(f, a 7A // p M- ''' , A § v,'i/ (t »K 1 i V'v\ lt\ /^cl .» / .» J /» / t « / r '.o 't/. vV Tv \ N a. 'ž. i / *» i/^ rt \ i 't /t ' .t « (t X • > 11 si* sisufin mesečnik za knjižeunosf, • umefnosf in prosuefo » ! II \ \ V N IX.-1911.-8. »iv V, • 5.MA H 4 DOLOGRIČEV: DUŠA KRVAVEČ UMIRA .. Šumi šumenje tankih smrek, žgoleč mu slavec odgovarja, ko vstaja dan, ko lega noč vseprek, ko zopet roko daje temi zarja. Prenizek je škrjancu zemlje krov, visoko v zraku peva, nad meglami... Nebo in zemlja čuje glas njegov .. . Kdo pel že tak visoko je med nami? Pretiho kosu potok žubori, glasno spev svojih pesmi ubira — Se sila petja v meni porodi, ko duša težko krvaveč umira. VIT. FEOD. JELENČ: UTRINKI. I. Mar res vse bilo sen je prazen, razkošnih ur želje in koprnenja, ni li resnice, večnega veselja v teh spominih prošlih dni? Vse misli tiste, silne in opojne, so hčerke bile blaznega trenotka, spomini bili so noči prečutih, samo utrinki večnega vsemira. Predobro vem, da bile so le sanje, življenja pomladansko jutro, le kratek hip, razkošno čuvstvo . . . in vse je bilo dolga, blazna laž. Laž so besede vse prijazne, poljubi laž in smeh prevara, veselje, jok obupna le naslada, ljubezen igra le strasti. Pozabljeni trenotki so razkošni, le včasi mi v spominih ožive, ostala pa zavest je trpko moška, da laž življenje je, da vse je laž. II. Bil čas je, ko sanjaril sem o očesih njenih, ko želel sem poljubov si usten razcvetelih. Pogled jo moj je našel med pestro množico, in misel moja slednja objemala je njo. To bila je ljubezen veselih mladih dni, ko sreče polna duša ljubezni zaželi. Pogledi moji danes nje več ne najdejo, ko izgubljena blodi med pestro množico. III. Kako lepo spomladi cveteli sc> kostanji, kako so se smehljali cvetovi belo-rdeči. Ciganske melodije donele so u noč, življenje naše bilo je čist in svež akord. Pa zapuščeni, goli stoje kostanji danes, ječi v jesenskem vetru vejevje osušeno. Ciganskih strun glasovi teman so disakord, a naša duša prazna — jesenski mračen dan. IV. Razdružila naj'na so se pota, ti na desno, a na levo jaz, kratko pot sva skupaj prehodila pa ločitve naj bi bilo naju strah? Tvoja pot gre po poljanah po poljanah razcvetelih; tvoja pot je ravna cesta skozi jasni, svetli dan. Hodi srečno po poljani beli, naj te sreča zlata spremlja, naj smehlja se ti življenje kakor sanje večno mlade. Moja pot gre v strme gore od prepada do prepada, ki zijajo v temni noči, da sprejmo popotnika. „HITRO JU ŠINE S ŠIBICO; OBA V SKOKU OKAMENITA." LJUBA BABIC ml.: VILIN POBRATIM. NARODNE PRAVLJICE, VILIN POBRATIM. Bil je kralj. Imel je hčer, lepo in prelepo. Vsakdo se je čudom čudil njeni lepoti. Snubijo jo kraljeviči in gospoda, ali noče se vdati. Reče oče kralj: »Omožila se boš z junakom. Čul sem, tam nekje na svetu živi kralj, ki ima ptico tako, da nese jajca zlata. Ptico čuvajo v zlati ptičnici na kraljevem vrtu, ograjenem z zidom, da ne more niti ptica preleteti zidu, tako je visoko. Na vratih stražita leva dva in risa dva in mrka dva volkova in trebušasta dva slona in dva psa brzonoga. Kdor se hoče oženiti z mojo hčerjo, mi mora spraviti ono ptico, ki nese jajca zlata, in jo s ptičnico prinesti s kraljevega vrta, ali milo ali s silo." Bil je fant. Vidi devojko-lepoto, kraljevo hčerko. Omilela mu je in on njej. Fant vene in sahne v nevolji dan in noč; niti ne jede niti ne pije, samo misli na devojko. Tudi deklico zanesejo misli za fantom, ali oče-kralj ostane pri svojem. Fant gre po lovu, da se malo razmisli in razbije srcu muke. V šumi najde v grmu kačo, kačo v precepu. Zvija se in sika. Ne more se izvleči iz precepa. Fant pristopi bliže. Kača ga prosi: „Da si mi po Bogu brat, junak! Reši me iz precepa, v pomoč ti hočem biti." Fant se usmili in osvobodi kačo, a ona mu reče: „Pojdem s teboj; ne boj se nič, marveč me ljubi kakor sestro, a jaz te bom ljubila kakor brata." Tako se je tudi zgodilo. Odide fant iz šume domov. Kača se odplazi za njim ter mu reče: »Skrila se bom v tvoji hiši, a ko pojdeš spat v svojo posteljo, se bova videla. Tedaj mi smeš reči, v čem da bi ti mogla pomagati." Ko pride zvečer fant v svojo posteljo spat, se kača izplazi izpod postelje in reče: »Ne boj se; slekla si bom sedaj svojo kačjo srajco; videl boš, kdo sem." Kača sleče kačjo srajčico in se pretvori v belo Vilo. Fant se začudi, a Vila mu reče: »Pobratime, junače, reci mi odkrito, v kako pomoč ti morem biti!" Fant brž pove Vili po-sestrimi muke svoje, kako se je zagledal v de-vojko-lepoto, v kraljevo hčer, in ona bi rada šla z njim, toda oče kralj zahteva, da mu zet junak donese ptico, ki tam nekje v svetu nese kralju, svojemu gospodarju, jajca zlata." »Junače, pobratime," pravi ona, »tudi jaz ne vem, pri katerem kralju na svetu je ptica, ki nese jajca zlata. Jutri te povedem k Vetrovi materi in prosila jo bova, naj vpraša svojega sina Vetra, kje je ta kralj in ta ptica na svetu. Veter hodi povsod po svetu. Morebiti ve on za to ptico." Bilo je pred zoro, fant se je zbudil in Vila si je oblekla svojo kačjo srajco ter se zopet pretvorila v kačo. Tedaj reče fantu: »Nosi me v svoji torbi, pokazala ti bom k Vetrovi majki pot." In tako se je zgodilo. Ko sta prišla k Vetrovi materi, jo poprosita, naj vpraša svojega sina za ptico, ki nese jajca zlata. Vetrova majka skrije fanta na svojem domu, da ga Veter ne raznese, ko pride na večerjo domov. „Veter, sinko moj, je včasih slabe volje", pravi mati Vetrova. Pa tisti večer je prišel veter tih in miren. Majka mu pove o gostih. Veter je dobre volje in pozove gosta na večerjo. Gosta mu povesta, kaj sta in kako sta došla. Veter zmišlja in razmišlja, pa veli: »Jaz nisem nikjer na svetu videl take ptice. A če sem jo morda tudi kje videl, pa nisem pogledal v ptičje gnezdo in ne vem; pojdita k Mesečevi majki, naj ona vpraša svojega sina Meseca, on po noči v mesečini pogleduje v vsako luknjo in razpoko, skoz vsak žleb in vsako okno. Morebiti je on kje videl tako ptico." Potnika sta prenočila pri materi Vetrovi, a drugega dne pot pod noge — in odšla sta iskat Mesečevo majko. Ko prideta k njej, ju ona lepo sprejme v prenočišče. Morala sta dolgo čakati, dokler ni Mesec, poln, prišel domov k majki svoji na večerjo. Pri večerji rečeta gosta, zakaj sta prišla. Mesec zmišlja in razmišlja, pa reče: »Jaz nisem nikjer videl take ptice; vsaj ne spominjam se; a vesta kaj: Pojdita k Solnčevi majki. Morebiti je solnce kje videlo to ptico." Drugega dne odideta fant junak in njegova posestrima Vila zopet na pot k materi Solnčevi. In tja prideta ob zapadu solnca. Solnčeva majka sprejme gosta v prenočišče, a ju skrije v ledenico, da ju Solnce ne bi spalilo in osmodilo. Ko pride Solnce k svoji majki na večerjo, mu reče mati, kaj je in kako je; je li Solnce kje na svetu videlo pri nekem kralju vrt in na vrtu, z visokim zidom ograjenem, v zlati ptičnici ptico, ki nese jajca zlata. Na vratih stražita stražo leva dva, risa dva, mrka dva volkova, slona dva tre-bušasta? „Sem videlo", pravi Solnce, „videlo sem jo pri tem in tem kralju, v tej in tej deželi." Pove Solnce vse, kaj je in kako je. Potnika nista mogla večerjati s Solncem, ker bi se osmodila od težke žgaline, a Solnčeva majka, zvezda solnčnica, prenoči gosta in jima pove za kralja, pri katerem je ptica, ki nese jajca zlata. Sedaj gre fant junak s posestrimo svojo v kraljestvo onega carja. Ko prideta tja, useka vila neko noč opolnoči šibico v šumi in jo da svojemu pobratimu, pa mu reče: „Ko prideva na vrata onega vrta, kjer je ptica, bode polnoči; prinesem ti ključe od vrat, vsako noč jih čuva kralj sam pod svojim zglavjem v svoji postelji, ti boš s to šibico šinil zveri, ki stražo stražijo pred vrati, pa boš potem vrata odprl in šel na vrt." In tako se je zgodilo. Vila odide okrog polnoči v kraljeve dvore. Nikdo je ne vidi in ne čuje. Kralj spi. Vila seže pod kraljevo zglavje in izvleče zlat ključ od vrat, pa ga odnese svojemu junaku. Ko prideta pred vrata, sta slona budna in mahata z rilci, eden z ene strani, drugi z druge, in puhata skoz nozdrve. Fant junak se priplazi blizu, šine s šibico enega in drugega. Oba okamenita tisti hip, ko sta dvignila nosove, da bi ošinila junaka in ga zlomila. Za slonoma stojita na straži mrka volkova, eden z ene strani, drugi z druge. Ko se junak približa, pokažeta oba zobove in poskočita k njemu. On pa brzo šine s šibico enega in drugega. Oba volkova okamenita tako, kakor sta se bila že popela na zadnje noge in na ped široko zinila in zobe pokazala. Ide junak dalje. Evo ti dva ljuta risa, eden z ene, drugi z druge strani. Naravnost v skoku na junaka, kakor mačke na miš! Hitro ju šine s šibico; oba v skoku okamenita. Prav pri vratih sedita leva dva, eden z ene, drugi z druge strani. Junak ne počaka, da bi se leva dvignila, nego prihiti pa šine s šibico enega in drugega. Oba leva okamenita. Vzame junak zlate ključe, odpre v vratih zlato ključanico, vstopi s svojo posestrimo na vrt, a najde na njem še krilatega zmaja pri zlati ptičnici. Tudi zmaja brzo šine s šibico in zmaj takoj okameni. Vzame ptičnico s ptico pod pazduho, a posestrima Vila ga ogrne s svojim meglenim plaščem. Kakor da ga nosi veter, tako se mu je zazdelo. Do zore pride domov. Bela Vila obleče svojo kačjo srajčico in odide v spalnico pod posteljo, a junak obesi zlato ptičnico s ptico na klin in leže spat. Ko se zjutraj prebudi in vstane, gleda ptico v ptičnici. Ptica je znesla troje zlatih jajec. Posestrima Vila reče junaku: »Nesi ptico kralju in ga prosi za hčer!" Junak nese v zlati ptičnici ptico kralju, Ko kralj vidi ptico, ki nese jajca zlata, se vzraduje, a ko čuje, da fant prosi njegovo hčer za sebe, se ne vzraduje nego veli: „Še je na svetu kralj, ki ima na svojem vrtu hruško in ta rodi zlate hruške. Ako želiš biti moj zet, mi prinesi ono hruško in jo presadi na moj vrt!" Vesel je odšel junak na kraljev dvor, a tužen se je vrnil z njega. Pove vse svoji pose-strimi, kaj je in kako je, a posestrima mu reče: „Ni drugače, morava zopet iti vprašat k Vetrovi in k Mesečevi materi za kralja, na čigar vrtu raste hruška, na njej pa rodijo hruške zlate." Gresta zopet po tem redu, kakor sta hodila prej. Ne moreta zvedeti nič niti pri Vetru niti pri Mesecu niti pri Solncu. Čujeta pri Solnčevi materi, da bi bilo dobro, ako bi šla vprašat k Oblakovi materi. Tudi Oblak pride po vsem svetu in potuje povsod, morebiti je on kje videl tako hruško." Kaj moreta zdaj drugega nego pot pod noge, pa hajdi k Oblakovi materi! Ko sta prispela tja, jima reče Oblak, da ne ve za tako hruško. „Pa pojdita", jima pravi, „k materi Zraka. Zrak povsod potuje in pride po celem svetu, morda je on videl tako hruško!" Gre junak s svojo posestrimo k materi Zraka. Zrak jima pove za hruško in ko sta prišla tja, je bila hruška res pred kraljevim dvorom. Dvor je ograjen z dvojno utrdbo in trojnim zidom. Na vsakih vratih stražijo stražo zmaji plemeniti. Iz žrela jim plamen liže. Karkoli zadahnejo, vse ožgejo in zastrupijo. Na vrtu čuvajo hruško zmaji drevolazci. Po zidu okoli vrta sede silni orli in lunji, vsak večji od večjega in grši od gršega, in jata skobcev in jastrebov, račarjev, kokošarjev in golobarjev. Posestrima Vila odide na planino in pozove na pomoč Vile rojenice in vetrenice, polednice in Vilovnjake. Vile vetrenice dvignejo vihar in burjo, polednice zamesijo led. Vstane strašna nevihta, toča se usuje iz oblakov, pobegnejo orli-velikaši in silni lunji in vse ptice grabilice, zmaj se povleče v svojo duplino pod utrdbo. Zmaji drevolazci se skrijejo v svoje jame. Vilovnjaki se primejo za burjo, zgrabijo steblo hruškovo, ga iztrgajo s korenjem iz zemlje in prenesejo v hipu okoli polnoči iz ene dežele v drugo, iz enega kraljestva v drugo. Brzo izkopljejo jamo na vrtu in presade hruško. Drugega dne ide fant junak k kralju in ga povede na vrt, da mu pokaže hruško, na kateri rode zlate hruške. Kralj se vzraduje, a reče takoj junaku: „Še je na svetu kralj, ki v srebrni staji (hlevu) čuva ovna vitorogega, na njem raste zlata volna, ki se iz nje prede in tke tkanje zlato. Dokler mi ne spraviš tega ovna, ne boš moj zet." Junak se tužen vrne od kralja in reče po-sestrimi, kake sitnosti zopet prodaja kralj, Posestrima Vila povede iznova junaka, svojega pobratima, k Vetrovi materi. Nič ne ve Veter za ovna. Vodi ga k Mesečevi materi. Pa tudi Mesec ne ve za ovna, na katerem raste zlata volna. Ideta k materi Zraka. Zrak jima reče, naj gresta k Morju in povprašata Morje za ovna. Zraku se zdi, da je videl takega ovna na nekem otoku v morju, a ne ve prav kje. Gre junak s svojo posestrimo k Morju. Morje reče: „Pojdita z menoj, povedem vaju do tistega otoka, kjer ima kralj v srebrni staji ovna, ki raste na njem volna"zlata. Daleč je to!" Junak ide s svojo posestrimo. Morje ju vodi. Dolgo potujeta. Ko pridejo do onega otoka — pa je strma obala okoli vsega otoka; ne more je ptica preleteti. Bela Vila vzame svojega pobratima za roko in vzleti na obalo. Ko tako prideta na otok do kraljevega dvora — pa je jezero okoli srebrne staje, na njem samo en čoln kraljev. Čoln je privezan za srebrn stolpec na obali, s srebrnim lancem in z zlato žabico zaključen. Čuvajo ga trije kraljevi sluge z golimi sabljami. Posestrima Vila .veli junaku: „Hajdiva z druge strani!" Vzame vila orehovo lupino in iz nje postane čoln. Vila^razprostre svoj plašč in postane jadro. Vzame iglo izpod svojega grla, ki je z njo zapenjala svoj beli ogriač, in iz igle postane veslo. Sedetajpobratim in posestrima v čoln in se popeljeta preko jezera do srebrne staje. Vzameta ovna, ga zvežeta za rogove z junaškim pasom in ga vodita k Morju. Morje vrže potnika na drugo obalo. Fant junak dovede drugega dne očetu de-vojke-lepotice ovna, na katerem raste, volna zlata, ki se iz nje prede in tke tkanje zlato. Kralj se vzraduje, a še mu ni dosti, nego reče junaku: „Ako želiš biti moj zet, — pa vidiš tam oni kameniti breg in oni dol izpod njega. Ako mi onega brega do jutri ne izravnaš z dolom in ako po ravnici ne vzraste živica, meja živa, ko jutri vstanem iz postelje, mi ne boš zet." Junak se potoži svoji posestrimi, a ona ga teši in brž odide na planino ter zove vile, svoje družice, na delo. Pride družba in do zore razkoplje ves breg in ga izravna z dolino in ga zasadi v zeleno ledino. Ko zjutraj vstane kralj, ni brega, vsa je ravnica obrastla z živico, mejo živo. Kralj reče: „Tudi to je lepo, toda ako do jutri na tej ravnici ne sezidaš belih kraljevskih dvorov in v njih toliko sob, kolikor je v letu dni, in vseh sob lepo opravljenih po gosposko, ne boš moj zet." Junak reče posestrimi, kake sitnosti prodaja kralj. Zopet zove Vila vse svoje družice na delo. Do zore sezidajo bele dvore od kamna sivca in opravijo vse gosposki. Takih dvorov nima na svetu noben kralj, kakor so jih Vile sezidale to noč. Pa se drugega dne kralj šeta z junakom po belih dvorih. Še kralju nekaj manjka; odpira okna in gleda po polju, pa veli junaku: „Vidiš ono pusto polje na ravnici! Ako do jutri ne iz-krčiš onega polja, kakor je dolgo in široko, ga ne zorješ, ne poseješ z belico-pšenico, pa te pšenice ne požanješ, ne omlatiš, ne oveješ, ne se-melješ in od nje za obed ne umesiš in izpcčeš pogače, ne boš moj zet." Ko to čuje fant-junak, se raztuži in razžali bolj nego kdaj. Tega vsaj — to ve vsak — ni mogoče storiti. Potoži se junak svoji posestrimi. Ona mu veli: „Pobratime, tudi v to hočeva poseči in srečo poizkusiti z delom. Ako pridejo vsi pozvani, bo nekaj. Ako pa ne pridejo — s silo ne bo nič!" Ide vila posestrima hitreje nego veter po planinah in ravninah in zove na delo vse Vile in Vilovnjake: Vile rojenice, polednice, vetrenice in ljute Vile. O prvem mraku že vrvi po poljani delavcev kakor mravelj. Polje, v hipu izkrčeno, v hipu zorano, posejano in do dneva vse gotovo. Po polju se valove lehe zrele pšenice; lepota je pogledati. Kralj je prišel na polje, da vidi,^kar se ni še videlo. Do poludne žito požeto, omlačeno, ovejano, moka seinleta, pogača umešena in za obed izpečena. A Vile-ljutice so ljuljko vmešale ni cd pšenico. Vila pcsestrima ni mogla radi silnega dela biti baš povsod ter paziti na vse, a je opomnila junaka-pobratima, da bi ne jedel brž od pečene pogače. Kralj pozove junaka na obed. Sedajo za mizo. Kralj razlomi pogačo, a pogača se kadi od vrelosti. Je kralj v slast pogačo in se je naje. Glava ga zaboli, muka ga zgrabi, zlo mu je, zlo in še huje. Zastrupil se je z vročo pogačo in umrl. Junak se oženi z devojko lepotico, kraljevo hčerko, in zakraljuje. Sedaj je lepo živel. Imel je kraljico-lepotico; imel je zlato ptičnico in v ptič-nici zlato ptico, ki nese jajca zlata; imel je na svojem vrtu hruško, na kateri rode hruške zlate; imel je ovna vitorogega, na katerem raste volna zlata, ki se iz nje prede in tke tkanje zlato. Samo eno zlo je imel: rodila mu je v žitu ljuljka. A. FUNTEK: PESEM O KRUHU. Pesem o kruhu plove po vzduhu. Njive zoreče jo v solncu šepečejo. Ali ko polja so radostne volje, širi med njimi se žalostno polje. Nihče ga ni razoral, z žitom ga ne posejal. Hiša ob njem je razkrita, okna so slepa, razbita, stene razmaknjene, duri s tečajev iztaknjene. Nikdar v tej hiši klik se življenja ne sliši. Sence mrliške v njej krožijo, begajo, vzdihajo, tožijo . . . To so vsi tisti, ki v njej dolgo so bivali prej, vsi, ki v veselju, v bolesti tukaj so vztrajali zvesti. Zadnji potomec pa krenil je z doma. Kdo ve, kje loma kakor neznanec pregnan, daleč od rodnih poljan! Morda kje v hrupu sveta sanja, da spet je doma . . . Morda se glasi mu v duhu polja domačega pesem o kruhu! UTVA: NA Po polju fantič gre vesel, z njim gre glasen spev, izpod gore, od zlatih njiv odzvanja mu odmev. Zori pšenica, mak rdi, v pšenici pa je zal deklic; blešči se v solncu ruta mu, blešči v rokah srpič. POLJU. „Le padaj zlato klasje mi", ž njim kramolja dekle, na polju uka fantič mi, „pol leta čaka še". Ko kamen v moko te zdrobi, po balo prišel bo, zaukal bo mi sred vasi, odpeljal me s sabo. C. GOLAR: NAŠA OBRAZOVALNA UMETNOST. (VI. UMETNIŠKA RAZSTAVA V PAVILJONU R. JAKOPIČA.) Ivan Grohar! Ko je odšel na dolgo pot, so mu dali prijatelji v poslednji pozdrav pisan venec, spleten iz rdeče rese, temnozelenega bora in kraljeve rože. Cvetje naših planin je venčalo rako njemu, ki je kot rdeča resa tesno in gorko objemal našo zemljo, ki je stal kot visok bor na slovenski gori v divjem viharju in zlatem solncu, ki je kot kraljeva roža vzklil svež in čist iz domače grude. Tej razstavi je častni predsednik pokojni Grohar, slikar in pevec pomladi, gozdov, polj in solnca. Posetnike sprejema in pozdravlja njegova mrtvaška maska. — Sam se je opravičil, ker je imel nujno pot v neznano deželo, da najde tam še neizrečenih in nenaslikanih lepot, same luči in nebeških barv. Težko mu je pri srcu, kdor se zagleda v Groharjevo masko; na njej je zarisano vse trpljenje in gorje, ki je bilo delež trpinu-umetniku, predno so se mu otvorile duri na rajske poljane. V resnici — vrl predsednik je na čelu tej razstavi. Ivan Grohar zaslužuje to častno mesto. Koliko poezije je v njegovih stvareh, umetniške zadivljenosti in čuvstva. Razstavljenih je nekaj njegovih najbolj značilnih slik iz dobe, ko se je povzpel najviše na umetniški lestvi. V ospredju visi „Mecesen", gorska krajina iz njegove domačije, slika polna nežne ubranosti in mehkih barv. Ob desni strani mu je »Sejalec", znan že po svojih izbornih lastnostih risanja, barv in notranje vsebine. Slede „Gerajte", vrlo občutena in poetična krajinica, „Sorško polje", „Iz mojega okna" in druge stvari, ki vse pričajo o veliki umetniški sili in izvirni tehniki njihovega stvarnika. Grohar je bil samorasla, krepka umetniška natura, ki je črpal in zajemal iz srca in koreninil globoko v naši zemlji. Nedovršene njegove stvari pa kažejo, da je še zmeraj stremil navzgor in se izpopolnjeval in iskal čim primernejšega izraza svoji umetnosti. Njegov „Voznik", šele začeto delo, je poln moči in plastike, poln poezije in naravne krasote je »Pastir", ki stoji kakor oče pred svojo čredo. Krepka in originalna je nedovršena skica „Pri delu", ki po svoji živi tehniki kaže, koliko neizrabljene sile je bilo še v Groharju. In mogoče bi bile prav te tri slike vrhunec njegove umetnosti. Zmeraj bolj preprosta je bila njegova tehnika, vsi tuji vplivi in vtiski — na „Mecesnu" se pozna n. pr. še Segantini — so izginili, in na dan je stopila samo njegova samoniklost. Njegove zadnje dovršene slike „Kopači krompirja" ni na tej razstavi, ker se nahaja v avstrijskem paviljonu na rimski izložbi. Kadar bodo njegove stvari zbrane, kar bo že najbrže jeseni, tedaj bo prilika, govoriti o njem, celotnem umetniku, ki je zdaj — žal — za zmeraj odložil čopič in paleto. Zvest tovariš Groharju v umetnosti in življenju je bil R. Jakopič, enako čista in popolna umetniška natura, samosvoj in lep umetnik, ki še nikoli ni zatajil sebe in svoje umetnosti, ki podaja samo to, kar je čisto njegovo, ne oziraje se na levo in desno, in ki ne misli sklepati kompromisov ne s kritiko ne z občinstvom. „Eva" je naslovil sliko, v kateri je podal zopet enkrat vse svoje umetniško prepričanje, ki je njegov confiteor in njegova visoka pesem. Eva je deklica s torbico žarečih jabolk v roki, s koketno nagajivim nasmehom. Vidi se, da se je tu Jakopič vglobil in vtopil z vso močjo v psihologijo te deklice, ker jo je podal naravno in živo, da gledalcu ne uide kmalu iz spomina. Sploh je Jakopičeva velika odlika, da se z vso intenzivnostjo zamisli v predmet in ga poda na slikarski način z miliejem in bistvom ter zbudi na ta način v gledalcu slične, ako ne enake predstave, kakor jih je imel sam. Čim bolj je bil slikar z dušo in srcem pri stvari, tem bolj umotvor vpliva na gledalca. Časih ne deluje takoj, temveč se oživlja polagoma, pride na dan kasneje, a je zato užitek trajnejši. Ako pa slikar ni delal s srcem, je njegovo delo mrtvo, in to ni umotvor, temveč izdelek rokodelca. Kolorit na „Evi" je — Jakopičev, to je — brez primere v našem slikarstvu. Barve se prelivajo, tope in izpreminjajo, to je vse žamet in luč in roža. Mnogemu slika ni bila in ni in ne bo všeč. Ali umetnik zmaje z rameni in gre svojo pot dalje, dalje ... „V sanjah" je naslovil drugo svojo stvar. Naslikana je sanjajoča deklica. Tehnika je lahna in enostavna kakor sanje, tudi barve vse bolj nežne in mirne. Slikar je podal ta samosvoj dojem in istega hoče zbuditi v gledalcu. „Zimski večer" je starejša Jakopičeva stvar. Predstavlja večerni interieur sobe, ki je zelo dobro pogojen, in je slika v barvah — prevladuje kar-min — jako ubrana in v perspektivi brezhibna. Enako nam kaže „Romanca" večerni interieur sobe, damo pri klavirju, in v ozadju sloni moški. Luč pada od leve in desne, izborno so podani odsevi luči in lahno prehajanje svetlobe v somrak. „Zima" je večja zimska krajina, ki izhaja še iz prejšnjih let, v barvah bolj sirova in manj študirana. „Dvorišče" je skica, ubrana v rožnem tonu, ki nam podaja prvi dojem slikarjev, kakor so tudi malone vse ostale prva impresija, ki ne sega globoko. To so slike in sličice brez posebne intimnosti, kjer je izkušal slikar z malo sredstvi vse povedati. Pri nas je občinstvo vajeno, gledati samo do zadnje rožice izlizane stvari, in ne razume Jakopiča ter govori o neizvršenih njegovih stvareh. Tretji v tej družbi sorodnih duhov je Jama Matija, ki je zapustil domovino in zdaj v Diirnsteinu, na Avstrijskem nekje, druguje s svojo muzo. Njegova umetnost je internacijonalna, nima več stika s slovensko zemljo. Slikar ji je sam porezal korenine, ki so jo nekoč vezale nanjo. Ali on je velik umetnik, in njegove slike so med najboljšimi na razstavi. Dovršene so v tehniki, imajo polno zraka in prozornosti in ubranosti. Skrben in resen umetnik je to, ne zanemari risbe, misli na modeliranje predmetov, se ukvarja z lučnimi in zračnimi problemi — a njegova luč je mrzla, solnce je skromno in srca ne ogreje. Razum priznava prednost njegovim slikam, srce molči. Tudi bolj lahka je zdaj njegova tehnika, giblje se prosteje in manj pedantizma je opažati v načinu njegovega slikanja. Aparten je v motivih in izbran v vsakem oziru. Par naslovov njegovih slik: „Iz Diirnsteina", visoko umetniško delo, polno plastike in realizma, istotako „Luteranska cerkev v Amsterdanu", „Na razvalini" i. t. d. »Pomladno cvetje" je odlično po sveži enotni tehniki. — Jama je pleinairist prve vrste, mojster v tej stroki, v portretu pa ni. To kaže njegov lastni portret, ki kaže v risbi in koloritu znatne hibe. No, in zdaj "srečamo nenavadnega gosta. Ivan Franke, edini zastopnik stare garde, še iz dobe romanticizma, »fino obdarjena umetniška narava" (zapisal Jakopič) se je topot tudi pomešal med pisano družbo impresijonistov, pleinairistov in drugih istov. Razstavil je devet podobic: štiri portrete, tri gorenjske pokrajine, šator in tiho žitje. To so torej njegovi tehnični eksperimenti, kakor bi se sam izrazil. Kjer je nehal pred tolikimi in tolikimi leti, tam je zdaj začel. Zato se zdi njegova pojava med drugo moderno družbo kakor nekak anahronizem, nekaj, kar ni v stiki s sedanjostjo, nekakšen nered v sedanjem času. Njegove sličice imajo na sebi nekak »bider-majerski" ton, in pridobitve modernega slikarstva zadnjih tridesetih let zanj ne eksistirajo. Ali mora se priznati, da zna mož izvrstno risati, kar kažejo njegovi portreti. Tudi inkarnat je zelo pogojen. V ostalem pa je mnogo ljubke naivnosti. Človeku je veselo pri srcu, ko vidi s kakšnim navdušenjem in lepo ljubeznijo do umetnosti je šel na delo naš sivolasi slikar, ki ni klonil z duhom in ni izgubil starih lepih idealov. H. Gerbič ima razstavljenih petero sličic. On je začetnik brez hudih ambicij. Nastopa skromno, in njegove stvari se ne vsiljujejo gledalcu niti po kakih predrznih tonih, niti po obsežnih platnih. Brez posebnih neprijetnosti gre gledalec mimo. Najboljša je pokrajina v pastelni tehniki, ki se dojimlje dosti prijazno. R. Jakhel je tudi začetnik, in še talentiran povrhu. Kako in v kateri smeri se bo razvijal, tega niti sam ne more vedeti, a iz načina njegovega slikanja se vidi, da ima lep dar, sposobnost in slikarski čut. Seveda je vse to še premalo. Zakaj pot do cilja je dolga, in umetnost je sicer jasna, ali stroga. Vidi se, da Jakhel resno jemlje vso stvar, za to ga treba tudi uvaževati. On gre na delo s pravega umetniškega stališča, pokazal je, da zna risati in da ima diskreten in fin okus. Študirati pa mu bo še precej, da bo njegovo znanje harmonično z voljo in talentom. Izmed petih njegovih stvari na razstavi je najboljši moški portret ga. G. Glava je dobro risana, istotako roke, a proporcijonalno so nekoliko prevelike, inkarnat je usnjen. Slabši je~damski portret, kjer je obleka presvetlo modra in ni v nikakšni harmoniji z umazano poltjo obličja. Izmed krajin prvači „Karlovski most", ki je dobro motren in delan s slikarskega stališča, dasi je nekoliko zarisan. Vrlo naprej! Fr. Klemenčič pride v prvi vrsti v postev kot portretist, le žal, da je malo razstavil. V svojih ^dekliških študijah, zlasti v prvi je pokazal priznane svoje zmožnosti. Tu pride do veljave njegova krepka in lahka tehnika, ki je za njega zelo značilna: Par drznih potez in ploskev, in karakteristika obraza je dobljena. Dober je njegov „Avto portret", ki je ostro modeliran in zelo natančno izveden, kar včasih ni Klemenči-čeva navada. Pri naročnikih mora seveda sklepati kompromise, kar se vidi tudi na dveh razstavljenih portretih, kjer se je morala njegova umetnost vkloniti filisterskemu okusu. Klemenčič združuje z zmožnostjo tudi obširno znanje in izbrušen okus ter je nenavadno agilen in resen umetnik, zato je upravičena nada, da bo zlasti v portretih dosegel še lepe uspehe. V poslednjem času se je posvetil tudi cerkvenemu slikarstvu, in jako je želeti, da ga naša javnost podpre z naročili, da ne klone na svoji težki poti. S. Magolič starejši je razstavil osem krajinskih slik, oziroma mestnih ljubljanskih redut. Znatno je napredoval od zadnje razstave, in morem govoriti o njem samo pohvalno. On doseza s pomočjo priznanih tehnik jako lepe uspehe, in ker združuje s talentom še veliko marljivost, zato se je vzpel zopet više na svoji slikarski poti. V zadnjem času se je začel baviti tudi s slikarskimi problemi svetlobe in zraka, kar opažamo na vseh zdaj razstavljenih slikah. „Ob Ljubljanici" je naslovljen triptih, kjer se zlasti lepo vidi njegov napredek in vglabljunje v slikarske probleme. Luč in svetloba prehaja v finih nijansah v temne in temnejše dele. Še nežnejša je slika „Ob zori", kjer fino prosevajo prvi solnčni žarki skozi meglo. Tudi je perspektiva na tej sliki zelo dobro izražena. Lepa je krajina „Večerno solnce", živo je naslikano žarenje zahajajočega solnčnega boga, in „Breze" imajo mnogo poezije in ubranosti. Sploh so na vseh njegovih slikah barve sočne in sveže, in je tehnika priznano iz-borna. Magoličeve slike so delane vse samo s tremi barvami, kar je gotovo posebnost, in je on prvi, ki je začel s tem načinom slikanja. S. Magolič mlajši ima razstavljene štiri slike. Poizkuša se v različnih tehnikah in uspehi niso izostali, Brezdvomno najboljša njegova slika je „V jutranji megli". S to sliko je pokazal, dasi še mlad, hrepenenje po samostojnosti in neodvisnosti od tujih vplivov. Slikana je z lopatico in baš v tej tehniki se je pokazal izredno spretnega, zato bi mu svetovali, da i v bodoče zasleduje to pot, kajti po njej obeta doseči še lepe uspehe. Tudi ostale tri njegove pokrajine kažejo lep talent, so prikupljive in ne brez čuta. Tudi Magolič ml. slika izključno samo s tremi barvami. R. Marčič se je slabo izkazal. Vse njegove stvari so delane čisto mehanično brez čuta, brež ljubezni, nima je niti do predmeta, niti do celote. Poslal je same velike razglednice. S tem, da slika takšne gorostasnosti a la „Grintovec", »Zapuščen otok" i. t. d., samo škoduje ugledu slovenske umetnosti. Pri Nemcih je dovolj takšnih ..slikarjev", a pri nas je eden preveč. In kaj je Marčiču treba mazati te velikanske rjuhe! Saj ni navezan na slikarski zaslužek. Gre naj z ljubeznijo in spoštovanjem do umetnosti na delo, ako čuti v sebi talent in veselje do slikarstva. Mi nočemo in ne potrebujemo slik, delanih po raznih tujih vzorcih in izlizanih kičev, ampak hočemo umetniških in-dividualitet. K. Mysz z Bleda ni naše gore list, ker pa je že tukaj, mu dajmo par lepih besed. Mož je vztrajen in izkuša in hoče dospeti do svojega cilja. Kot risar ima več znanja in rutine, kot slikar je šele na potu in še ni na jasnem, kam bi krenil. Izkuša se v raznih tehnikah in izbira in gleda, katera pot bi najbolj odgovarjala njegovim zmožnostim. Najboljši so njegovi pasteli „Rimske študije". „Most čez Seino" je dober tudi s slikarskega stališča. V ostalem je zelo akademičen in pedantičen. Fr. Tratnik je razstavil večjo risbo „Iz senc življenja". Tragična in obupna stvar je to; predstavlja nam slepca, njegovo bedno ženo in dva sestradana otroka. Ostro očitanje zveni iz risbe, bolj močno in mogočno od sto socijalnih govo-ranc. Kompozicija je enotna in lepa, na njej ni nič raztrganega, kakor se je včasih Tratniku primerjalo. Vpliva enostavno in monumentalno, luč je lepo razdeljena, in spričo teh velikih vrlin izgine par malenkostnih hib. To delo je kakor nalašč za kako javno galerijo, in dežela ali mesto naj bi jo na vsak način kupilo za svojo galerijo. Iv. Vavpotič je razstavil marsikaj dobrega, in je sedaj kot slikar izmed vseh dosedanjih razstav najpopolneje zastopan. Vavpotič je močnejši v figuraliiri kakor v krajini, njegovi interieurji so boljši od pleinairjev, ker gleda pri slikanju v prvi vrsti na predmet in šele potem na luč, milieu in ubranost, vendar tudi kaka krajinica njegova prijazno deluje. Najboljše izmed tega, kar je razstavil, je portret skladatelja Gerbiča. Glava je dobro modelirana, zlasti levi zgornji del je pogojen, in dela vse skupaj vtisk enotnosti in kompaktnosti. Kar me moti, je to, da je vzel Vavpotič glavo preveč ali samo reelno in se ni vglobil v psi- hologijo, v dušo modela, da bi podal več duševnega izraza. Ta portret nam kaže Vavpotiča kot zrelega umetnika v prevladavanju form in risbe. Enako so „Leviči" imenitna študija. Med krajinami se odlikuje „Gozdna pot", ker je precej enotna. Tu se zopet vidi Vavpotičev način motrenja in slikanja. Predmet je zelo dobro zadet, a celota, narava ne pride v poštev. „Po dežju" ima nekaj občutja; zdi se mi, da čutim, kadar gledam to sliko, nekako dolgočasen moten dan. „Karavanke" so lepo delo in pričajo o veliki marljivosti slikarjevi. V barvah so skoro sladke, a zaeno napol dolgočasne, ker so zopet samo gore, oblite z rožno lučjo, a brez poezije in duše, ki diha iz večerne zarje. Brez zveze z vesolj-nostjo. Vavpotičeva tehnika je solidna in precej aka-demična, a vidi se, da jo je že precej po svoje prikrojil in se giblje v njej dosti lahko in neovirano. Njegov napredek je očiten. Samo razmaha in svobode! I. Žabota je razstavil „Razpoloženje". Po mojem mnenju bi bil boljši naslov „Brez razpoloženja". Zakaj, slika je dolgočasna v tonu, zarisana, precej akademična stvar brez duševnega poleta. P. Žmitek ima dve še precej dobri kraji-nici. Zlasti »Poslednji žarki" lepo izražajo večerno razpoloženje. Motiv je prijazen, mehko obdelan, in na vsej stvari je nekaj plastike. Istotako v „Mraku", kjer je perspektiva lepo izražena. Najmanjša njegova slika „V parku" je tudi najboljša. Skica „1. Grohar" ima tudi svoje prednosti. Karakter pokojnikov je pogojen dokaj dobro. In ostale njegove krajinice niso slabe, seveda v Žmitkovem tonu in tehniki, ki je časih nekoliko dolgočasna in površna. Od kiparjev je zastopan I. Zajec z velikim reliefom »Vstajenje", ki je namenjen za Majdičev mavzolej v Kranj. To je čedna in primeroma dobra kompozicija: Na sodnji dan vstajajo mrliči in gredo pred solnčni obraz svojega Boga in sodnika. Tu je Zajcu prav prišla njegova akademična manira. Zakaj ljudje, ki so baš vstali iz groba, niso preveč živahni, in jih še teži kamen in se jih ovija prt trohnobe. Tukaj Zajec ni potreboval temperamenta, a fantazije je pokazal precej. »Angel miru" je solidno delo v stari tehniki. In tako smo pri kraju. Razstavljenih je vseh del 146. Marsikaj je vmes dobrega, a nekaj je manj vrednega in ni zaslužilo mesta na razstavi. Jury, jury! Seveda so vse to samo moje misli in površni dojmi, katerih ne vsiljujem nikomur, niti občinstvu, in še manj umetnikom. Kar sem napisal, je samo informativno poročilo. Na tak način se po mojem mnenju najlaže seznani in sistematično uvede občinstvo v našo sedanjo umetnost. Kdor pa hoče biti posebno izviren, piše umetniška poročila v obliki aforizmov in lastnih globokih sen-tenc, ne oziraje se na to, ali njegova pšenica pade na kamen. Vsak po svoje! * * * Umetnikom so se pridružili še slovenski amater-fotografi, ki imajo razstavljenih v desni sobici okoli 130 stvari. Motivi so lepi, izbrani, in izvedba v mnogih slučajih fina in dostojna. Zlasti B. Brinšek ima nekaj zelo lepih slik, n. pr. „ Grebeni Planjavine stene". Ne zaostajajo za njim J. Kunaver in A. Berthold in Fr. Vesel. V celoti dela njihova razstava prikupljiv vtisk, samo nekoliko je preenolična. Tudi tu bi bila na mestu strožja izbira. SPOMENIK PRVEGA ISTRSKEGA TABORA (21. MAJA 1871) NA BREGU SV. MIHOVILA POD KASTVOM. (PO POSEBNI FOTOGRAFSKI SLIKI ZA ,,SLOVANA". F. PALIAN NA REKI). KMETAMARIJA: S POTI. CRT1CA. C^daj dehtijo akacije in glicineje, kaj ne, in .. /je veliko solnca zunaj —", je še dejala pred tednom, in čudno žalostno so strmele njene velike, bolestne oči proti oknu. Tako je govoril Ivan. Stopal je trudno in počasi z Matjem in Miro. „In zdaj je ni več —," je zavzdihnila Mira, potem pa pristavila: »Tako polna hrepenenja je bila njena duša. Se še li spominjata, ko smo šli onega jesenskega večera po aleji od predavanja? Govorila je tako čudno, polna ognja in žarečih besed. Pravila je, da bo njena duša živela le mislim, visokim in lepim, in da bo hodila le s temi mislimi po svetu in jih bo sejala v druge duše, in trdno je upala, da bodo vsi ljudje čisti in dobri po teh mislih. —^ Upala je vanje. „Četudi čez tisočletja", je dejala, „drugačni bodo —"; in tako žarko so se ji zasvetile oči, in polno solnca je bilo njeno lice —." Umolknila je Mira in tiho zrla na tovariša. Megle so ležale nad njimi, pa bil je maj. Sence so padale, lepe sence, pomladanske. In tako dišalo je vsepovsod. »Le to jo je motilo," je dejal Matja, »da je ni razumel nihče, ko jim je pravila lepe besede. »Smejejo se mi," mi je pravila nekoč vsa potrta, »smejejo se mi, pa mi pravijo, da lepo govorim, a da je to prazna slama. Pravijo mi: »Preidealni ste, gospodična. — No, da, mladi ste. Pa kaj bi z lepoto — ha, ha, in s tistimi mislimi! Vas bo že še poučilo življenje; smejali se boste potem." »Taki so, Matja," mi je tožila, — »in jaz se vendar nočem smejati potem!" Zrla je preko ljudi daleč nekam, in videl sem solze v njenih očeh. Polzele so po licu, tako nalahno, nalahno--. In tiste solze so me spekle. Prijel sem jo za roko in dejal: „Eliza, kaj vam je toliko za take ljudi? Ti še niso vsi. Tam — v dalji — so še drugi, razumeli vas bodo." Pogledala me je, a čuden strah je bil v njenih očeh. In komaj slišno je dejala: „Ah Matja, pa me le nekaj straši. In — in skoraj, da si ne upam. Časih me obide strah, da so to vse le prazne sanje. Same sanje. Zakaj, glejte, preslaba se zdim, in pa — in pa —, ker sem ženska. —• Ah, moški, da, da. Ali ženska---" Potem pa se je hipno vzravnala, podala mi roko in dejala: „Sram me je — sram. Sama ne verujem v sebe, kako naj verujejo drugi v me? Pa — hočem, hočem! Razumete, Matja? Hočem! —" in mi je stisnila roko in odšla hitrih in trdnih korakov doli po ulici —" Tiho so šli dalje po cesti, Ivan, Matja in Mira. Šli so ljudje mimo, vračali so se iz mesta. Drugi so jih dohajali, šli so s pokopališča; kakor oni trije. Časih jim je zastal korak, onim trem, in nagubančilo se jim je čelo. — Plaho so zrle oči, a nekje daleč v njih je bil skrit ogenj njihovih duš. Samo solnca ni bilo videti na obrazih. — „In vendar je res hotela —," je dejal Ivan. »Hotela je, kdo ve, če bi se morda ne bile uresničile njene misli." „Ah — težko —" je pristavila Mira. „Pa vendar, zakaj ne? Ni li imela v hotenju tolike moči? O da — vse bi bilo res!" „Pa težko bi ji bilo to storiti," je rekel Ivan. „Ljudje bi se norčevali — saj so se že. Seveda, pomislita, — kaj jim mari vsa lepota? Vsaj večina je taka. Služba, služba — in pa ko-modnost. Pa pokojnina na stara leta — Pah! brigajo se za lepote!" „Kvečjemu, če se pobahajo s tisto pičlo učenostjo in govorjenjem o umetnosti —" je pristavila Mira. »Pravzaprav," je dejal Matja, „saj imajo prav. Ha, ha. Kako so lahko brezskrbni —." Težko bi bilo res, da bi bila Eliza kaj dosegla. In vendar škoda, o škoda njene duše, ki je hotela takih lepot in čistot!" „Ne, Matja," je govorila Mira, „morda je bolje tako. Pohodili in raztrgali bi bili brezvest-neži njeno dušo in oblatili lepe misli. Tisto kr-delce, ki bi jo spremljalo, bi ji ne moglo dosti pomagati --." Zavzdihnili so vsi trije in molče zrli na cesto, kakor bi nečesa iskali, iskali, a se zavedali, da vendar nikdar ne bodo našli ničesar. „Vera, vera v sebe, in naša vera v njo bi jo morda še zdržala na višku," je govoril Ivan. „Pa ne za dolgo.— Ah ja, glejta, plovemotako, in nikjer nič vere. Vse je na tankih nitkah, vse zavito v tančice. — In tiste vrvi ni, ki bi držala, držala na veke. — In bi morala biti. Ni prav, da se ljudje vlačijo kakor megle po vsej tisti poti skozi življenje. In so veseli, da jedo in pijo in spijo. — Ne, ne — to ni prav. Delo, veliko delo, in v tem delu lepota, čista, bajna, to naj bi jih spremljalo, in to bi bila tista vrv-- In solnce bi sijalo vsem, vsem vsepovsod. . . ." Vroče je žarelo lice Ivanu. Stresel je z glavo in s čudno kretnjo dvignil roko proti nebu. . . . Prišli so bili blizu mesta. — Ozrli so se nazaj po cesti, prašni in dolgi cesti. — In Mira je dejala: „Tam je zdaj Eliza — kako ji bo hladno v maju brez solnca — tam v zemlji." JOS. PREMK: SONET. Saj sem vas ljubil, rože majskih dni, saj sem vas sanjal, cilji moje sreče, tak obstreljena ptica ne trepeče in ljud pred silnim Bogom ne drhti kot moč, ki v mladih dušah vzplameni in išče, prosi, trka hrepeneče: Proč! Kaj zastavljate mi pot do sreče in lažete v obraz mi, da je ni!? Saj sem vas ljubil, rože majskih dni, — molčite solze! Pesem je izpeta: Zdaj duša z Bogom več ne govori! Moj dom, o brate, cesta je prokleia, kjer bijem se s filistri vse noči!... „Za domovino?" Ha! Zn vino in dekleta! A. DOLINAR: PORTRETNI KIP. LISTEK. V znaku »Ilirije oživljene". KNJIŽEVNOST. NAŠA L1TERARNO-KULTURNA DRUŠTVA. »Matica Slovenska" izda za tekoče leto sledeče knjige: 1. .Zbornik', ki bo imel najbrž sledečo vsebino: Fr, Kobal, Kolera na Kranjskem (zgodovinska študija). — Dr. Šlebinger: Slov. Bibliografija (zadnjih petih let). —Dr. Gruden: Spomini na Francoze v naši narodni tradiciji. — Dr. Fr. Kidrič, Korespondenca med Prešernom in Vrazom. 2. Strekelj, Slov. Nar. pesmi (Stanovske, otroške itd.). 3. Knezova knjižnica: Dr. Ivan Lah: B r a m -b o v c i, roman (II. del). 4. Zabavna knjižnicas prispevki več pisateljev. 5. Hrvatska knjižnica: Dinko Šimunovič v Spije tu, Tudjinac = Tujec, roman. (Skupno z .Matico Hrvatsko"). 6. Jubilejna i n S p o m i n s k a knjiga I. z očrti življenja in delovanja za Slovence pomembnih ali vobče znamenitih Slovanov, kakor Jos. Šumana, Jos. Apiha, Rusa Go-golja, Srba Obradoviča, Čeha Mahe (.Maj"), Poljakinj Or-zeszkove in Konopnicke. (Spišejo te članke po vrsti: Ple-teršnik, dr. Potočnik, Stjepan Radič, Ilešič, dr. Ivan Lah, Grabowski-Mole, dr. Pivko. 7. Mencingerjevih Zbranih spisov I. zvezek. 8. Letopis. Urejanje knjižnice .Matice Slovenske" napreduje. Ob tej priliki opozarjamo na članek pristava zagrebške vseuči-liške knjižnice dr. Fanceva v .Savremeniku" (št. 5). Fancev naglaša, kako so nemške knjižnice mnogo pripomogle, da vrši nemška znanost hegemonijo na svetu. (.Savremenik" se nahaja v Ljubljani v kavarni .Evropi"). ,,Matica Hrvatska" izda letos: 1. Stjepan Radič, Češki narod. (17 pol). 2. Šegvič K.: Zgodovina umetnosti v Dalmaciji (ilustrovano). Ta študija je dobila častno nagrado. 15 pol. 3. A. Kovačič, U registraturi (Roman. 2 zvezka). 30 pol. 4. Sienkievvicz, Brez dogme (Roman). 5. Šimunovič, T u d j i n a c (Roman, skupno z .Matico Slovensko*). 12 pol. 6. K. Pavletič, Bratski i n a t (bratski spor). Drama. 8 pol. 7. Antologija moderne srbske lirike. 12 pol. Izvanredno izdanje: Goethejev .Faust". Članarina za Slovence 4 K. Ljubljanski poverjenik g. Dragotin Hribar, lastnik tiskarne. Za razpisane nagrade 1. 1910 je prejela 11 rokopisov. Nadalje so se ji ponudili rokopisi: veliko delo o posavskem vezivu, spis o narodni umetnosti in narodni obrti, antologija iz hrv. glagolske književnosti. Srpska Književna Zadruga v Belgradu je v imenu srbskih kulturnih društev prevzela priprave za glavno proslavo Dositeja Obradoviča, ki bo zadnje dni meseca avgusta (torej pač okoli 8. sept. po n. st.). Takrat se Dositeju odkrije spomenik, vršila se bosta Kongresa Jugoslovanskih kulturnih društev in kongres srbskih in hrvatskih študentov, v Akademiji znanosti bo svečana seja, istotako na vseučilišču. Koncem 1. 1910 je Zadruga imela 5354 članov (brez dobrotvorov = ustanovnikov), leta 1909 pa 4115, članarine 35.692 din. — Zadruga izda letos svoje XX. .kolo" knjig; lansko .kolo" je obsegalo 8 knjig. Članarina 6 K. Za leto 1911. izda sledeče knjige: 1. Pesmi Alekša Santiča. — 2. Krestomatija stare srbske književnosti. — 3. Andr. Štefanovič, Stara srbska arhitektura. — 4. Milorad Pavlovič, Napolitanske šetnje. — 5. Hrvatski roman .Tito Dorčič" sporazumno z .Matico Hrvatsko" in 6. neki srbski roman. — 7. Sremac, Pop Čira i pop Spira. — 8. Spomenica Dositeja Obradoviča. — 9. Daudet, .Tartaren Taraskonac". „Matica Srpska" v Novem Sadu, ki izdaja vsako leto več serij knjig, je na odborovi seji dne 27. marca (ni st.) v recenzijo dala sledeče rokopise: 1. Život srpskog naroda u Slavoniji (med tem: igre in pesmi). — 2 Sveti Sava u narodnim pričama i pesmama. — 3. Osveta il sudbina (drama). — 4. Kronika sviju glavnjih dogadjaja hercegovačke bune iz god. 1875.—1877. od Vuka Vučeviča. — 5. „0 zabrani Vukova prevoda Novog Zaveta u Srbiji" od A. Gavriloviča. — 6. Gajenje sečerne (sladkorne) repe" za .Knjige za narod". — 7. Aristofan". — Za 1. 1911. izda: 1. »Letopis" (= .Kolo" .Matice Hrvatske", znanost in beletristika) v 12 zvezkih, vsak mesec zvezek s 5 tiskanimi polarni (cena zvezku 1 K). 2. Knjiga .Matice Srpske* v 4 zvezkih (vsaka deset in več pol); ako dopusti proračun, izide še več zvezkov. 3. .Knjige za narod", 6 zvezkov, vsak zvezek 4—6 pol; razpošiljajo se z Letopisom vsak drugi mesec. „Matica Srpska" v Dubrovniku, ki je komaj lani začela delovati, je letos izdala 1. knjigo svoje ,Male Biblioteke", spomenico o Dositeju Obradoviču. Taka knjiga je v Dalmaciji tem primernejša, ker je Dositej del svojega življenja preživel v Dalmaciji. Kdor je član »Matice Slovenske" in »Matice Hrvatske", se bo letos mogel poučiti o p r o š 1 o s t i Slovencev, Hrvatov in Srbov (francoska doba, umetnost v Dalmaciji, Obra-dovič), o sodobnih naših literaturah (posebej .Tudjinac", dalm. zagorski motiv, in .Moderna srbska lirika"), končno o drugih slovanskih narodih (na pr. Čehi, Macha, Radičev .Češki narod"). — Naravni centralni položaj .Matice Hrvatske" ji daje nalogo, prinašati slovenska in srbska dela. Leta 1912. izdasta .Matica Slovenska" in .Matica Hrvatska" skupno slovensko knjigo. V smislu medsebojnega dogovora bosta obe nagraditi originalni slov. spis, oziroma spise, ki izidejo v tej publikaciji, in sicer v razmerju števila svojih članov; t. j., .Matica Slov. plača za polo svoj običajni honorar a .Matica Hrvatska* doda še dve tretjini tega honorarja, tako da slovenski pisatelj prejme za polo 100 K. Ob tem dejstvu bomo pač vsi radi .ilirci" ter rekli: In hoc signo vincemus, in signo coronarum !" JUGOSLOVANSKE REVIJE IN REV1JALNI LISTI. Beletristično-književni listi se v Slovencih držijo, dasi jim življenje ni baš sijajno — mislim tu na .Ljubljanski Zvon", na .Slovana" in na ,Dom in Svet". Težki so bili vsi dosedanji poizkusi s smotra m i. »Čas" iz umljivih vzrokov lahko izhaja, a pravzaprav med splošnimi revijami ne more priti v poštev, ker so mu krila vezana. Socialistični .Naši zapiski" so si priborili pravo do obstanka — njih aktuelna vsebina in način razpravljanja zaslužuje vso pažnjo in pohvalo — ali pa so si priborili tudi moč obstanka, to je drugo vprašanje, ki se vsiljuje tem bolj, ker smo jih videli že enkrat prenehati. Letos je nastopila .Veda", ki smo jo v .Slovanu" že primerno ocenili. Slovenci imamo torej dve splošni svobodni reviji. Vprašajmo se sedaj: Ali bomo mogli dve vzdržati? Ali moramo dve vzdržavati? V revijalnih člankih prevladuje pač socialna (in zraven narodno-obrambna) stran. Hrvati imajo poleg mnogobrojnih znanstvenih in strokovnih glasil odlični .Savremenik", glasilo »Društva hrvatskih književnika" in v zadnjem času .Matice Hrvatske"*. Tako izvrstnega in bogatega revijalnega lista kakor je .Savremenik" nimamo sicer na slovanskem jugu. Kolikor je list revija, prevladuje v njem kulturno-literarna smer. — Po splošnem obeležju nalikuje beletristično - poučnemu listu .Hrvatsko Kolo" .Matice Hrvatske" in pa .Književni P r i 1 o g ", ki ga je letos začel izdajati .Klub hrv. književnika" v Osijeku. — Popolna smotra pa je .Jug", ki ga v velikem leksikonskem formatu izdaja M. Marjanovič v Spljetu.** V majski številki čitamo .Triumf smelosti in značaja" (Meštroviča v Rimu), »Grafična umetnost in grafična reprodukcija", .Jedinstvenost materije", .Organizacija za komorno glasbo". — .Iz sodobne ruske umetnosti" itd. V junijski številki pa čitamo članke: »Kult genija (ob 200 letnici rojstva R. Boškoviča, fizičarja, astronoma, filozofa), .Odkod življenje na zemlji" itd. Že par let izhaja v Zagrebu — mislim vsakih 14 dni — smotra .Zvono* v majhnih zveščičih z literarnimi in filozofskimi članki. Hrvati imajo torej dve r e v i j i i n e n r e-vijalen list. Revijalni članki so pretežno humanističnega značaja. Ne izdajam pač nobene tajnosti, ako trdim, da tudi hrvatski socialni listi materijalno težko izhajajo. Trden je — vsled zveze z .Matico" — postal .Savremenik", tako da ga po vsej priliki čaka sijajna bodočnost, pomaga mu tudi hrvatsko-srbsko edinstvo, t. j., sodelovanje hrvatskih in srbskih avtorjev. V Belgradu izhaja pod uredništvom prof. Skerliča .Srpski književni Glasnik",*** beletristična smotra, * Zagreb, Bregovita ulica 3, Na leto 12 K. ** Mesečnik, 12 K na leto. *** Dvakrat na mesec v petih polah,, na leto 18 K (Skopljanska ulica 9). t. j., prinaša beletristiko in revijske članke s književnokritic-nim, gledališkim, umetniškim in političnim pregledom. Pač najuglednejši srbski list z odlično in bogato vsebino — dvakrat na mesec izpolniti tak list, to ni igrača. — Sličen značaj ima .Delo". List za znanost, književnost in društveno življenje *, ki ga urejata dr. Pavlovič in P. Odavič. V zadnji številki čitamo razprave kakor .Moja vera", .O katastru", .Poštne hranilnice", (Med sotrudniki je tudi bivši šef nauč-nega ministrstva Milivoj Popovič) itd. — K tema listoma je dodati še .Letopis Matice Srpske" v Novem Sadu, ki izide vsak mesec v obsežnem zvezku in ima bele-tristično-kritičen značaj. Popolna revija pa je sarajevski „Pregled"**. (List za nauku i socialni život. Za odbor izdaje i uredjuje Risto Radulovič), ki izhaja v Sarajevu sedaj drugo leto. V prvih letošnjih treh številkah (enem zvezku 160 strani) čitamo članke: .Srbska narodna biblioteka za Bosno", .Državna briga za narodno zdravje", .Naše gospodarsko življenje", .Kmetijsko šolstvo" itd. s političnim in literarno-kritičnim pregledom. — To je torej čista smotra z narodno-gospo-darskim in političnim beležjem. Srbi producirajo mnogo in odličnih proizvodov. Njih spisom se pozna francosko-angleška naobrazba avtorjev. V pretežni večini so revijalni članki n a r o d n o - g o s p o d a r s k e ga in političnega značaja. Saj so njih srednje šole realistične, a dejstvo dveh samostojnih držav nam tolmači zanimanje za širšo svetovno politiko. In kaj sedaj ? Prijatelj dr. Bazala mi je o priliki rekel: .Veda" je dobra smotra; i jaz hočem pisati v njo, tako da postane ta slovenska smotra tudi hrvatski list. Sploh bo treba moči spajati: lista, kakor je .Savremenik", Slovenci nimajo. Kot izključno literarno književno glasilo v najvišjem pomenu te besede bi mogel „Savremenilf" zadoščati i Hrvatom i Slovencem. „Slovan", ,Lj. Zvon" itd. pa ostanejo kakor so, bolj .domači" listi. Evo, na diskusijo! UMETNOST. Lojze Dolinar je eden naših najmlajših umetnikov in med kiparji najmlajši. Sin preprostih staršev je dovršil v Ljubljani obrtno šolo, na to se je pa vpisal na dunajsko umetniško akademijo obrazovalnih umetnosti, ki jo obiskuje še vedno. Dasi je še jako mlad, kaže vendar že lep talent. Po duhu svojega stvarjanja je vseskozi slovenska duša in z mehko liriko narodne pesmi druži izrazovito epiko dobrega kiparja. Značilna v njegovih študijah je važnost, ki jo polaga na krepko karakterizacijo in živo dramatiko umotvora. Ako se mu posreči, da srečno premore velike gmotne žrtve, ki so v najožjem stiku z njegovim stvarjanjem, bomo imeli Slovenci že na prihodnji umetniški razstavi v Ljubljani priliko, spoznati kiparski talent naše najmlajše umetniške generacije. GLASBA. f Kuhač Franjo Š. Nestor jugoslovanskih glasbenikov in eden izmed najboljših poznavalcev jugoslovanske narodne glasbe, je umrl v Zagrebu 18. junija t. 1. Kdorkoli se je pri nas bavil z motivi narodne glasbe, je moral poseči po njegovih .Južnoslovjenskih narodnih popjevkah", ki jih je Kuhač izdal v 4 velikih zvezkih, in to na svoje stroške. Razume se, da ga je to stalo ogromne žrtve; zato je opustil nadaljnje publiciranje tega dela in je večji del gradiva nepriobčen v njegovi zapuščini. Znani sta tudi nje- ** Izhaja — mislim — četrtletno, vsakikrat 10 pol. * Vsake tri mesece dvakrat. Cena na leto 8 K. govi deli .Ilirski Glasbenici" in „Vatroslav Lisinski in njegova doba" (pri „Matici Hrvatski"). — Narodil se je Kuhač 1. 1834. v Osijeku; njegovi predniki so se prvotno zvali Kuhačevič (v Primorju), a so v Slavoniji postali .Kochi", glasbenik Franjo pa se je vrnil k hrvatskemu imenu. Slava možu, ki je prepotoval ves hrvatsko-srbski in slovanski jug ter tako dal naši glasbi in glasbenim študijam naravno osnovo! Problem malega v politične boje zapletenega naroda razsvetljuje tale Kuhačeva epizoda: Prišli so radi zaostalih davkov k njemu ovrhovoditelji. Vedel jih je v sobo, kjer so bile nakopičene .Tužnoslovjenske narodne popjevke" Eden izmed uradnih mož mu reče: »Znajo, če bi bil ta papir čist, bi to že bilo kaj; ali ker je ves popisan, ne velja nič. Naj nam pokažejo kaj drugega, kar bo vredno zapleniti." RAZNOTEROSTI. NOV ZAROD. Priobčujemo tu dva zanimiva poizkusa: slovenski pesnitvi, ki ju je zložil Hrvat IvoOrohovac, in hrvatsko pesem, ki jo je spesnil Slovenec Rudolf Malic. Ivo Grohovac, sedaj načelnik v Jelenju blizu Reke, ki smo o njem pisali že v 1. letošnji številki (slika na str. 8), je poseben častilec Prešernov; tudi sledeči njegovi pesnitvi se naslanjata na motive iz Prešerna. (Gl. tudi sliko v tej številki str. 231). Evo ju: V mraku življenja. .Al pekel al nebo'" Prešeren. Kakor z neba, na hrib golob je pal, je pal na skalo: .Adrija, nazdar!" Šumel je tožno pljuskajoči val in pral obalo dvorca Miramar. Pod dvorec ribič z barko je pristal, Vesel pojoč: .Kaj svet je meni mar? Jaz svoje sreče svetu ne bi dal, za vse zlato zemlje, noben denar." Prispel je s kraških tal v mraku mož, zazrl morje mračno, morje Devina. Oko mu polnil potok milotrpnih solz. Trpina je trpeča čakala družina. Se vračal je po cesti trnja mesto rož, a šepetal: .Nazdar, o domovina!" Moj slavček. ,,Viharjev jeznih mrzle domačije, Bile pokraj'ne naše so, kar, Samo, Tvoj duh je zginil, kar nad tvojo jamo Pozabljeno od vnukov veter brije . . ." Dr. F. Prešeren, Moj slavček že dolgo veselo ni pel, Moj slavček že dolgo drobtine ni jel, Moj slavček že dolgo vodice ni pil, Moj slavček že dolgo svoboden ni bil. Moj slavček mi tožno in plačno poje In gleda to naše hrvatsko morje: Ta lepi, ta modri hrvatski Kvarnar,* Za drugo na svetu ga prav nič ni mar. Slave ob Kvarnaru že tujci svoj god: Slave veselice. Zrel njihov je plod ! Moj slavček pa gleda in bridko poje: Hrvati, Hrvati I Kje vaše je morje ? * Tudi Dante v „Divini Komediji" poje o Kvarndru, a ne Kvar-nžru. Okoliški hrvatski narod ga tudi zove Kvarnžr, a ne : Kvarnčr. Vide „Riečki Olasnik" številke od 23. avgusta do 9. septembra 1909. G. Rudolf Malic, bivši dijak ljubljanske realke, je zahajal več let v neko kopališče v hrvatskem Primorju in se je pri tem privadil hrvaščini. Evo njegovo pesem : Ljubice (Vijolice). Tri ljubice, Ljubičice zagledala, tri sestrice sve tri potrgala tiho spavale, Objesile glavice divno mirisale (dehtele). bijedne su ljubice . . . Došla devojčica, krasna kao ružica, glasno pjevala, radosno klicala : Sastao junak djevojčicu, krasno kao zvezdicu, zvezdicu ugrabio, djevojčicu ostavio . . . O. Malic mi je poslal pesem s prozaično, a tem važnejšo opombo: »Na vsak način bi bilo koristno, da se naši dijaki uče hrvatskega jezika, ker bi potem lahko v Bosni, Hercegovini, v Primorju in v Dalmaciji dobivali službe." MARIBORSKA PISMA. (Dalje.) V 42 sejah je pripravljal letos odbor »Dramatičnega društva" uprizoritve predstav; intendančnih sej je bilo šest. Intendanca je poslovala začetkoma točno, pozneje je pa opešala vsled bolezni načelnika g. Marina, kar ni bilo v prid društvu. Deloma se je opažalo to tudi na repertoarju. Koncem lanske sezone je kupilo društvo od bivšega ravnatelja mariborskega mestnega gledališča, ki je vsled in-dolence nemškega meščanstva bil zagazil v denarne stiske, veliko zbirko garderobe in pohištva za 2000 kron. Kar se tiče oprave odra, je društvo sedaj skoro popolnoma preskrbljeno, a tudi garderoba že zadošča, saj šteje 173 kostumov in oblek, med njimi mnogo dragocenih in krasnih. Vsled izredne pomnožitve garderobe si je najelo društvo posebno sobo, v kateri je pregledno uredil gospodar (g. Poseb) vse obleke. Smelo trdimo, da je naše gledališče zdaj prvo za ljubljanskim, kar se tiče bogastva garderobe zlasti preglednosti in vzornega reda. Ravnateljstvo posojilnice je omogočilo lepo preureditev odra, kjer se je obnovil tlak in izboljšala razsvetljava ; tudi vrvišče se je prekrilo in stopnišče je dobilo nova vrata, vsled česar ni na odru prepiha. Kurjava se je napeljala tudi pod oder, za kar so hvaležni diletantje, ki jim ni treba pozimi prezebavati kakor nekdaj. V dvorani zapazijo gledalci istotako precej izpre-memb, lično novo bariero in fotelje. Ta naprava sicer ne ugaja vsem, vsekakor pa vzdržuje red pri predstavah. Morebiti se v prihodnjih sezonah občinstvo ne bo več tako balo foteljev kakor letos . . . Nazadnje še omenjamo, da je dobilo društvo letos lastno pisarno in blagajno. Magistratu slovensko gledališče zopet ne da miru. Obrni! se je letos zopet na c. kr. okrajno glavarstvo kot nadzorovalno instanco z vlogo, češ, kaj poreče k temu, da uprizarja »Dram. društvo" predstave, še celo s tujimi gosti, da pobira vstopnino itd. C. kr. glavarstvo ni nič ukrenilo, kajti društvo ima do vsega tega pravico po svojih pravilih. Meseca sušca pa je prejelo društvo odlok, da prepoveduje magistrat kot požarna oblast vse predstave in sploh uporabo odra, dokler ne bo železnega zastora in nekaterih drugih naprav. Dr. Rosina in dr. Pipuš šta sicer izposlovala, da je smelo društvo uprizoriti še 25. sušca igro, ki so jo že naznanjali lepaki, nato pa je moralo zaključiti sezono. Vsled velikodušnosti posojilnice bo ustreženo kmalu vsem zahtevam dotičnega fermana in potem bomo zopet veselo igrali, dokler ne najde slavni magistrat r.ove zapreke. Velikega pomena za društvo je lastna gledališča delavnica pod vodstvom g. Poseba, kjer se izdelujejo kulise in vse potrebščine za oder. Slikarska dela oskrbuje na mojstrski način g. slikar Horvat, ki se je odlikovai zlasti s krasnimi slikami morja in Krasa (za »Lepo Vido") ter Rima (za »V znamenju križa"). Brez te delavnice bi društvo ne moglo tako krepko napredovati. Intendanco in vodstvo gledališča je zadel kar začetkoma sezone hud udarec, kajti dve glavni moč i, g. Štefan Medved in g. Poč, sta se preselili iz Maribora. Izredno požrtvovalnost g. Berliča in Poseba je zahvaliti, da ni obtičal Talijin voziček. Svojo pomoč kot režiserja sta nadalje ponudila g. Jože Stegnar in s!anko Narin, razen tega pa si je pridobilo društvo g. J. Boca, ki se je posvetil z vso vnemo našemu gledališču. Uprizorilo se je v tej sezoni 15 iger, in sicer 9 novih in 6 repriz, izza prejšnjih let pravzaprav le 3, kajti »V znamenju križa" se je igrala trikrat in »Svet brez mož" dvakrat. Po kategorijah je uprizorilo društvo eno zgodovinsko sliko („ V z na men j u križ a "), tri narodne igre („ R o-kovnjači", »Testament" in »Lepa Vida"), eno ljudsko igro (»Gospodje sinovi"), eno veseloigro (»Svet brez mož"), eno žaloigro („ M 1 i n a r in njegova hči"), štiri burke (»Robert in Bertram", »Krasna Lida", » R e z e r v i s t o v a svatba" in »Danes bomo tiči") in eno otroško igro (»Janko in Metka "). Ker se je opažalo lansko leto, da se zanima občinstvo veliko bolj za igre veselega značaja, mu je hotelo društvo ugoditi, toda ni se mu posrečilo, privabiti z burkami večjih množic ljudstva. Sicer so pa imele tudi druge igre majhno privlačno silo. »Testament" je posetilo manj občinstva nego prejšnje burke. Edina svetla točka v repertoarju je bila zgodovinska slika »V znamenju križa", brez katere bi bil položaj »Dramatičnega društva" precej žalosten. Samo to predstavo je posetilo 2273 ljudi, torej nad tretjino celotnega obiska. Seveda se moralni uspeh te igre nikakor ne more primerjati z gmotnim, kajti priprave za njo so požrle 1200 K. V. omenjeno igro je nastopilo društvo z velikim uspehom tudi na celjskem odru. (Dalje). NAŠE SLIKE. Ferdo Kovačevič: Poslednji solnčni žarki (Umetn. priloga). — Ljuba Babic ml. s Vilin pobratim (Ilustracija narodne pravljice. Str. 241. Umetniška priloga. Gl. zadnjo številko »Slovana"). — Napoleonova Ilirija (Str. 228.).— Ivo Grohovac-Riječanin (Str. 231): Grohovac je poseben častilec Prešernove muze; Prešerna in Jurčiča pozna bolje nego marsikateri Slovenec. V zadnji čas je začel pesniti tudi v slovenskem jeziku. Gl. štr. 255. — Spomenik I. istrskega tabora (str. 251.) se je razkril dne 25. maja 1.1. ob veliki narodni svečanosti, kjer se je prikazoval razvoj in napredek istrskega Slovanstva v zadnjih 30 letih. Zdi se nam, da vidimo pred seboj spomenik junaštva. — A. Dolinar: Portretna kipa (str. 234. in 253., naši izvirni sliki. Gl. gori »Umetnost"). — Graščina Schonbichl pri Melku ob Donavi, str. 235. (Po fot.). — Vinjete, str. 239., 250. Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove (Slonove) ulice št. 9 priporočata svojo največjo in najstarejšo trgovino z izgotovljenimi oblekami za gospode in dečke, gospe in deklice po najnižjih cenah Predmeti, katerih ni v zalogi, se izdelujejo po meri točno in ceno na Dunaju. Velika in moderna zaloga oblek za gospode, dečke, in otroke A. KUNC Ljubljana Dvorni trg štev. 3 (na voglu Židovske ulice) Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki, po nizkih stalnih, na vsakem predmetu označenih cenah. Naročila po meri točno in priznano dobro. Imam večjo zalogo v 02 O V vseh vrst. Vozove izdelujem po najnovejši dunajski in pariški modi; tudi stare vozove jemljem v račun po visoki ceni. iS h p s Franc Visjan izdelovatelj vozov Ljubljana, Kolodvorske ul. št. 25 TOVflRNR n/,1Mv POŠTMOHRRM. POHIŠTVA KOMTO št. 827375 TELEFOM ŠT. 58. IVAN MATHIAN C. IM KR. DVORNI ZALOŽNIK RRHITEKT ZR NOTRANJŠČINE V LJCJBLJRNI Umetno mizarstvo, tapetarstvo, preprogarstvo, kiparstvo in strugarstvo. Založnik N. V. c. in kr. avstro-ogrske vojne mornarice; c. kr. avstr. drž. železnic; c. kr. priv. južne železnice. Podjetje za cele oprave stanovanj, hotelov, sanatori, pisarn, toplic itd. — Ceniki in risbe na razpolago. TT Ilajbolj uarno naložen denar! Ikjuečja slouensba hranilnica! se Denarnega prometa do : 31. decembra 1910 : nad 564 milijonov kron. o § ^ £ JK p. •S3 O B e e .2, c - E a> B C3 O N a» to >«-> S« * ¥ s« SK •S HI SK se se se s« * s* s« v? •s SJf S? sa fD <0 KO - o d p a o o o >-< o a N a a a cx mest hranilnica ljubljanska u LJubljani, v lastni hiši, p Prešernovi ulici številka 3, sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41/i°/o brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vložene lične domače hranil- 17 _ 2 1 __ — ff t* IT C f II r\ nike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa V \J 1111 V vlIUjll/V« Posoja na zemljišča po 5 °/0 in proti poplačevanju dolga po najmanj «/«•/„. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tud> na menice in vrednostne papirje. --~~n --