—   270   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
14.pismo.
Dragi prijatel!
V  tem dela mesta, od kteriga Ti ravno govorim — nekdaj je bilo tod večidel Martovo polje „Cam-pus Martius" — je siluo veliko lepih pohištev in krasnih poslopij rimske gospode in knezov, namreč Borgeš-kih, Farneških, Doriaških, Ruspoljskih, Altierskih itd. (Palazzo Borghese, Farnese, Doria, Raspoli, Alteri) in se mnogo druzih; bil sim pa le v Bor g eš ki m in D or i as ki m, kjer so prelepi muzeji malarskih del nar slavniših umetnikov, — in pa v Rus p oljski m, kjer je krasna kavarnica, ki mi je veliko bolj dopadla, ko Pedrokova v Pa do vi, desiravno ta dalječ okrog  slovi.
Prijatel, ne zameri! Vidim de Ti veliko pravim, pa le malo povem. Sim menil, de, kar vidim in čutim. Ti bodem tudi lahko povedal, pa ni taka. Ko bi bil to prej vedil, da potopisje je tak teška reč, bi ne bil kar nič pisal. Pa saj le za-te pišem, in kaj ne, de mi ne bos zameril, čeravno Ti veličanskiga Rima in njegovih lepot in spominkov nič kaj v lepim redu in po vrednosti ne popišem, —marsiktero reč pa, ki se tu vidi, tuili za-molčati moram. Cele debele bukve bi ne bile zadosti, ko bi se le na debelo vse popisati hotlo. Pa ker sim že začel, Ti hočem še kaj maliga povedati.
V  srednjim delu mesta sini šel še enkrat, mende že tretjič, silno velik in lep terg, ki mu „Piazza Navona" pravijo, ogledat. Tu je bil nekdaj Aleksandrov   kroglej   (Circus   Alexaudri   Severi),   !epo>
—    271   —
gledišče, kjer ho se tudi v ladjah ali barkah borili (Naumachia). Zdaj je terg s petimi štirnami okinčan. Nar lepši stoji sred terga z visocim obiliskam na sredi in s čvetirimi prav velicimi podobami na voglih, ki poplavne reke ali pa tudi dele sveta, namreč reko Ganges ali Azio, Nil ali Afriko, Rio Plata ali Ameriko, in Donavo ali Europo pomenijo. Slavni Ber-nini jo je sozidal, in podobe so njegovi učenci iz marmorja krasno iztesali.
Tudi lep stebrovni terg (Piazza della Colonna), in pa Beneški terg (Piazza di Venezia) sim večkrat ogledal, ker sta sred mesta dobro pri rokah. Uni, ki ga štiri velike krasne poslopja oklepajo, ima ime od krasniga Mark-Aureljeviga stebra, ki na sredi stoji. Steber je iz 2S sila velicih kosov beliga marmorja sostavljen, v ktere so zgodbe modrosti in slave polniga cesarja v malim kipu Lbasso rilievo) čudovito lepo vrisane. Znotraj je vsekanih 198 stopnic, de se na verh gre, kjer že davno podoba sv. Pavla narnest Mark-Aureljeve stoji. Oboje vkup, steber in podoba , je čez 200 čevljev ali marveč rimskih pedi visoko. — Beneški terg pa ima ime od silno veliciga in terdniga poslopja, ki ga je v letu 1468 kardinal Peter Barbo iz Benetk, pozneje papež z imenam Pavi II. sozidal. Poslopje je bolj vojaški terdnjavi ko mirnimu pohištvu podobno. Zdaj stanuje v njem au-strian-ki poslanec. Temu poslopju je prizidana tudi precej velika in z dragim marmorjem bogato okinčana cerkev sv. Marka papeža.