, jo je oče v velikih skrbeh šel iskat po vasi. Ko je tako iskal, je pri nekem studencu opazil čevlje svoje hčerke. Lotila se ga te grozna slutnja, da se je moralo nekaj strašnega zgoditi, poklical je bližnje |H>sestnike. ki so se odpravili lakoj na kraj nesreče in ugotovili, da jo nesrečnica skočila v studenec. Vzrok samomora je neznan. Zanimivo jo, da je to drugi primer samomora v istem studencu. Afera zaradi ponarejenega vina. ki so ga baje pred časom poslali nekateri vinski trgovci iz Vrsca v Maribor, se j<> le dni zaključila. Pred meseci, ko je prišla ta pošiljka v Maribor, se je dvignil prah zaradi ugotovitve mariborsko vinske poskusne postaje, ki je ugotovila, da jo vino nepristno. Stvar je bila prijavljena mariborskemu sodišču, ki je zadevo odstopilo državnemu tožilcu v Vršen. Tam so zadevo takole rešili: Vprašali so za mnenje dve poskusni postaji v Vršen in na Topčideru. Obe sta dejali, da so bila vina ne samo pristna, temveč tudi brez vsakega dodatka vode. Državni tožilec je nato preiskavo ustavil. Trgovci v Vršcu pa pravijo, da so jim hoteli neki slovenski vinski trgovci iz konkurenčnih razlogov napraviti ta proces ter jih iz slovenskega tržišča na ta način izločiti. Pravijo pa, da bi bilo zelo umestno, če bi se raziskali raz->ogi, ki so pripeljali mariborsko poskusno postajo do tega, da je zaplenila zdravo in pristno vino. Oče in sin obsojena požiga Koroško vprašanje Zanimive in važne ugotovitve docenta dr. Zwfttra Ljubljana, 27. oktobra. Pred kratkim je izšla zanimiva poučna brošura: Koroško vprašanje, delo docenta dr. Frana Zwittra. Dosedaj smo bili vajeni iskati krivde za naš poraz na Koroškem V6e povsod, samo ne v resničnih osnovah tega poraza. Ta brošura pa obravnava koroško vprašanje objektivno in že takoj v uvodu navaja, da »vprašanje naše narodne manjšine na Koroškem nikakor ni tak kaos in labirint slučajnosti in osebnih motivov posameznikov, kakor se to zdi na prvi pogled. Treba je samo hladno in jasno ugotoviti dejstva in opredeliti pojme, najprej pa pojem narodnosti, ki je v takih primerih zelo nejasen.« Pojem narodnosti Narodnost določujejo po eni 6omin padlim in umrlim bojevnikom svetovne vojne spominsko svečanost. Začetek takoj po opravljenih molitvah pri pokopališču pri Sv. Križu, to je nekako ob pol štirih popoldne. Spored svečanosti: 1. Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 3. Govor bivšega vojnega kurata, župnika trnovskega — č. g. Janka Cegnarja. 4. Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve. 5. Častna salva vojaške čete. 6. Združeni pevski zbori zapojo žalostinko. 7. Vojaška godba zaključi svečanost. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti, šol, društev, pevci in godba se zbero okrog spomenika judenburških žrtev, ostalo občinstvo okoli grobov. Postavljeni bodo tudi zvočniki. V torek, dne 2. novembra t. I., bodo v frančiškanski cerkvi bivši vojni kurati celebrirali ob 9. zjulraj žalno mašo za vse padle in umrle bojevnike. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti, šol, društev, kakor tudi vse občinstvo sc vabijo, da prisostvujejo tej žalni maši. Nesreča prf delu Slov. Bistrica, 27. okt. Ko so danes nalagali drva na voziček pri parni žagi Carbofak v Slov. Bistrici, so se hlodi, ki so bili na tirnem vozičku, zvalili na delavca N. Blažiča s tako silo, da si je pri tem strl nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Dve točki V nedeljo na igrišču SK Ljubljane (začetek ob 14.30!) tekma SK LJUBLJANA : BASK V nedeljo bomo videli na igrišču ob Tyrševi cesti v letošnjem Iiginem tekmovanju belgrajsko moštvo BASK. Imenovano moštvo je.danes pomlajeno ter razpolaga z zelo talentiranimi igralci, ki so med seboj zelo dobro vigrani, fizično pa zelo dobro razviti. Splošna ocena moštva BASK-a je naslednja: BASK je moštvo, ki se zna boriti, ki ima izglajen sistem igre in zelo požrtvovalne igralce. Detajlna ocena posameznih igralcev je naslednja: Jakšič — v golu, je slar maček, večkratni reprezentativec. Dr. Ivkovič — dolgoletni reprezentančni, nedosegljivi in odločni branilec, je rutiniran ter ga splošno prištevajo še danes med enega najbolj sigurnega beka na tem mestu. — Djenadič — levi branilec Baska, se odlikuje e svojim odločnim startom. Klisarič — kot desni half, je ofenzivno izboren, defenzivno pa nekoliko zaostaja za 6vojim sodrugoni na levi strani. Vujino-vič — kot centerhalf je sijajen v taktičnem, tehničnem in dirgentskem pogledu. Dimitrijevič — na tem levem halfu združuje vse vrline: oddajanje, jemanje, start, postavljanje, defenzivno in ofenzivno dober igralec. — Vučičevič — je še mlado in nerutinirano desno krilo. Čabrič — na desni zvezi je eden najbolj inteligentnih in prisebnih igralcev in zelo hiter in prodoren napadalec s silovitim udarcem. Spasojevič — na centru se dobro razume s svojo okolico. Tomaševič — je tudi eden najsta-rejših igralcev, večkrat je zaradi svoje prodornosti iu realizatorske moči oblekel državni dres. Sarič — je naglo in prodorno levo krilo z dobrim naletom, soliden tekač in tehničar. Športni klub Ljubljano čakajo po tekmi z Baskom pred zaključkom prve polovice Iiginega tekmovanja še dve težki tekmi, in sicer z Gradjan-skim dne 7. novembra t. 1. v Ljubljani in 14. novembra t. 1. tekma z BSK-om v Belgradu. Čaka ga težka, a odločilna naloga! Misliti mu je treba, da si pribori z Baskom dve piki. Sedaj je čas, ko so doma, saj sami dobro občutijo, da na tujih igriščih zanje ne cveto rožice! Sedaj je treba zbrati vse sile, da se reši v preostalem, to je drugem delu Iiginega tekmovanja, najhujšega, to je padca na zadnje mesto in izpada iz prihodnjega ligaškega tekmovanja! Občinstvo naprošamo, da sc v čim večjem številu udeleži tekme, ker jo moštvu potrebua moralna podpora, ter naj s ploskanjem in navduševanjem podpira ediuega slovenskega zastopnika v državni nacionalni ligi!!! Postava Baska za nedeljsko tekmo Belgrad, 27. oktobra, m. Za nedeljsko nogometno tekmo, ki jo bo igrala SK Ljubljana z Baskom v Ljubljani, je odbor Baska na svoji sinočnji seji izbral te-le igralce: Jakšič, Ivkovič, Dženadič-Kli-sarič, Vojnovič, Demetrovič-Čabrič, Tomaševič in Sarič. Dva igralca še nista določena. Igralci Baska bodo odpotovali iz Belgrada v Ljubljano v soboto zjutraj ob 8.30. Tekmo pa bo na zahtevo SK Ljubljane sodil švicarski sodnik. Nogometno tekmo med Celjem in Atletiki v Celju pa bo v nedeljo sodil v Celju Miljan (Mlinarič). Na sinočnji seji odbora Jugoslovanske nogometne zveze je bilo tudi sklenjeno, da bodo tekme za državno prvenstvo od 7. oziroma 14. novembra morale pričenjati ob 14.15. Od tu in tam Ravnatelji higienskih zavodov v naši državi že nekaj dni razpravljajo o vseh važnih higienskih vprašanjih, ki v prvi vrsti zadevajo vasi. Ugotovili so, da je Še veliko stvari, ki bi jih bilo treba nemudoma rešiti, a najprej pride na vrsto vprašanje preskrbe podeželja z dobro pitno vodo. Zatem naj velja boj nevarni očesni bolezni trahomu, ki ga pri nas v Sloveniji najdemo največ v Prekmurju, od ostalih delov države pa zaznamuje največ prime-r°v te bolezni Vojvodina. Dalje so sklenili, da bodo vsi higienski zavodi medsebojno sodelovali tesneje kakor dosedaj. Na štiri leta težko robije je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen ponarejevalec denarja Stanislav Canjko. Mož ima pisano preteklost. Sodnikom je pripovedoval, da je bil izučen za fotografa. Ker je prehitro zavil na stranpota, je moral iz ječe v ječo. Vsega skupaj je v zaporih prebil nič več kakor polovico svojega življenja, kljub temu, da je star šele 37 let. V zadnjih letih gostovanja v kaznilnici se je spravil na popisovanje svojih doživljajev in zlasti doživljajev jetnika v kaznilnici. Knjiga bi imela preko 400 strani. Ko se je letos spomladi znašel spet na svobodi, je iskal založnika za svojo knjigo. Res ga je našel, toda knjigarnar je zahteval rokopis tipkan na stroj. Za to je bilo Canjku potrebnih 500 dinarjev. Ker jih od nikoder ni mogel dobiti, so je spravil na ponarejanje denarja. S preprostimi pripravami se je lotil dela, za‘pomagača mu je pa bila neka mlekarica. Kot starega grešnika Ra je sodišče poslalo spet na štiri leta na letovišče«, njegovo sodelavko pa za štiri mesece. Na bosanski planini Jahorini, kjer so bila letos tekmovanja za smuško prvenstvo države in so se odigrale najrazličnejše afere, so postavili krasen planinski dom, ki so ga pred dnevi tudi odprli. Dom leži 1580 metrov visoko ter je opremljen s podobnim ugodjem, kakor je pri nas recimo planinski dom na Pokljuki, Komni itd. Dom je last planinskega društva >Romanijac. Konopljo kupujejo v velikih količinah Nemci in Angleži. Zlasti vzhodni kraji naše države pridelajo mnogo fe rastline. Samo Nemčija je odobrila za nakup konoplje pri nas v zadnjem četrtletju skoro milijon nemških mark. Enako velika naročila prihajajo iz Anglije. Poleg teh dveh držav se je našel trg za konopljo še v Franciji in Češkoslovaški. Kljub slabši kakovosti so se cene zaradi velikega povpraševanja dvignile. Neurja in poplave so v Bosni, Hercegovini in delu Dalmacije naredila veliko škodo. Nekatera hercegovska kraška polja so vsa pod vodo, poleg tega pa je vihar med nalivom razrušil mnogo hiš. Železniška proga od Sarajeva do Mostarja je pa še vedno na mnogih krajih preplavljena in pretrgana. Vlaki bodo mogli voziti na tej progi komai v treh ali štirih dneh. Večja skupina ameriških legionarjev, ki so se med evetovno vojno udeleževali bojev na evropskih bojiščih, je včeraj obiskala Dubrovnik. Legionarji so se pripeljali z italijanskim parnikom >Saturnia . Ko 60 si ogledali znamenitosti mesta, so se spet odpeljali. Brat je nbil brata v Zasadbregn pri Čakovcu. Stjepan Martiuš je bil 51 let star, njegov brat Franjo pa dve leti manj. Vsak zase je imel veliko posestvo, le to je bilo krivo, da Stjepan ni imel potomcev! Franjo je hlepel po bratovem imetju ter je Stjepaiui vedno nadlegoval in nagovarjal, naj končno le uredi vprašanje nasledstva. Franjo je bil prepričan, da l>o Stjepan vse imetje prepisal na njegove otroke. Okrog tega so se vrstili prepiri. Povod za poboj je dal pa Stjepan. Preko svoje in bratove njive je skopal kanal, ne da bi brata vprašal za dovoljenje. Med prepirom je Stjepan dvakrat ustrelil s samokresom v brata in ga ubil. S kladivom so do smrti pobili neki roparji gostilničarja Janka Šlibarja in njegovo ženo v Rado-boju pri Krapini. Morilci so z vso gotovostjo računali, da ima gostilničar veliko denarja in so se ga hoteli polastiti. Zločin so odkrili naslednje jutro, ker se vrata gostilne niso dolgo odprla. Obe žrtvi sta bili popolnoma razbiti in povrh še zabodeni. Preiskavo je vodila zagrebška policija, ki je kmalu nato prijela gostilničarjevega brata in nekaj njegovih prijateljev in prijateljic. Presenečeni pa so bili vaščani, ko je policija prijela tudi nekega 15-letnega dečka, ki so zanj dognali, da je stal na straži takrat, ko so roparji opravljali 6voj posel. Mladi pokvarjenec je za potek preiskave povedal tudi največ zanimivih okoliščin. Okrog dva in pol milijona litrov novega vina so letos pridelali naši vinogradniki. Poznavalci razmer trdijo, da bo ta količina komaj zadostovala za domačo porabo, kaj šele za izvoz. Le Dalmacija [n Hercegovina sta pridelali približno enako količino^ kakor lani, vse druge pokrajine pa štejejo letošnjo trgatev med najslabše. Slovenija je pridelala malo, vendar je po kakovosti novo vino boljše kakor lansko. Zanimiva pravda teče pred belgrajskim sodiščem. Zaradi poneverbe pol milijona dinarjev se zagovarjajo bivši predsednik Združenja rezervnih častnikov Radosavljevič, dalje bivši blagajnik, tajnik, upravni tajnik in sluga pri tem združenju. Ugledni gospodje so v svojih zagovorih in izjavah ne le ravnodušni, temveč celo predrzni. Ko so v ponedeljek zasliševali predsednika Radosavljeviča, je ta na dolgo in široko, razlagal svoje zasluge za narod in državo in s tem prikrival poneverbe, ki jih je izvršil. Se bolj zanimiv je bil zagovor bivšega tajnika. Na vprašanje pra.d-pfdnika, kako sta s predsednikom sestavljala proračun in zakaj sta te in te postavke vstavljala vanj, se je tajnik predrzno odrezal: »Proračun je to, kar midva s predsednikom porabiva k Izjava belgrajske javnosti ne preseneča, pač pa se čudno sliši pri nas. Rečemo lahko, da morda še nihče ni boljše in točnejše označil belgrajske čaršije in njene morale, kakor la dični tajnik, ki se piše Bogomir Bogič. I11 take vrste dike imajo pri nas v zakupu pravico, da vsem pohlevnim državljanom izstavljajo legitimacije o »državotvornosti« ali pa »protidržavnostk. Ključavničar Rudolf Miler, ki je našel delo v Stari 1’azovi, je sestavil posebne vrste kolo. Obod vsakega kolesa je sestavil iz prožnih jeklenih peres, katera usposabljajo kolo, da zdrži tovor do 800 kg ludi po najslabših cestah. Kljub temu sc na kolesu ne čuti nobeno tresenje. Mladega tatiča in vlomilca so prijeli v Gornjih Plavnicah pri Bjelovaru. Fantič ni star nič več kakor 16 let, pa ima na vesti že dvajset tatvin in vlomov. Prijeli so ga šele pri zadnjem, ko je sredi belega dneva napadel neko žensko iu i iztrgal ročno torbico iz rok. Sodišče je pokvar-onega fantiča poslalo za nekaj lot v poboljše-valuico TEI. 27-30 M. Jacoby - R. Leigh: 32 Poročnik indijske brigade Guverner je med tem bil neprenehoma v družbi Surat kana in grofa Volonova. Kan je pri tej stvari očitno užival, saj je vedel, da je ta položaj siru Macefieldu zelo neprijeten, čeprav guverner tega ni niti z najmanjšim gibom pokazal. Ma-cefield je bil do svojih gostov prijazen gostitelj in nič več. Kan je kak trenutek celo mislil, da morda sir Macefield ne ve nič o neuspelih razgovorih sira Harcourta. Toda to misel je hitro »premenil, saj je Harcourt guvernerja vendar lahko obvestil o navodilih, ki jih je za to potovanje dobil v Londonu! Kan je zato sklenil, da se bo z guvernerjem malo poigral in preskusil, kako močne živce ima. Odločil se je, da bo razgovor speljal na ta predmet takoj, ko se mu bo ponudila prilika. Po razgovoru je sir Charles Macefield odpeljal maharadžo v mali salon, da bi tam z njim, z nabobom Dargulskim, z grofom Volonovim, njegovim adjutantom in z Geoffreyem Vickersom popil kozarec šampanjca. »Visokost, zelo mi je drago, da ste nas počastili s svojim obiskom. Hvaležen sem vam, da ste zaradi naše male zabave pustili težke državniške posle ...« Surat kan je odvrnil s svojim ljubeznivim nasmehom: »Sire, odkar mi je vaša mogočna vlada odtegnila svojo letno podporo, je računovodstvo v mojem finančnem ministrstvu dosti preprostejše. To pa veste, da prav finančni posli prizadevajo vsaki državi največ skrbi in dajejo največ dela. Zato imam zdaj več časa kakor pa prej...« Sir Macefield ni odgovoril na to precej surovo povedano izzivanje, temveč se je samo prisrčno nasmejal. Vsaj prizadeval si je, da bi bil njegov nasmeh čim prisrčnejši. Potem je prijel maharadža za roko: »Pojdite z mano, visokost, predstavil vas bom še .nekaj gospodom in damam.« Warrentonova je spet našla moža, ki se je pogovarjal s polkovnikom Campbellom, Sir Benjamin si je prizadeval, da bi se poplačal za čas, ki ga bo moral prebiti v družbi svoje žene ob kroglicah in je junaško natakal in pil žganje kozarček za kozarčkom. Ko je lady Warrentonova zagledala svojega moža, je vzkliknila: »Za Boga, Benny, saj se boš zastrupil! Ne razumem vas, polkovnik, kako morete pustiti mojemu možu, da toliko pije!« »To je vendar komaj drugi kozarček!« se je jezil sir Benjamin. »Moral sem vendar nekaj požreti po tistih tvojih kroglicah —!« Lady Warrentonova pa je medtem našla že drug predmet za svojo nemirno radovednost. Mimo vrat je priplesal mlad par: to je bila Elizabeta Campbellova z nekim častnikom. »Glejte, vaša hčerka, polkovnik! Dekletce je zares dražestno! Ugaja mi pa tudi njen zaročenec!« »To ni njen zaročenec,« je odvrnil Campbell. »Saj ste vendar rekli, da je zaročena.« »Da! Z Geoffreyem Vickersom, mladi častnik pa, s katerim zdaj pleše, je njegov brat Perry Vickers.« Lady Warrentonova se je malce zlobno nasmehnila: »Jaz sem pa mislila, da je to njen zaročenec, saj se tako nežno gledata, kakor prava zaljubljenca.« »Toda Oktavija!« je hotel pokarati ženo sir Benjamin, toda ta ga ni poslušala, marveč je polkovnika Campbella naprej obsipala s hudournikom besedi. »Torej, dragi polkovnik, kakor sem rekla, vam bom že poiskala ženo! Bodite brez skrbi! Kakšen značaj vam je pa najbolj po godu? Kaj imate poleg značaja najrajši?« »Molčečnost!« je brez premišljanja odgovoril polkovnik Campbell. »O, dragi Campbell, vi se mi prikupujete, prav kakor dragi lord Melbourne, ki je bil nekoč moj sosed pri mizi. Lady Warrentonova, je dejal, vi imate moč, da me spravite do blaznosti —« je rekel. »Verjamem, da je govoril resnico,« je dejal na to Cam-bell, sir Benjamin pa je izkoristil priliko ter sc neopazno splazil do mize, kjer so stale razne pijače. Perry in Elizabeta sta izginila iz dvorane. Posrečilo se jima je, da sta prišla v prazno sobo, kjer sta se lahko nemoteno pogovarjala. »Draga, nocoj si tako lepa! Tako sem srečen, ko vem, da me imaš rada. Naj se zgodi, kar se hoče, ti boš samo moja!« Fot« VVarner Uro* Godba fe zaigrala za nov ples. 'Slovenski dom« uhaja »sak M Wna naročnina,13! Din za Inozemstvo 2i Din Oradniltvo: Kopitarjeva a lica */!U. feleton m* tu tptara- Kouitarleva k Telefon 29» Za Jugoslovansko tiskarne • Ljubljani; k. Ced Izdajatelji Ivan ttakoveo. Uredniki Jože Košiče k. kopitarjev« k Ali ste zadovoljni s poklicem Če se že v kakšni stvari Amerikanci res odlikujejo, potem se prav gotovo v tem, da hočejo svetu prikazati vsako stvar v številkah. Vse torej hočejo imeti »črno na belem«. Zadnjič je univerza v Stanfordu v Kaliforniji razpisala zanimivo anketo, ki so se je udeležili vsi bivši slušatelji te univerze. 3000 nekdanjih dijakov naj bi odgovorilo na vprašanje, če so zadovoljni 6 svojim poklicem, ki 60 si ga po končanih univerzitetnih študijah zbrali. Toda, na veliko presenečenje je prispelo le 576 vsaj v neki meri pritrdilnih odgovorov. 2424 nekdanjih akademikov pa je kategorično odgovorilo, da na noben način niso zadovoljni s svojim poklicem in da bi si v primeru, če bi še enkrat prišli na svet, gotovo izbrali kak drug poklic. Pobudo za to raziskovanje je dal ameriški statistik Wrenn. Njen namen pa je osnovno vprašanje, ali kriza tlači duhove in v kolikšni meri ovira zgrešeni poklic znanstveno, industrijsko in gospodarsko iniciativo. Poleg tega pa naj bi tako skrbno sestavljena statistika pokazala staršem, vzgojiteljem in mladini sami nujno potrebo, da vsak dobro premisli, preden se odloči za svoj bodoči poklic. Med tistimi, ki 60 se pri tej anketi izjavili, da niso zadovoljni s 6Vojim poklicem, je 45 odstotkov takšnih, ki so se za svoj poklic odločili na pritisk staršev ali vzgojiteljev. Politiki najbolj nezadovoljni Za najbolj nezadovoljne s svojim poklicem so se izkazali politiki in oni inženjerji, ki so zaposleni pri petrolejskih podjetjih. Od teh je nezadovoljnih s svojim poklicem kar 85 odstotkov. Ta ugotovitev je toliko bolj zanimiva, ker povprečni človek navadno misli, da je poklic politika, publicista ali diplomata vsekakor zanimiv, pa tudi tak, ki človeku preskrbi lepo kariero, s tem pa tudi dobro mero zadovoljstva. Toda, po gornji ugotovitvi mora biti s poklicem politikov ravno obratno. Takoj za njimi pa so, kakor rečeno, inženjerji. ki so zaposleni pri petrolejskih družbah. To bi si lahko razložili na ta način, da je ta poklic zvezan z ne-restanimi nevarnostmi in da tudi zdravju ni nič aj preveč koristen. Vsaj nekoliko bolj so zadovoljni inženjerji elektrotehnike in gradbeniki, čeprav statistika navaja, da jih je še vedno okoli 40 odstotkov nezadovoljnih. Tudi znanstveniki spadajo med tiste ki bi si — V6aj tako sami pravijo — gotovo poiskali drug poklic, če bi še enkrat živeli. Mnogo je med njimi takšnih, ki so si izbrali ta poklic zato, ker so si mislili, da jim bo prinesel možnosti, da postanejo 6lavni, da bodo lahko odšli nekoč na kakšno zanimivo znanstveno potovanje v daljni svet in da bodo tako lahko združili korist z lepoto, Nemir nad Tihim oceanom: Ameriške bojne ladje pri vajah. ali bolje rečeno, da jim bo idealen poklic prinesel tudi udobno in brezskrbno življenje. Pri tem pa ti ljudje ne pomislijo na težke razmere, v katerih često žive največji znanstveniki in učenjaki tako, da se morajo največkrat odpovedati celo najmanjšim udobnostim, do katerih si brez pomisleka pripisujejo piavico ljudje drugih, daleč manj upoštevanih in mnogo bolj vsakdanjih poklicev. Takšnih učenjakov je po gornji statistiki nezadovoljnih s 6vojim poklicem kar 58 odstotkov. Celo bankirji so nesrečni Bankirji pa nič kaj' radi ne rečejo, da 6 svojim poklicem niso zadovoljni Trdno so prepričani, da bi se za ta poklic odločili prav gotovo tudi v drugo, če bi prišli na 6vet še enkrat in če bi 6eveda imeli toliko možnosti, da se vrinejo med bankirje. Vendar pa se le malo čudno zdi, da je vseeno zado- Najbolj nerazumljiva poteza ameriškega značaja je njihova nestrpnost napram črncem, ki ee prevrže že kar v krivično okrutnost. Amerikanci so vendar znani kot najbolj napredni, širokogrudni | in v vsakem drugem oziru 6krajno strpni ljudje, j Kadar pa gre za črnce, se vzbudi v njih nekdanja j posurovelost, divje sovraštvo proti nesrečnim potomcem afriških prebivalcev, katere so nekdaj na debelo uvažali kot tovorno živino in jih kot sužnje uporabljali na velikih posestvih evrojpskih tatinskih in roparskih priseljencev. Zaradi teh zamorskih sužnjev se je vnela surova in dolgotrajna vojska med severnimi in južnimi ameriškimi državami; severne so namreč hotele suženjstvo odpraviti, južne pa so se upirale predlogu, da bi izgubile toliko cenene delovne moči. Zaradi tega že sedaj vlada neko skrivno, podtalno sovraštvo med pripadniki obeh delov držav, ki večkrat izbruhne na dan zaradi najmanjšega vzroka. Sovražnost se kaže zlasti pri sodiščih, n. pr. sedanji veliki, šest let trajajoči proces proti osmero nedolžnih črncev; ali še vedno ogorčene zahteve sodišča v Luisiani, da jim Newyork izroči nekega ubežnika Burnsa, ki je že dvakrat ubežal iz nečloveških jetnišnic, spisal knjigo »Ubežnik sem«, katero so tudi filmali (v glavni vlogi Paul Muni) ter spravili s tem vso Ameriko in kulturni svet pokonci. Največje divjaštvo pa kažejo Amerikanci e svojim linčanjem ali obešanjem črncev. Če 60 kje voljnih s tem, za male ljudi tako »idealnim« poklicem, samo 53 odstotkov bankirjev. Najbrž le niso vsi prav iskreno izdali svojega prepričanja. Geologov je nezadovoljnih s svojim poklicem 38 odstotkov kemikov 30, učiteljev in profesorjev pa 29 odstot. Zadnjih je pri nas najbrž še precej več, če pa 6e motimo, potem so naši učitelji in profesorji res časti vredni možje. No, pa tudi ženske ne smejo biti izvzete. Zdravnčki in advokati: Da! Najbolj pa so s samim 6eboj zadovoljni ameriški zdravniki. Tam jih tudi od sile spoštujejo in upoštevajo in jim njihovo znanje tudi priznajo. Le 7 odstotkov je takšnih, ki so se izrazili, da bi bili s kakšnim drugim poslom gotovo bolj zadovoljni. Še bolj zadovoljni pa so sodniki in advokati. Le 5 odstotkov jih ie po njihovem mnenju zgrešilo poklic To so najbrž 6ami takšni, ki se jim zdi, da je to prepočasi, če obogate v enem letu, pač pa hočejo na vsak način pospraviti primerno žetev že v enem mesecu. V Ameriki tovrstne žetve najbrž še ni tako zelo pobila toča... zaprti črnci, morda čisto nedolžni, oblegajo belci ječo, razbijejo vrata, ugrabijo jetnike ter jih brez vsake sodbe obesijo. Obešanje jim je prava naslada. Največkrat vdirajo v ječe ponoči, spravijo jetnike na avtomobile, nato pa se cela procesija avtomobilov odpelje proti bližnjemu gozdu. Tam se ustavijo, lepo udobno posedejo po tleh, jedo in pijejo, nato nesrečnika obesijo, kot bi obešenje tvorilo del tega nočnega zabavnega izleta; in mirno zopet odidejo domov, zadovoljni e svojini deloili in sami s seboj. Kakor se v tem brezsmiselnem divjaštvu prestavijo za dva tisoč let nazaj, tako je tudi njihov način vdiranja v ječo še staroveški. Kakih deset ali dvajset mož zagrabi dolg hlod ter z njim buta v zid, vrata ali zamrežena okna in si kaj hitro na-rede prost vhod v ječo, Oblasti si sicer vneto prizadevajo, da bi ljudstvo spametovali, toda Lynchov (Linčov) zakon je se_ vedno v veljavi proti črncem. Največjemu podležu ali najbolj lažnivi pocestnici bodo črnce fanatično sovražeči Amerikanci bolj verjeli, kot še bolj neoporečnemu črncu, kadar je treba kakega črnca obsoditi, število brez sodbe obešenih črncev — največkrat tudi po nedolžnem obešenih — je doseglo v prvih mesecih letošnjega leta 5100. Pri tem linčanju je bil tudi neki francoski časnikar, ki zelo zanimivo in žalostno poroča o tej ameriški zablodi, ozroma še iz davnine preživeli, kulturnega človeka nevredni navadi. Angleški križarji v procesiji v Londonu. Procesija je vsako leto in se je udeleže člani tega reda iz vseh krajev angleškega imperija Lynchov zakon Vas, ki ne plačuje davkov Takšnih vasi, kakor je Bealcourt na Francoskem, menda res ni nikjer več na svetu. Odkar namreč tamkajšnji ljudje pomnijo, ta vas ne plačuje nikakih davkov. Kljub temu pa Bealcourt nikakor ni kaka zaostala vas, pač pa si je znala osvojiti vse najmodernejše pridobitve, kolikor jih pač more imeti kakšna vas. Kolumbovo jajce, ki so ga prebivalci te vasi odkrili je — delo. Vsa dela, za kakršna drugod računajo z državno podporo, opravljajo Bealcourtčani sami. Sami grade ceste, vodovod in druga javna dela. Celo šolo so 6i čisto sami zgradili. Tudi pri napeljavi elektrike so prevzeli nase vse stroške. Neki pariški časnikar je hotel le na vsak način zvedeti, kako je v tej vasi vse to mogoče Zato se je obrnil na tamkajšnjega srečnega župana, da bi mu razvozljal to uganko. Ta pa mu je s ponosom odgovoril: »Naše bogastvo so naše pridne roke!« Ker Bealcourtčani nikdar ne zahtevajo niti ne prosijo kakšne podpore od države, se jim zdi tudi čisto upravičeno, da tudi ne plačujejo nikakih davkov. Pri nas bo morda kdo rekel: »AK mar Slovenci nismo dovolj pridni?« Najbrž res ne bodo dovolj samo pridne roke! Vsaj pri nas ni60. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 28. oktobra; 12 B. Smetana: Prodana nevesta (odlomki iz opere na ploščah) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila — 13.15 češka komorna glasba (plošča) — 14 Vreme, borza — 18 Koncert češke lahke glasbe (igra Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr, Rudolf Kolarič) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo — 19.50 Deset minut zabave — 20 Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. (Prenos Iz opernega gledališča v Ljubljani). V odmoru: čas, vreme, poročila, spored. Drugi programi Ctrtek, 28. oktobra; Belgrad-Zagreb: 20 Češki koncert — Dunaj; 18.55 * Don Juan« — 22.55 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.40 Dramski prenos — 21.30 Ciganska glasba — 22.25 Pianino — 23.15 Jazz — Italijanske postaje; 17.15 Koralni koncert — 21 Večerni koncert — Praga; Ves dan proslava narodnega praznika — Berlin. 19.10 Komorni koncert — 20 Plesni večer — Kbnigsberg: 20 Orkestralni in solistični koncert — Hamburg: 19.30 «Don Juan« — Vratislava: 19.10 Operna glasba — Frankfurt: 19.10 Zabavna glasba — 21.15 Narodne pesmi in madrigali —- Beromiinster: 20 Beethovnova IX. simfonija — 21.45 Plesna glasba — Stras-sbourg: 21.30 Večerni koncert — 22.30 Češki koncert. »Zdaj pa srečno pot, jaz stanujem za Bežigradom!«