PREIMENOVANJE PRELAZA LJUBELJ V STARI LJUBELJ AVTORJI dr. Matjaž Geršič Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana matjaz.gersic@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0001-9640-6037 dr. Manca Černivec Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana manca.cernivec@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 dr. Helena Dobrovoljc Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si, https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 DOI: https://doi.org/10.3986/GV96104 UDK: 811.163.6’373.21(497.4Ljubelj) COBISS: 1.01 IZVLEČEK Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj V prispevku je predstavljeno ime Ljubelj in spreminjanje denotatov imena vse do sodobnosti, ko je ime v rabi oziroma v besedilih postalo funkcijsko neučinkovito. Upoštevajoč pobudo Občine Tržič, je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije spodbudila pripravo strokovnega mne- nja, ki je v tem prispevku predstavljeno tudi z jezikoslovne perspektive, tj. onimizacije (poimenovanja) in transonimizacije (prenosa imena na drugo entiteto). KLJUČNE BESEDE geografija, slovenščina, zemljepisno ime, standardizacija, transonimizacija, Ljubelj ABSTRACT Renaming the mountain pass Ljubelj to Stari Ljubelj (Old Ljubelj) This article presents the Slovenian geographical name Ljubelj and how its denotations have changed over time, up to the present day, when the name has acquired multiple denotations in spoken and written use, and is thus functionally overloaded. The Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia, taking into account an initiative from the Municipality of Tržič, encouraged the prepa- ration of an expert opinion, which is also presented in this article from a linguistic point of view – that is, from the perspective of ononymization (naming) and transonymization (the transfer of a name to another entity). KEYWORDS geography, Slovenian, geographical name, standardization, transonymization, Ljubelj Uredništvo je prispevek prejelo 9. julija 2024. 81 Geografski vestnik 96-1, 2024, 81–97 Razgledi RAZGLEDI vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 81 82 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj Slika 1: Bakrorez z upodobitvijo Ljubelja (Valvasor 1689). 1 Uvod V prispevku je predstavljeno ime Ljubelj. Snoj (2009) etimologijo imena izpeljuje iz slovanskega osebnega imena v pomenu ‘ljub, drag’. V zgodovinskih virih je bilo ime Ljubelj (v tej obliki) prvič uporabljeno leta 1239 ob opisu gorske- ga grebena. Skozi stoletja je kot lastno ime večkrat spremenilo svoj denotativni pomen (na primer gora, prelaz, predor, plato), v zadnjih desetletjih pa celo tako, da je ime v družbeni komunikaciji postalo nefunk- cionalno, kar se je pokazalo zlasti, če ni bilo rabljeno v sobesedilu. Uporabniki so začeli imenu dodajati različne razlikovalne atribute (predor Ljubelj, stari Ljubelj in podobno), da bi tako ohranili identifikacij- sko funkcijo imena, vendar s temi neobveznimi imenskimi sestavinami niso preprečili zmede v položajih, ko je ime Ljubelj nastopalo izolirano (na primer na cestnih tablah, zemljevidih). Nenatančnost imena Ljubelj je povezana z dejstvom, da ime ne označuje le enega topografskega objekta, temveč več objek- tov oziroma ima več denotatov. Upoštevajoč pobudo krajanov občine Tržič, je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (dalje KSZI) začela urejati imena na območju mejnega prehoda Ljubelj. Celoten protokol pa vključuje tudi pripravo strokovnega mnenja, ki ga predstavlja ta prispevek, ki se metodološko opira na pregled gradivskih (arhivskih in sodobnih) virov, anketno razi- skavo in jezikoslovne (oziroma onomastične) smernice. Tovrstne podrobne raziskave zemljepisnih imen so v slovenski geografski literaturi in periodiki redke; pravzaprav je bila doslej objavljena le ena sorodna študija (Furlan in Kladnik 2008). 2 Ime Ljubelj v gradivu 2.1 Arhivski viri Analiza arhivskih virov razkriva, da je bil z imenom Ljubelj prvotno poimenovan gorski greben ozi- roma vrh med grebenoma Vrtače na zahodu in Košute na vzhodu. Zapis iz leta 1169 (ki ima obliko Loibel) gore izrecno sicer ne omenja, je pa to razbrati iz tujejezičnih zapisov in monte (slovensko na gori) Leuvel leta 1239 in infra montem (slovensko pod goro) Leybel iz leta 1254 (Snoj 2009, 237–238). vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 82 Sklepati je mogoče, da je ime prelaza nastalo s transonimizacijo gorskega imena. S pomembnostjo pre- laza se je njegovo ime vse pogosteje pojavljalo v različnih pisnih virih. Ljubelj je imel sicer vlogo prelaza že v času Rimljanov, ko je povezoval Emono in Virunum (Koblar 1893). Trgovska pot čez Karavanke je bila še posebej pomembna od konca 14. stoletja, ko je Trst prišel pod oblast Habsburžanov. O pomemb- nosti prometne povezave oziroma prelaza pa je mogoče sklepati tudi iz podrobnega opisa Janeza Vajkarda Valvasorja v Slavi Vojvodine Kranjske, ki je eden najstarejših virov z opisom Ljubelja (slika 1). V opisu je predstavljena tudi zamisel o izkopu, financiranju in upravljanju predora pod vrhom gore (Valvasor 1689). Ime Ljubelj je v Slavi Vojvodine Kranjske zapisano v več imenskih oblikah – pojavljajo se pisne razli- čice Loibel, Lowͤel, Libel, Lobel, Loibl, Loybel, Loybl in Lybel – in označuje »visoko, zelo ravno in strmo snežno goro, ki po luknji, ki je vanjo izkopana, spušča skozi sebe cesto na Koroško« (Valvasor 2009–2013, 205). Prvi podrobnejši kartografski prikaz Kranjske je zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica Janeza Dizme Florjančiča iz leta 1744 v merilu približno 1 : 110.000 (Gašperič, Šolar in Zorn 2020). Kljub srednjemu merilu je vrisana cesta na kranjski strani prelaza, ime M. Loibl pa nakazuje, da se tako imenuje gora, ne prelaz (Florjančič 1744). Prvi nekoliko natančnejši kartografski vir za to območje je jožefinski vojaški zemljevid v merilu 1 : 28.800 (Zorn 2007; Štular 2010), ki je rezultat vojaške izmere med letoma 1763 in 1787. Prelaz, ki je jasno vrisan na zemljevidu sekcije 136, svojega imena nima. Ime Gebürg Leobel je poimenovanje celotnega grebena med Nemškim vrhom (Nemschki Verch) na zaho- du in grebenom Košute (Gebürg Kaschuta) na vzhodu (slika 2) (Rajšp in Serše 1998), za katerega se sedaj uporablja ime Ljubeljščica. Glede na pomembnost, ki jo prelazu pripisuje Valvasor, je zanimivo, da prelaz ni posebej opisan in tudi ne poimenovan. Iz 19. stoletja nimamo na voljo podrobnejših kartografskih del, ki bi prikazovala obravnavano območ- je, iz zapisov in virov iz tistega časa pa je kljub temu mogoče sklepati, da je ime Ljubelj tedaj označevalo prelaz. Za imenoslovje pomemben vir je kataster iz časa Habsburške monarhije. Prva izmera na Kranjskem je bila izvedena med letoma 1823 in 1869 (franciscejski kataster), druga pa med letoma 1867 in 1882 83 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi Slika 2: Sekcija 136 jožefinskega vojaškega zemljevida z napisom Gebürg Leobel (Rajšp in Serše 1998). vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 83 84 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj Slika 3: List franciscejskega katastra za katastrsko občino Sveta Ana (Franciscejski … 1826). Slika 4: List reambulančnega katastra za katastrsko občino Sveta Ana (Reambulančni … 1868). vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 84 85 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi (reambulančni kataster). Na franciscejskem katastru (1826) (slika 3) sta zapisa Loibelberg za širše območ- je in Loibel Spitz za prelaz, na reambulančnem katastru (1868) (slika 4) pa je z imenom Ljubel poimenovan le prelaz. Če je pri imenu prelaza v franciscejskem katastru še razlikovalno določilo Spitz, kar bi lahko prevedli z vrh, se v reambulančnem katastru prelaz imenuje samo Ljubelj. Ime Ljubelj je za goro uporabljeno tudi v slovensko-nemškem slovarju Kleines Wörterbuch der slo- wenischen und deutschen Sprache (Mali besednjak slovenskega in nemškega jezika) iz leta 1834, ki vsebuje geslo Ljubèlj oziroma nemško ustreznico Loibel ter pripis, da gre za goro (der Berg) (Kek, Metelko in Šlaker 1834, 38). Na začetku 20. stoletja je ime zapisano na Zemljevidu Gorenjske (1915). Ta vsebuje napis Ljubélj (slika 5), za greben zahodno od prelaza, ki je v jožefinskem vojaškem zemljevidu poime- novan Gebürg Leobel, pa je navedeno ime Zelenica. Pod prelazom na nadmorski višini 1058 metrov so med letoma 1941 in 1945 vojni ujetniki kon- centracijskega taborišča Ljubelj gradili predor. Ko so ga leta 1963 odprli (Urbanc 1998), se je vzpostavila potreba po njegovem poimenovanju. Nič nenavadno ni, da so ga poimenovali z istim imenom kot višje ležeči prelaz. Takšne primere poznamo tudi drugod v Alpah, na primer prelaz in predor Sveti Gotthard, prelaz in predor Brenner. 2.2 Sodobni viri Ob pregledu različnih sodobnih enciklopedičnih in leksikonskih virov se lahko poučimo, da ime Ljubelj označuje »prelaz v Karavankah med Begunjščico in Velikim vrhom« (Veliki … 1997–1998, 2337), »prelaz v Karavankah, ki povezuje Ljubljansko kotlino s Koroško« (Leksikon … 1998, 585), iskalci po sple- tu v Wikipediji pa izvedo, da je Ljubelj »cestni gorski prelaz v Karavankah …«, ki je »… do leta 1963, ko je bil nekaj sto metrov pod prelazom zgrajen cestni predor, […] veljal za najbolj strm cestni prelaz na celot- nem področju Alp« (Ljubelj 2024). Slika 5: Izsek z zemljevida Gorenjske iz leta 1915. ZE M LJ EP IS N I M U ZE J G EO G RA FS K EG A IN ŠT IT U TT A A N TO N A M EL IK A Z RC S A ZU vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 85 86 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj Našteti viri ime Ljubelj torej uporabljajo za označevanje prelaza, sodobna jezikovna raba, kakor je izpričana v slovenskih javno dostopnih besedilih, najdenih prek iskalnika po različnih besedil- nih korpusih – metaFida (Erjavec 2023), pa izkazuje še več denotatov, tako da ime Ljubelj označuje tudi: • gorski prelaz (že v času Rimljanov je čez prelaz Ljubelj potekala cesta), • mejni prehod (z mejnega prehoda Ljubelj se peljemo proti Borovljam), • predor (pred šestimi leti se je v predoru Ljubelj odlomil del betonske obloge), • taborišče iz obdobja med 2. svetovno vojno (spominski park nekdanjega koncentracijskega taborišča Ljubelj) in • plato pred predorom (priprava platoja Ljubelj za oživitev turistične dejavnosti) (metaFida, iskanje po bližini, Erjavec 2023). MetaFida (v 1.0) je slovenski združeni korpus, ki vključuje 34 obstoječih slovenskih korpusov iz repozitorija CLARIN.SI, in vsebuje šest milijard pojavnic iz 15 milijonov besedil, objavljenih med leto- ma 1584 in 2022 (Erjavec 2023). 2.3 Ljubelj in Stari/stari Ljubelj V lokalni rabi in rabi poznavalcev se je za nekdanji prelaz, ki so ga po izgradnji predora zaprli za promet, ob imenu vztrajno uveljavljal tudi pridevnik stari – stari Ljubelj. Razlikovalno določilo stari se je prvikrat pojavilo vsaj že leta 1950 v članku o Podljubelju: »Prvotno je stari Ljubelj [poudarek avtorjev] stal nekaj južneje od današnjega.« (Podljubelj 1950, 3). Pridevniško določilo se je v rabi zapisovalo tudi z veliko začetnico, poimenovanje je tako v zavesti pišočih prehaja- lo med lastna imena, čeprav do leta 2022 še ni imelo statusa uradnega imena. Drago Kralj se je v prispevku iz leta 1973 eksplicitno dotaknil tudi vprašanja, kaj je poimenovano z imenom Ljubelj: »Ljubelj ni več prelaz, temveč predor. Stari Ljubelj, kakor danes imenujemo prelaz v višini 1368 metrov, sameva brez pro- meta in brez mejnega prehoda.« (Kralj 1973, 5). Da je poimenovanje stari Ljubelj razumel kot ime, je mogoče sklepati že iz njegovega prispevka iz leta 1970, saj ga zapiše z veliko začetnico in ime umesti na zemljevid (slika 6) (Kralj 1970). Pozneje se je poimenovanje začelo uporabljati pogosteje, na primer v Planinskem vestniku (Tomazin 1993) in lokalnem časopisu Tržiški razgledi (Čarman 1995). Na lokalno sprejeto in ustaljeno rabo kaže tudi zapis na zemljevidu ledinskih imen Občine Tržič, ki so ga v okviru projekta FLULED pripravili v Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, saj je za območje prelaza Ljubelj v narečni podobi zapisano ime Ta Stár Әlbêl (Klinar in Škofic 2015). O tem, da pridevniškega razlikovalnega določila ni mogoče ena- čiti s predstavljenimi samostalniškimi v podpoglavju 4.1. 3 Pobuda Občine Tržič Pobuda Občine Tržič za uradno preimenovanje prelaza v Stari Ljubelj je bila posledica nastale situa- cije. Januarja 2022 je na KSZI poslala Predlog za preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj, v katerem je opisano, da zaradi neenotnosti in zmede pri poimenovanju starega Ljubelja oziroma prelaza Ljubelj, predlagajo, da se prelaz Ljubelj skladno s poznavanjem območja med širšo javnostjo preimenuje v Stari Ljubelj. Svoj predlog so utemeljili: • z lokalno rabo in rabo med poznavalci, ki ime Stari Ljubelj uporabljajo kot nedvoumno identifika- cijsko točko, ki drugega imena nima; • s prevodom nemške različice imena prelaza (»tudi na avstrijski strani za poimenovanje nekdanjega mejnega prehoda uporabljajo ime Alter Loiblpass«); • z uveljavljenostjo samostojnega imena Ljubelj za predor in mejni prehod, pri katerem se pridevni- ška dodatka spodnji ali novi nista uveljavila. vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 86 4 Raziskava 4.1 Jezikoslovno mnenje Identifikacijska funkcija je ena od primarnih in inherentnih funkcij lastnega imena, saj »služi za natančno identifikacijo predmeta poimenovanja v smislu njegove vrstnosti in tudi za njegovo individua- lizacijo v smislu konkretnega objekta (entitete)« (Furlan, Gložančev in Šivic Dular 2000, 10), ime Ljubelj pa te funkcije ni več opravljalo. Kot kaže pregled jezikovnih praks, imajo govorci slovenščine željo po ponatančenju, individualizaciji, jasnosti in nedvoumnosti. V rabi so zato imenu Ljubelj, pri katerem je prišlo do »funkcijske preobloženosti« (Šivic Dular 1999, 264), po naravni poti začeli dodajati razliko- valna samostalniška občnoimenska določila oziroma razlikovalne atribute, s katerimi so dosegli želeni učinek, saj so z njimi poudarili vrsto oziroma pomensko skupino topografskega objekta in natančno identifikacijo, na primer prelaz Ljubelj, mejni prehod Ljubelj, predor Ljubelj, taborišče Ljubelj in plato 87 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi Slika 6: Zemljevid v prispevku Draga Kralja »Ljubelj – prelaz in izhodišče« (Kralj 1970, 28). vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 87 Ljubelj. Podobna večdenotativnost je pri zemljepisnih imenih pogosta (na primer reka Kamniška Bistrica, dolina Kamniška bistrica, naselje Kamniška Bistrica; polotok Florida, ameriška zvezna država Florida; reka Soča, naselje Soča), vendar navadno ne pomeni nenatančnosti in nefunkcionalnosti imena, saj iden- tifikacijo omogoča že besedilno okolje, nedvoumnost pa v celoti odpravlja omejen nabor razlikovalnih atributov. V primeru Ljubelja pa se je ob transonimizaciji na večje število topografskih objektov nabor razlikovalnih atributov tako nakopičil, da je ime postalo nefunkcionalno. Ob naštetih samostalniških dodatkih se je za prelaz, ki so ga po izgradnji predora zaprli za promet, uveljavilo poimenovanje z levim pridevniškim določilom stari. Ob pojavu potrebe po poimenovanju geografskega objekta je novo poimenovanje pogosto motivirano iz že obstoječega imena, razmerje do njega, ki je bodisi časovno bodisi prostorsko, pa je izraženo prav s pridevniškimi določili tipa novi : stari, mali : veliki, severni : južni in podobno (Blair in Tent 2021). V zapisih zasledimo tudi ime Mali Ljubelj, ki označuje manjši prelaz oziroma sedlo severno od Ljubelja, na primer »Na Malem Ljubelju [poudarek avtorjev] mu je pa podaril koroški nadvojvoda Bernhard l. 1253. gozd in cerkvico sv. Marije Magdalene.« (Koblar 1893, 219). Ime se pojavlja tudi v novejšem gradivu, na primer »Na Malem Ljubelju [poudarek avtorjev] so padli prvi streli iz pušk oddelka avstrijskega nadporočnika Hussa« (Kastelic 2019, 81); »Z mejnega prehoda Ljubelj se peljemo proti Borovljam do prelaza Mali Ljubelj [poudarek avtor- jev], kjer se levo odcepi cesta do Slovenjega Plajberka« (Jenčič 2014, 38). Pridevniškega razlikovalnega določila ni mogoče enačiti s samostalniškimi, saj imena Ljubelj ne določa z vidika umestitve v pomen- sko skupino objekta, temveč priča o drugačni pomenski konotaciji. Namiguje namreč na opozicijo med prvotnim (starim) in vzpostavljenim (novim), na primer: »Peš so na pot čez stari Ljubelj na koroško stran krenili …« (Žlebir 2008). Denotat, ki ga v primeru Ljubelja lahko opišemo s pridevnikom stari, zato ni prelaz, temveč najverjetneje mejni prehod (lokacija tega se namreč spreminja, kar je povzročeno s člo- veškim dejavnikom (na primer Van Langendonck 2007)). Pridevnik stari ob imenu Ljubelj omogoča jasno identifikacijo in vzpostavlja jasno poimenovalno razmerje do drugih geografskih objektov z istim imenom. Sporazumevalno učinkovitost zveze stari Ljubelj (ki je pisana z malo ali veliko začetnico) kaže tudi njena razširjenost v rabi, zato bi bilo tako vzposta- vljeno imensko zvezo Stari Ljubelj smiselno tudi standardizirati (Letno … 2023, 129–130). 4.2 Anketa o preimenovanju prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj Ob pobudi za spremembo imena prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj je bila sprejeta odločitev, da se pred preimenovanjem k sodelovanju povabi tudi širšo javnost in se o tem izvede raziskavo. Odločitev za vklju- čitev širše javnosti je povezana z  odzivi na preimenovanje gorskega grebena med Bohinjem in Tolminom oziroma Baško grapo, za katerega so se v zgodovini pojavljala različna imena, zato je bila standardizacija imena poseben izziv, ki se je še okrepil zaradi razlike pri poimenovanju grebena z bohinj- ske in tolminske strani (Geršič, Gašperič in Zorn 2025). KSZI je sprejela kompromisno rešitev, ki pa so jo nekateri posamezniki, predvsem iz Bohinja, zelo kritizirali. Participativni proces odločitvi stro- ke ter državnim organom daje večjo verodostojnost, saj lahko lokalni deležniki poseg v njihov bivalni prostor, kar sprememba zemljepisnega imena zagotovo je, dojemajo kot vmešavanje nekoga, ki tega prostora ne pozna dovolj dobro. Anketni vprašalnik je vseboval osem vprašanj: po dve vprašanji sta bili polodprtega, zaprtega in odprtega tipa, vprašanje s slikovno prilogo je bilo odprtega tipa, poseben tip vprašanja je bila naloga, ki je od anketirank in anketirancev predvidela risanje poligonov oziroma spoznavnega zemljevida, s pomočjo katerega smo skušali ugotoviti, kateri denotat imena Ljubelj je prevladujoč. Anketiranje je bilo izvedeno spomladi 2022 s spletnim orodjem ArcGIS Survey123. Za povabilo k anke- tiranju smo uporabili različne komunikacijske kanale, saj smo želeli doseči kar najširši krog deležnikov. K anketi so bili z elektronsko pošto povabljeni članice in člane Geoliste, ki so bodisi poklicno bodisi ljubiteljsko povezani z geografijo, in drugi uporabniki. Vabilo je bilo objavljeno tudi na družbenih omrež- jih (na inštitutskih in lokalnih profilih), na spletni strani Občine Tržič ter v občinskem glasilu Tržičan. 88 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 88 89 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi Na anketni vprašalnik je odgovorilo 277 posameznic in posameznikov. Slabih 40 % jih živi v Občini Tržič, petina v ostalih gorenjskih občinah, 40% v drugih slovenskih občinah ter odstotek v Avstriji. Največ anketirancev (45 %) je bilo starih od 41 do 60 let, sledili so stari med 21 in 40 let (39 %) ter starejši od 61 let (14 %). Mlajših od 20 let je bilo le 2 %. Pri končni analizi smo zato anketiranke in anketirance iz Avstrije ter mlajše od 20 let zanemarili, prikazani pa so v grafikonih (slike 6–9). Analizo ankete, ki jo v nadaljevanju predstavljamo po posameznih vprašanjih, smo izvedli s pro- gramskim orodjem Microsoft Excel, analizo zemljevidov pa s programskim orodjem ArcGIS Pro. Poligone v vektorskem zapisu smo s pomočjo operacije »count polygon« sešteli in dobili zemljevid območja z ime- nom Ljubelj, kot so ga zamejili anketiranke in anketiranci (slika 10). Rezultate ankete predstavljamo opisno, po posameznih vprašanjih, mestoma tudi grafično. 4.2.1 Na kateri topografski objekt pomislite ob imenu Ljubelj? Na to vprašanje je od vseh anketirancev slaba polovica odgovorila, da na širše uravnano območje pred predorom (parkirišča, izhodišče za Zelenico, trgovina) (slika 7). Med tistimi, ki živijo v Občini Tržič, je ta delež več kot 60-odstoten. Najmanj (37 %) se jih je za ta odgovor opredelilo iz drugih slo- venskih občin. Glede na starostno sestavo jih ob imenu Ljubelj na širše uravnano območje pred predorom v sta- rostni skupini od 21 do 40 let pomisli dobra polovica, v skupini od 41 do 60 let pa slaba polovica. Slika 7: Odgovori na vprašanje Na kateri topografski objekt pomislite ob imenu Ljubelj? glede na lokacijo bivanja in starostno sestavo. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 vsi O č č b ina Trži druge gorenjske ob ineč druge slovenske ob ineč Avstrija do 20 let od 21 do 40 let od 41 do 60 let 61 let ali več na cestni mejni prehod pred predorom na stari mejni prehod na prelazu na širše uravnano obmo je pred predoromč drugo d el ež (% ) vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:37 Page 89 90 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj Slika 8: Odgovori na vprašanje Ali vam je poznano poimenovanje »stari Ljubelj«? glede na lokacijo bivanja in starostno sestavo. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 vsi O čb ina Tržič druge gorenjske ob ineč druge slovenske ob ineč Avstrija do 20 let od 21 do 40 let od 41 do 60 let 61 let ali več da ne d el ež (% ) V najstarejši skupini je takšnih le 23 %. Največ v tej starostni skupini ime dojema kot cestni mejni pre- hod pred predorom, slaba tretjina pa jih pomisli na stari mejni prehod. V obeh mlajših skupinah jih tako dojema najmanjši delež (če odmislimo kategorijo drugo). 4.2.2 Ali vam je poznano poimenovanje STARI LJUBELJ? Na vprašanje o poznavanju poimenovanja stari Ljubelj je več kot 86 % anketirancev odgovorilo pri- trdilno (slika 8). Med anketiranci iz Občine Tržič je ta odstotek dosegel 94 %, najmanjši delež (78 %) pa je pri anketirancih iz drugih slovenskih občin. Pri razporeditvi odgovorov glede na starostno strukturo anketirancev lahko ugotovimo, da je najslabše poznavanje tega poimenovanja med najstarejšo kategorijo anketirancev, najboljše pa med starimi od 41 do 60 let, pri vseh starostnih skupinah pa je delež več kot 70-odstoten. 4.2.3 Kaj to poimenovanje označuje? Na odprto vprašanje Kaj to poimenovanje označuje? je večina odgovorila, da gre za prelaz, kjer je bil v preteklosti mejni prehod. Mnogi to ime povezujejo tudi z dirko s starodobnimi motocikli (Hrastov memorial), z zimskim sankanjem po cesti in s pohodništvom. Le redki posamezniki opozarjajo, da je tako poimenovanje napaka in da je edino pravilno ime Ljubelj. vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 90 91 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi 4.2.4 Kako poimenujete topografski objekt na sliki? Sledilo je odprto vprašanje, pri katerem so anketiranci na podlagi slike obeliskov in koče na pre- lazu morali poimenovati topografski objekt. V 145 odgovorih (52 %) se pojavi besedna zveza star(i) Ljubelj, le 40 odgovorov (14 %) pa ne vsebuje pridevnika star(i) in hkrati vsebuje ime Ljubelj. 4.2.5 Kako bi poimenovali cilj planinskega izleta, kadar se odpravljate do koče ob starem cestnem prelazu na nadmorski višini 1370 metrov? Na odprto vprašanje o poimenovanju cilja planinskega izleta pri koči na starem cestnem prelazu na nadmorski višini 1370 metrov jih je 157 (57 %) v odgovoru uporabilo besedno zvezo star(i) Ljubelj, 69 (25 %) pa je v odgovoru uporabilo ime Ljubelj, ne pa tudi pridevnika star(i). 4.2.6 Če bi morali napisati vabilo za pohod od platoja pred predorom do kamnitih obeliskov na pre- lazu, kako bi poimenovali obe točki? Sledilo je polodprto vprašanje o poimenovanju izleta od platoja pred predorom do kamnitih obe- liskov na prelazu. Večina anketirancev bi izlet poimenovala od Ljubelja do Starega Ljubelja (slika 9). Od predora Ljubelj do prelaza Ljubelj dobra tretjina, 12 % je izbralo kategorijo drugo. Med temi se pri Slika 9: Odgovori na vprašanje Če bi morali napisati vabilo za pohod od platoja pred predorom do kam- nitih obeliskov na prelazu, kako bi poimenovali obe točki? glede na lokacijo bivanja in starostno sestavo. drugo 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 vsi O čb ina Tržic druge gorenjske ob ineč druge slovenske ob ineč Avstrija do 20 let od 21 do 40 let od 41 do 60 let 61 let ali več od Ljubelja do starega Ljubelja od predora Ljubelj do prelaza Ljubelj d el ež (% ) vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 91 92 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj označbi izhodišča pojavlja tudi plato Ljubelj in parkirišče na Ljubelju, kot cilj pa predvsem stari Ljubelj ali prelaz Ljubelj. Če primerjamo rezultate glede na lokacijo bivanja, ugotovimo, da bi tisti z bivališ- čem v Občini Tržič izlet poimenovali od Ljubelja do Starega Ljubelja v 67 %, tisti iz drugih slovenskih občin pa v 43 % primerih. Pri starostnih kategorijah se pojavi podoben vzorec kot pri prvem vpraša- nju – med starimi 61 let ali več je le 23 % takšnih, ki bi izlet poimenovali od Ljubelja do starega Ljubelja, 59 % pa bi jih uporabilo kombinacijo predor Ljubelj in prelaz Ljubelj. Med starimi od 21 do 60 let se je za prvo različico odločilo 60 % anketirancev, za drugo pa 30 %. 4.2.7 Ali bi se strinjali s preimenovanjem starega cestnega prelaza pri obeliskih v Stari Ljubelj, če se za širše območje uveljavi pokrajinsko ime Ljubelj? Zadnje vsebinsko vprašanje je bilo zaprtega tipa in namenjeno preverbi, ali se anketiranci strinja- jo z nameravanim preimenovanjem. 88 % jih je odgovorilo pritrdilno. Odstotek za takšno preimenovanje je najmanjši med prebivalci tržiške občine (85 %), največji (če zanemarimo tiste, ki stanujejo v Avstriji) pa med anketiranci iz drugih slovenskih občin (89 %). Glede na starost jih med starimi od 21 do 60 let dobrih 90 % soglaša glede preimenovanja, pri starih 61 ali več let pa le 67 %. 4.2.8 Na spodnjem zemljevidu narišite območje, ki bi ga po vašem mnenju lahko označili z zemljepisnim imenom Ljubelj, če bi ga opredelili s pokrajinskim imenom (kot na primer Bohinj ali Jezersko). Naloga, povezana z risanjem spoznavnih zemljevidov, je, sodeč po komentarjih na koncu ankete, med anketiranci vzbudila kar nekaj zanimanja. »Spoznavni zemljevid je tehnika za ugotavljanje slike pro- storskih odnosov in okoljskih značilnosti ter stališč do njih pri ljudeh« (Polič 2002, 39) oziroma mentalna predstava podatkov, ki jih imajo o  določenem okolju posamezniki (Golledge in Stimson 1997). Uporabljati so ga začeli v šestdesetih letih 20. stoletja za analizo strukture in identitetnih prvin v oko- lju (Lynch 1960). So tudi sredstvo za pridobivanje podatkov, pomembnih za načrtovanje v prostoru (Polič 2002). Anketiranci so narisali 277 poligonov. Na podlagi seštevka vseh poligonov smo izdelali zemljevid (slika 10). Ugotovimo lahko, da je najvišja vrednost seštevka vseh poligonov v preseku množice 139. Prevladujoče mnenje je, da bi ime Ljubelj kot pokrajinsko ime lahko označevalo območje z jedrom jugo- zahodno od vhoda v predor. 4.2.9 Možnost komentiranja ankete Anketirancem smo na koncu ankete ponudili možnost komentiranja. Prejeli smo 57 komentarjev. Če izločimo žaljive in šaljive komentarje ter predstavimo le imenoslovne, lahko na podlagi komentarjev izpostavimo naslednje ugotovitve: • pri preimenovanju bi moralo biti upoštevano predvsem mnenje Tržičanov in ne ostalih; • anketirani se zavedajo, da je na tem področju poimenovalna zmeda; • nekateri anketiranci menijo, da je Stari Ljubelj že uradno in uveljavljeno ime, tako da spremembe niso potrebne. Slika 10: Ljubelj, kot ga na spoznavnem zemljevidu omejujejo anketiranke in anketiranci. p str. 93 vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 92 93 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi Av to rji v se bi ne : M at ja ž G er šič , M an ca Č er ni ve c, H el en a D ob ro vo ljc Av to rja ze m lje vi da : M an ca V ol k Ba hu n, L en ar t Š ta ut V ir : G IS © Z RC S A ZU G eo gr af sk i i nš tit ut A nt on a M el ik a Le ge nd a 81 % –1 00 % 61 % –8 0 % 41 % –6 0 % 21 % –4 0 % 1 % –2 0 % vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 93 5 Sklep Ugotovitve raziskave, na katero se je pri svoji končni odločitvi oprla KSZI, je mogoče strniti v nasled- njih dejstvih: 1. Prvotno je bil z imenom Ljubelj poimenovan gorski greben oziroma vrh (oronim). 2. Ime Ljubelj je skozi čas, zlasti pa v sodobni rabi, postalo večdenotativno in funkcijsko preobloženo. 3. Potreba po ponatančenju in individualizaciji imena Ljubelj se je v naravni jezikovni rabi odrazila z dodajanjem razlikovalnih atributov imenu. 4. Identifikacijsko povezovanje imena Ljubelj s prelazom se je med uporabniki izkazalo za šibko, saj se je tako v anketi opredelilo le 17 % anketirancev, slaba polovica s tem imenom povezuje širše območje pred predorom. 5. Ime Stari Ljubelj omogoča jasno identifikacijo in vzpostavlja jasno poimenovalno razmerje do drugih geografskih objektov z istim imenom. Med uporabniki, ki so v 88 % podprli predlog za preimenovanje, je razširjeno in dobro sprejeto. KSZI je na svoji redni seji 29. septembra 2022 dne sprejela sklep, da se v Registru zemljepisnih imen namesto imena Ljubelj vpiše ime Stari Ljubelj, širši prostor pred predorom pa se poimenuje z imenom Ljubelj, ki se mu s poligonom določi tudi obseg. O spremembi sta bili obveščeni Občina Tržič kot vla- gateljica pobude in Planinska zveza Slovenije, ki najbolj zavzeto izdaja klasične zemljevide, hkrati pa je na prelazu tudi planinska koča, ki spada pod okrilje enega od društev v tej zvezi. Zahvala: Prispevek je nastal v okviru raziskovalnih programov Geografija Slovenije (P6-0101) in Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038), ki ju financira Javna agencija za znan- stvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 6 Viri in literatura Blair, D., Tent, J. 2021: A revised typology of place names. Names 69-4. DOI: https://doi.org/10.5195/ names.2021.2260 Čarman, P. 1995: Prikoličar na serpentinah starega Ljubelja. Tržiški razgledi 2-9. Erjavec, T. 2023: Korpus združenih slovenskih korpusov metaFida 1.0. Repozitorij slovenskih jezikovnih virov CLARIN.SI. Medmrežje: http://hdl.handle.net/11356/177 (3. 7. 2024). Florjančič, J. D. 1744: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica 1 : 110.000. Labaci. Franciscejski kataster za Kranjsko, k.o. Sv. Ana, list A01. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1826. Furlan, M., Gložančev, A., Šivic Dular, A. 2000: Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot. Ljubljana. Furlan, M., Kladnik, D. 2008: Krotnik, Krotnjek, Krotnjak, Korenščica ali Potok. Geografski vestnik 80-1. Gašperič, P., Šolar, R., Zorn, M. 2020: Kartografski zakladi slovenskega ozemlja. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504276 Geršič, M., Gašperič, P., Zorn, M. 2025: Geographical names and place identity in Slovenian Alps. Discourses on Mountains of Montenegro and Slovenia. Cham. [v pripravi] Golledge, R. G., Stimson, R. J. 1997: Spatial Behavior: A Geographic Perspective. New York, London. Jenčič, I. 2014: Stol, 2236 m. Planinski vestnik 113-3. Kastelic, G. 2019: Vojaški dogodki na Koroškem po koncu prve svetovne vojne. Vojaška zgodovina 15-2. Kek, J., Metelko, F. S., Šlaker, J. N. 1834: Kleines Wörterbuch der slowenischen und deutschen Sprache. Laibach. Klinar, K., Škofic J. 2015: Ledinska imena v občini Tržič 1 : 25.000. Jesenice. Koblar, A. 1893: Cesta čez Ljubelj in ljubeljski piramidi. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 3-6. 94 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 94 Kralj, D. 1970: Ljubelj – prelaz in izhodišče. Delo 12-289, 23. 10. 1970. Kralj, D. 1973: Pozabljeni (stari) Ljubelj. Rodna gruda 20-12. Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana, 1998. Letno poročilo za leto 2022 Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ljubljana, 2023. Ljubelj, 2024. Medmrežje: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubelj (3. 7. 2024). Lynch, K. 1960: The Image of the City. Cambridge (MA), London. Podljubelj, 1950. Slovenski vestnik 5-18. Polič, M. 2002: Doumevanje okolja. Spoznavni zemljevid Slovenije. Ljubljana. Rajšp, V., Serše, A. (ur.) 1998: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787, 4. zvezek. Ljubljana. Reambulančni kataster za Kranjsko, k.o. Sv. Ana, list C01. Arhiv Republike Slovenije. Ljubljana, 1868. Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana. Šivic Dular, A. 1999: Skladenjska določitev lastnega imena. Jezik in slovstvo 44, 7-8. Štular, B. 2010: Jožefinski vojaški zemljevid kot vir za preučevanje preteklih pokrajin. Geografski vest- nik 82-1. Tomazin, I. 1993: Dolg poletni dan. Planinski vestnik 93-12. Urbanc, M. 1998: Predor. Slovenija pokrajine in ljudje. Ljubljana. Valvasor, J. V. 1689: Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach. Valvasor, J. V. 2009–2013: Čast in slava vojvodine Kranjske. Ljubljana. Van Langendonck, W. 2007: Theory and Typology of Proper Names. Berlin, New York. DOI: https://doi.org/ 10.1515/9783110197853 Veliki splošni leksikon. Ljubljana, 1997–1998. Zemljevid Gorenjske. Katoliška bukvarna. Ljubljana, 1915. Zorn, M. 2007: Jožefinski vojaški zemljevid kot geografski vir. Geografski vestnik 79-2. Žlebir, D. 2008: Romanje na Koroško. Gorenjski glas 61-38, 13. 5. 2008. 95 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 95 7 Summary: Renaming the mountain pass Ljubelj to Stari Ljubelj (Old Ljubelj) (translated by DEKS d.o.o.) As a proper noun, the Slovenian geographical name Ljubelj (first attested in historical sources as Loibel in 1169) has changed its denotative meaning several times over the centuries (referring to a moun- tain, pass, tunnel, level area in front of the tunnel, etc.). In recent decades, the name has become ambiguous in social communication, which is particularly evident when it is not used in context. Users have begun adding various distinguishing modifiers to the name (predor ‘tunnel’, stari ‘old’, etc.) to preserve the iden- tifying function of the name in communication, but these optional components have not prevented confusion in situations in which the name Ljubelj appears in isolation (on road signs, maps, etc.). The imprecision of the name Ljubelj is related to the fact that the name not only denotes a topographical feature but has several denotations. At the initiative of residents of the Municipality of Tržič, the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia (hereinafter: the Commission) started standardizing names near the Ljubelj border crossing. The entire project also includes the preparation of an expert opinion, which is methodologically based on a review of (archival and contemporary) material sources, a survey, and linguistic (or onomastic) guidelines. An analysis of archival sources shows that the name Ljubelj originally referred to a ridge or peak between the ridges of Mount Vrtača to the west and Mount Košuta to the east. Later, the name was applied to a mountain pass that was already used as a pass in Roman times, when it connected Emona and Virunum. The trade route over the Karawanks was particularly important from the end of the four- teenth century onward, when Trieste came under Habsburg rule. The importance of the transport link or pass can also be deduced from its detailed description by Johann Weikhard von Valvasor in Die Ehre deß Herzogthums Crain (The Glory of the Duchy of Carniola), which is one of the oldest sources describ- ing Ljubelj. This description also introduces the idea of excavating, financing, and managing a tunnel through the mountain. The location is referred to in this book under various names: Loibel, Lowͤel, Libel, Lobel, Loibl, Loybel, Loybl, Loybl, and Lybel. In later cartographic sources, the name refers to a moun- tain or mountain ridge, and in the nineteenth century it was used for a mountain pass. During the Second World War, prisoners held by the Germans built a tunnel under the pass at an elevation of 1,058 m between 1941 and 1945 (opened in 1963), and a need arose to name the tunnel. It is not unusual for it to be referred to with the same name as the pass above it. Various contemporary encyclopedic and lexical sources show that the name Ljubelj refers to a pass, and contemporary usage, reflected in public Slovenian texts, has several other denotations, including the mountain pass, the border crossing, the tunnel, the Second World War camp, and the level area in front of the tunnel, all of which are referred to as Ljubelj. In local and professional parlance, the adjective stari ‘old’ was also repeatedly used for the former pass (stari Ljubelj), which was closed to traffic after the tunnel was built. The modifier stari first appeared by 1950 in an article about Podljubelj. The adjective was also capitalized when used, suggesting that the name was perceived as a proper noun in the minds of the authors, even if it did not receive the sta- tus of an official name until 2022. The locally accepted and established usage is also reflected on a map of microtoponyms in the Municipality of Tržič. The initiative of the Municipality of Tržič to officially rename the pass to Stari Ljubelj was the result of this situation. The research conducted revealed that the name Ljubelj no longer had a clear identifying function, and so speakers naturally began to add nominal or adjectival modifiers to it. The adjective stari ‘old’ next to the name Ljubelj allows clear identification and establishes a clear naming relationship to other geographical features with the same name. The use of the name and the feature it designates was also verified among speakers through a survey, which included 277 respondents. 96 Matjaž Geršič, Manca Černivec, Helena Dobrovoljc Preimenovanje prelaza Ljubelj v Stari Ljubelj vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 96 The results of the research, on which the Commission based its final decision, can be summarized as follows: 1. Originally, the name Ljubelj was used for a mountain ridge or peak. 2. Over time, and especially in modern usage, the name Ljubelj has become ambiguous and functionally overloaded. 3. The need to clarify and individualize the name Ljubelj is reflected in natural language usage by adding characteristic modifiers to the name. 4. The identification of the name Ljubelj with the mountain pass proved weak among users. Only 17% of respondents confirmed this denotation in the survey, and less than half associated the name with the broader area in front of the tunnel. 5. The name Stari Ljubelj provides a clear identification and establishes a clear naming relationship with other geographical features with the same name, and it is widely and well accepted by users. A total of 88% of respondents supported the renaming proposal. At its regular meeting on September 29th, 2022, the Commission decided to replace the name Ljubelj in the register of geographical names with Stari Ljubelj and to name the large area in front of the tun- nel Ljubelj, with perimeters defining its boundary. The Municipality of Tržič, as the applicant, and the Slovenian Alpine Association, which is the most active publisher of standard maps, were informed of the change, as was the mountain lodge at the pass, which is managed by one of the association’s clubs. 97 Geografski vestnik 96-1, 2024 Razgledi vestnik 96_1_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:38 Page 97