štev. 308
TRST, ponedeljek 7. novembra I9IO
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
tmM efc nedeljah In praznikih »h 5-, ah panadal|klh efc 9. sjstraj. PtUBiiae Ite*. ae prodajajo po S nv6. (6 stot.) v mnogik tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranj«, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-ifiiai, Dornbergu itd. Zastarele »ter. po 5 nvfc. (tO stot.). *>«LAftl 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Širo kosti 1 'i^iee*. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po • st. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe t L. mm Za. oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a »daljna v ruta K 2. Mali oglasi po * atot. beseda, naj-■atnp pa 40 atot. Oglase sprejem* Inseratni oddelek uprave edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". m***.*- Plačljivo In oioftjhre e Trsta.
GPINOST
Gkiilo političnega društva „Kdiaoat" xa Primorsko.
T MliMtli jm mmd t
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira, ■arvtelaa aa	itltnj« „KDISOSTl" ataa*:
••lo Imtm Km 5 ae, s* p«l ltU Krom a-SO.
▼ei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae sprejemajo In rekopist se ne vraSajo
Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dem) Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La.s-.nU konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost' vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulio« ■ ■■ = Giorgio Galatti štev. 18. ===== Peltno-hranllnKnl raCun St 841652. TELEFON St 11-57.
BRZOJflUNE UE5TI.
Otvoritev novega poslopja trgovske In obrtne zbornice v Celovcu.
TELOVEC 6. V prisotnosti trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja je bilo danes slovesno otvorenje novega doma trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je imel pri tem daljši govor.
Protest dunajskih katolikov.
DUNAJ 6. Danes popoldne se je v ljudski dvorani mestne hiše vršilo od katoliškega protestnega komiteja sklicano zborovanje, na katerem se je sklenilo protest proti znanemu govoru rimskega župana Nathana, ki je napadel papeštvo, ter proti razmeram na avstrijskih visokih šolah. Navzoči so bili: kardinala Gruscha in Skrbensky, več nadškofov in škofov ki se mude tu radi škofovskih konferenc, mnogo duhovskih dostojanstvenikov, mnogo državnih poslancev itd. Shoda se je udeležilo preko io.ooo oseb. Poslalo se je mi-nisterskemu predsedniku Bienerthu brzo javko radi vprašanja barv katoliških dijakov na vseučiliščih.
Senator Abba +.
BRESCIA 6. Senator Abba, zgodovinar ekspedicije iooo. pod Garibaldijem je nenadoma umrl.
Spopad na bosensko-turški meji.
SARAJEVO 6. Na bosansko-turški meji med Uvacom in Rudo je prišlo vde-raj do spopada med bosanskim orožni-Stvom in turškimi obmejnimi stražami. Biio je izmenjanih več strelov, ©d orožnikov ni nihče ranjen. Bržkone se je to zgodilo vsled pomotnega prestopa preko meje, radi nezadostnega poznanja iste Uvedena je preiskava.
Bivši perzijski šah.
ODESA 6. Bivši perzijski šah je danes zvečer odpotoval v inozemstvo. On miali ostati dva meseca ob obrežju sredozemskega morja in se potem zopet sem vrniti.
Ruski in nemški ministri.
BEROLIN 6. Državni kancelar je imel popoldne pogovor z voditeljem ruskega vnanjega ministerstva Sasonovim.
Turško posojilo.
CARIGRAD 6. — Turški ministerski svet je odobril v splošnem pogoje nemško-avstrijske bančne skupine za posojilo. Glede podrobnosti nadaljujejo pogajanja med finančnim ministrom in zastopnikom nemških bank.
V Španiji je mir.
MADRID 6. Uradna poročila javljajo. da vlada v celi Kataloniji mir.
SABODELLA 6. (Katalonija). V mestu vlada mir. V prostorih delavske zveze je bilo izvršenih več preiskav. Našlo se je važne spise. Včeraj je bil en delavec ranjen.
Inspekcija novih španskih ministrov.
LISBONA 6. Vojni in notranji minister sta. se podala v severno Portugalsko inspekcirat tam nastanjene čete.
Letošnja Nobelnova nagrada za fiziko.
STOCKHOLM 6. Akademija znano sti je sklenila dati letošnjo Nobelovo nagrado za tiziko De\vootsu v Amsterdamu za njegova dela o plinastih tekočinah.
r—^^^>
Včerajšnja shoda o ljudskem
pozivu odbora pol. dr. „Edinost", ter rekel, da ne more kaj, da ne bi izrekel svoje graje, ker si oni, ki so zavedni, niso toliko potrudili, da bi bili pripeljali seboj one nezavedne, ki so res potrebni pouka. Potem je pojasnjeval, da dobe
takoj lepo število, osobito mlajših rodoljubov. Na tozadevno vprašanje g. Starca je odgovoril dr. Wilfan, da se računa posebno na sodelovanje dijakov.
Potem ko je bil g. Stare pooblaščen, da skliče zaupnike na posvetovanje
stranke v mestu naznanilnice, katere bo in da ukrene potrebno v svrho, da se
sestavi v Barkovljah poseben odbor, ,ki bo nadziral celo ljudsko štetje, je dr. W i 1 f a n zaključil shod.
Shod v Lonjerju
se je vršil ob prav <lepi udeležbi domači nov, zavednih naših kremen Lonjercev, ki so z največjo pažnjo in raznimi pripombami spremljali razpravo. To moramo smatrati kakor ugodno znamenje, da je tudi naše priprosto ljudstvo jelo umevati važnost in pomen ljudskega Štetja.
Shodu je predsedoval veteran rodoljubov lonjerskih g. Martin Pečar, ki je v svojem nagovoru naglašal važnost ljudskega štetja izlasti z ozirom na namere Italijanov, ki bi nas hoteli kar požreti.
G. dr. R y b af je v prvem delu svojega daljšega govora pojasnjeval razliko v načinu, kakor se je zadnjič štelo v mestu, a kako po okolici, izvzemši Skedenj, Kako so števni komisarji postopali po okolici je bilo naravnost sramotno. Ob normalnih razmerah ne bi trebalo nam se toliko brigati za ta čin in bi ga lahko prepustili poklicanim faktorjem, ali pri nas v Avstriji je to drugače, ker tu delijo pravice po narodnostih. Pri vsaki zahtevi, ki jo stavimo bodi glede šol, bodi glede ravnopravnosti našega jezika na oblastih, bodi ob oddajanju služb, bodi ob podeljevanju podpor raznim ustanovam — vedno je prvo vpračanje : koliko vas pa je ?! Zato to vprašanje ni važno samo za politike in znanstvenike, marveč za nas vseh. Zato se tudi Italijani toliko razgrevajo jadi ljudskega štetja in toliko trošijo zanje. Na Dunaju se vedno sklicujejo na statistiko ljudskega štetja. In zato se moramo potegovati tudi mi. Cim več nas bo tudi na papirju, tembolj nas bodo uvaže-vali. tem večja bo naša veljava.
Ker so na zadnjem ljudskem štetju komisarji tako grdo in zvijačno postopali, smo storili mi korake, da bi se tudi po okolici štelo in popisovalo tako kakor v mestu : brez komisarjev. Popisovali naj bi družinski glavarji. Na namestništvu so bili že nekako zadovoljni stem, ali Italijani so vložili protest, ker vedof koliko so jim Števni komisarji koristili. Sedaj je stvar na Dunaju.
Ce vspemo s to svojo zahtevo, bomo morali dobiti v vsakem kraju po nekaj oseb, ki bodo šli ljudem na roko. Za te naše zaupnike bomo prirejali nekake šole — tečaje. V mestu smo že začeli. Dokazati hočemo oblastim, da je naše ljudstvo po okolici dovolj inteligentno, da pravilno izvrši ta čin. Za nasprotni slučaj pa je govornik podrobneje pojasnjeval, kako se treba varovati pred zanjkami števnih komisarjev, izlasti tudi pozneje na reviziji, ki je Še posebno nevarna. Ob frenetičnem odobravanju je govornik omenjal govora dr.a Brocchija v deželnem zboru, ko nas je zasramoval na nezaslišan način in se ob enem robatil, kako da bodo oni znali od-
štetju.
Shod v Barkovljah
je bil razmeroma dobro obiskan, vendar pa so bili na shodu, kakor je omenil dež. posl. Martelanc, večinoma možje, za katere shoda niti ni bilo treba, ker so vsi na rod no-za ve dni in pouka skoraj niti ne potrebujejo. To je tudi opomnil predsednik pol. društva „Edinost"
dr. W i 1 f a n, ki je v svojem nagovoru zahvalil zborovalce, da so se odzvali
moral izpolniti vsak družinski glavar sam. V okolici pa bi imeli ta posel vršiti ma-gistratni pisarji, takozvani števni komisarji. Sicer je upanje, da bo vlada dovolila, da se bo tudi v okolici vršilo štetje kakor v mestu. V tem slučaju treba naše ljudstvo podučiti, da se bo znalo ravnati, a v slučaju, da vlada ne določi nam v prilog, treba ljudstvo zopet podučiti, da se ne bo pustilo izrabljati od magistratnih števnih komisarjev.
Govornik je potem dokazoval, da je namen rubrike občevalni jezik pri ljudskem štetju edino-le ta, da se v mestih s pretežno neslovanskim prebivalstvom a močnimi slovanskimi manjšinami skrije pravo število teh manjšin. Pri ljudskem štetju vprašujejo po občevalnem jeziku in ne po narodnosti, ko je pa ljudsko štetje končano, potem postane iz tega občevalnega jezika naenkrat narodnost. Tej zvijači treba stopiti na stran z žila-vostjo in vstrajnostjo, ter učiti naše ljudstvo, da bo znalo odgovoriti vedno : Slovenec sem in slovenščina je moj občevalni jezik.
Dr. R y b a r je omenil najprvo, da je hotela vlada izvršiti drugače štetje v okolici, kakor v mestu. V mestu mora vsak hišni glavar sam izpolniti dotično popisovalno polo, dočim bi prišel v okolici v hišo števni komisar, ki bi izvršil to delo. Ko bi se šlo samo za popis, bi mi prav radi prepustili to delo magistratu in njegovim organom. Ali tu se gre za ve-levažne interese, posebno radi rubrike o občevalnem jeziku. Zato je govornik posredoval v ministrstvu, da bi se tudi v okolici razdelilo posameznim posestnikom pole. In govornik upa, da se to tudi zgodi.
Kadar prihajamo mi s kakimi zahtevami, se sklicujejo vedno na ljudsko štetje.
Ko so zahtevali Rojančani na poštnem uradu tudi slovenski napis, so jim odgovorili, da se je pri ljudskem štetju leta 1890 naštelo le 67 Slovencev v Ro-janu. Za teh 67 Slovencev se pa ne izplača napravljati slovenskega napisa. Zato je na rojanski pošti še danes le nemško-italijanski napis. Ko zahtevamo šole, se sklicujejo vedno na vspehe ljudskega štetja. V zadnjem času je vlada začela podpirati razne zadruge, obrtne, kmetijske itd. Te za posamezne dežele dovoljene podpore se razdele med razne narodnosti v deželi na podlagi ljudskega štetja. Ako nas bodo tudi letos, kakor pred 10 leti našteli le 16 odstotkov, bomo seveda dobili prav malo od teh podpor, ker se nas že itak povsod zapostavlja.
V mestu bomo gotovo mnogo ljudi zgubili, ker so naši ljudje odvisni. Zato je dolžnost okolice, da pokaže pri ljudskem štetju svoj slovenski značaj.
Govornik je potem rekel, da se bo vršil v Barkovljah poseben tečaj ze one, ki bi hoteli ljudstvu pomagati pri ljudskem štetju, ako se bo oglasilo primerno število oseb. Govornik je navedel karate-ristični izgled, kake komisarje namerava poslati magistrat v okolico, ter prosil ko-nečno, naj se oglasi kolikor mogoče naših ljudi za naše komisarje.
Dr. W i 1 f a n |je še priporočil, naj
bij a ti navale „barbarov" in „vandalov". In tu v momentu, ko je njihova nesposobnost za gospodarsko delo evidentna, ko je edini veči denarni zavod, ki ga še imajo, doživel polom, dočim se naši denarni zavodi najlepše razvijajo. To je največja sramota za narod, ki hoče biti trgovski, in ki je imel nekdaj v svojih rokah
vsakdo priskrbi, da bo imel pri rokah , vso trgovino, vso industrijo in ves kapital,
krstni in domovinski list, ali kake druge dokumente. Povdarjal je posebno, da treba za one dečke, ki so rojeni od leta 1891 do 1900 koleka proste izpiske iz krstnih knjig.
G. Stare je predlagal, da bi se takoj priglasili oni, ki bi bili pripravljeni prevzeli posel zaupnikov. Oglasilo se je
da ne more vzdržati niti ene banke ?
V dokaz o važnosti ljudskega štetja je govornik navel še dva momenta. Ljudsko štetje je celo važneje nego volitve, ker velja za dobo 10 let. Naj važneje pa je zato, ker utegne biti prej ali slej narodnostni zakon, ki določi princip, da se bodo u važe vale le manjšine, ki tvorijo vsaj
2o°/0 vsega prebivalstva. Zato naj Lo-njerci, kakor vsikdar na volitvah, tudi povodom ljudskega Štetja postavijo svojega moža.
Na to so zborovalci Jože Maver, Križmančič in Lovrenc C o k žigosali postopanje Italijanov, oziroma prosili pojasnil, ki jih jim je dajal dr. Ryb&r in zaključil, rekši, da nekdaj smo bili res veliki reveži in zato odvisni in izročeni Italijanom na miloat in nemilnst. Danes pa ni več tako, ker napredujemo se svojimi gospodarskimi zavodi in na denarnem trgu, da se nam ne treba nič j več sramovati pred Italijani. Ti poslednji reklamirajo predpravice, češ, da so star narod. In res postajajo — zelo stari, (Bučna veselost) obnemogli na gospodarskem polj .1 trgovine in bankarstva. In če smo mi mladi, bodimo zadovoljni. Stari pričakujejo smrti, mladi pa — življenja. (Frene-tičen, dolgo trajajoč aplavz.)
Ker se ni nikdo več oglasil za besedo je predsednik Pečar zaključil shod s prisrčno zahvalo na^ lepi udeležbi in velikem zanimanju.
Po shodu so vzeli postavni možje svojega državnega in deželnega poslanca v svojo sredo, ga povpraševali po raznih stvareh javnega interesa, da se razvil malone — drug shod.
Čast Lonjercem !
C. kr. državne železnice
In — nemški „narodni svet".
v.
Delovanje nemškega „Narod, sveta" se res kaže pri naših železnicah v vsakem oziru: v političnih in gospodarskih težnjah njegovih. Preveč bi bilo, če bi hoteli navajati vse posameznosti ; zadostuj za to pot samo, kar smo navedli do zdaj. Danes naj vendar še omenimo konstatacijo, da so se Nemci „vrgli" poleg vsega druzega posebno na oddajanje kolodvorskih restavracij. Znano je, da so kolodvorske restavracije precej plodonosna podjetja. Z gospodarskega stališča je potezanje za kavcijo in pridobitev takega podjetja zelo opravičljivo. Prav nič se torej ne moremo čuditi, da si hoče nemški „narodni svet* tudi tukaj uveljaviti svojo brezmejno prepotenco.
Oddati je bilo v najem kolodvorsko restavracijo na Jesenicah. Pameten človek bi mislil, da se kolodvorske restavracije ali gostilne institucije v postrežbo in udobnost potujočega občinstva in ljudi, ki se je morejo posluževati vselej, torej v prvi vrsti domačega prebivalstva. In vendar so Nemci napravili politikum tudi iz tega. Napeli so bili vse sile, da bi bili vsilili svojega konfidenta za kolodvorskega restavraterja. No, čudeži so še možni, in zgodilo se je bilo, da je dobil to restavracijo vendarle Slovenec. Morda samo vsled tega, ker je šel s [svojo ponudbo nad vse nizko in ker se je vrhu tega Se izkazal z najboljšimi strokovnimi reveren-cami svojega dolgoletnega, vspešnega delovanja na tem polju obrti.
Ta čudež je ustrašil nemški „narodni svet".
Da bi se to ne moglo več zgoditi, so si Nemci izmislili nov modus. Zaupniki nemškega „narodnega sveta" pri železnicah so postavili nasproti nenemškim ponudnikom nekako zahtevo narodne indife-rentosti. S tem so hoteli zlomiti po malem razvijajočo se našo podjetnost in so si rekli, da nas to oplaši in popolnoma onemogoči, ker da bodo odslej gledali v naših ljudeh same najbolj strupene narodne Šovene, ki ne morejo nepristrannko opravljati te prevažne „eksponirane" službe kolodvorskega restavraterja. Kaj bi ! Vsi vemo, kako velik absurdum je vsaka taka prepozicijo o naših „ljudeh", če to hočemo trditi žalibog o pretežni večini naših obrtnikov.
»EDINOST« su 308
V Trstu. dne 7. novembra 1&10
Nemci se niso motili. To se je poka- jemu povišanju še leto dni na Dunaju kjer zalo pred kratkim, ko so se pulili za; dobi naslov pronuncija.
kolodvorsko restavracijo v Gorici. Oglasilo se je res prav veliko ponudnikov: Slovencev, Italijanov in Nemcev. Nemci res niso prišli do veljave, ker so bili za t- posel premalo zmožni, ali pa so (ker jih je tako vzgojil nemški „narodni svet") stavili tako pretirano nizke oferte, da so morali propasti. Neki Slovenec s Kranjskega je stavil kaj lepo ponudbo, a restavracijo je dobil — tržaški Volpich! Če se ne motimo, obstoja neka določba, po kateri kolodvorski restavrater ne sme imeti dveh ali več restavracij. No, Volpich ima dve restavraciji že v Trstu, a zdaj je dobil še to. In samo zato, ker ga je tukajšnje želez, ravnateljstvo na zahtevo železniškega ministerstva opisalo za narodno rindiferentnega", vse slovenske ponudnike pa za proslule narodne sove niste, — zlasti zagrižen Slovenec da je tisti ponudnik, ki je ponudil najboljšo oferto ! ! /
Ne se izplačalo, če bi hoteli še — dalje pisati komentar.
Samo to je gotovo, da Slovenec ne sme priti do veljave; kar ga diskvalificira, to Nemca najtoplejše priporoča!
Za zdaj zadostuj vse to. Toda z nemškim „narodnim svetom- in njegovim delovanjem na železnicah se bomo še bavili. Temu nevarnemu razmerju hočemo posvečati svojo neprestano in največjo pozornost.
Zato je naša iskrena želja, da bi to storila vsa naša javnost, da bi to storil vsak posamičnik. Kajti le tako se bomo mogli kolikortoliko vspešno ubraniti zmerom bolj srditih in drznih nemških invazij.
In če hočemo res doseči kaj izdatnega, moramo najprej poznati nasprotnika; proučiti moramo njegovo orožje in se iz tega tudi kaj — naučiti.
Pri nas je najhujše zlo to, da se večkrat vnemamo za kako stvar, naj jo že poznamo, ali pa ne — kar tako, ker je morda najbrž prav tako ! Da bi se pa potrudili in bi se poglobili v pereče vprašanje, to bi bilo seveda preveč. Strankarska strast ali pa nevoščljivost in celo in-diferentnost so nam že dosti pokvarili.
Nerodna zavest je le idealnega pomena, če se tudi gospodarsko ne utrdimo in okrepimo. Vsak naš človek, ki si služi kruiia na javnem mestu in pomaga pri dosegi tega namena, je naša narodna pridobitev, ker pomaga množiti naše narodno premoženje v krvi in v blagu.
Ves trud pa ostane brezvspešen, če bomo sami klaverni in zanikerni, kakor so tisti naši trgovci in obrtniki, posebno s Kranjskega, ki dopisujejo z oblastimi nemško ali italijansko. Tistim slepim ne-spametnežem bodi povedano, da se jim smejejo vsi in tudi tisti — katerim pišejo!
* Nemški „narodni svet" se smeje in de!a kupčijo z našimi kožami.
Kdor dobro, pošteno misli in mu je na srcu naš narodni blagor, naj si izpraša svojo vest in naj skesano moli — con-hteor !
Pri občinskih volitvah v Poštornf so v
soboto, ko je volil 4. razred, zmagali Čehi z večino 30 glasov. Med izvoljenimi je tudi bivši župan Hlavliček. Danes voli tretji razred.
Papež Pij X. in sežiganja mrličev. Iz Rima javljajo, da bo papež Pij X. po dolgem obotavljenju konečno dovolil se-žigati mrtvece. Kakor se doznaje, izdelujejo v Vatikanu posebne prepise, ki odrejajo, da bodo mogli duhovniki prisostvovati pogrebom takih mrtvecev, ki jih bodo sežgali, kar do sedaj ni bilo dovoljeno.
Zvišanje tovornih tarifov pri Inžni žel.
Dunajski listi poročajo, da bode dovolila vlada J. železnici samo za letošnje leto veljavno zvišanje tovornih tarifov do 1. 1917 in sicer pod pogojem, da Južna že-ležnica ne bo pobirala zvišane tovornine pri nekaterih predmetih, katere določi vlada. To je izvanredno važna stvar, ki sega globoko v gospodarske interese dežel, katere so tako zelo navezane na Južno železnico kakor ravno slovenske.
Princ Napoleon In francoski prestol. Iz Berolina: Splošno se zatijuje, da princ Napoleon aspirira na francoski prestol. Njegova ženitev z belgijsko princezinjo Klementino da je to njegovo idejo še bolj včvrstila, Princ si je uredil v svojem privatnem življenju po polen dvor, kakor kak ; kralj. Nadalje trdijo, da je sklenil ostati z rejalisti v najintimnejih odnošajih ter delati skupno ž njimi.
naj se preskrbi za vsem potrebnim v novi trgov. D. ARN-STEIN ,Aii'AIpinista'
TRST, V a San Sebastiano štev. 7.
: iluvi ćeskv :
zaloga zadnjih novosti kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd.
or odpotuje
ur
HMICHEIlsE ZI3FPAR
r=ir
Trst, ulica San Giovaniii 6 iii 2 TELEFON štev. 11-85
s poflnižnico v Zadri
Zaloga

lastnega Izdelka.
Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sobne, Blansko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za štedilnike.
Majolič. peči izdelane za trajen ogenj, uporabljivo tudi na plin.
m
i Al Piccolo PtuMoilo
Trst, Via Carlo Gliega štev. 13, Trat
Dnevne novice.
Sanacija koroške klerikalne centralne zadružne blagajne. Konferenca avstrijskih
Škofov, ki se vrSl sedaj na Dunaju, se bavi baje tudi z vprašanjem sanacije celovške klerikalne blagajne. Vlada se je namreč izjavila, da je pripravljena izvesti sanacijo centralne blagajne le, če se izpolnijo gotovi pogoji. Pridobila bo eno banko, ki bo dala centralni zadružni blagajni posojila 2—3 milijone kron proti 2% obrestovanju, to pa le tedaj, ako bodo i pred vsem škofje vložili v gotovini garancijski fond.
UaMtnlftkaf razstava „Medulič" v Zagrebu. V ponedeljek so v umetniškem paviljonu v Zagrebu otvorili umetniško razstavo ki jo je priredilo dalmatinsko umetniško društvo „Medulič*. V imenu bana dr. Tomašića je razstavo otvoril predsednik banske g" a stola Vladimir Mažuranič. Razstavili so med drugimi ti-le umetniki: Meštrovič, Rosandič, Yranyczany, Bukovac, Medovič, Krizman, Marinkovič in Tišov, kot gosta pa Slovenec Jakopič in Ceh Joža Uprka.
Papeild nuncij Granita di Batamrta a« Dunaja bo, kakor poroča politična korespondenca, v prihodnjem konziatorjum imenovan za kardinala, ostane pa kljub svo-
Domače vesti.
Naša gledališče. Včeraj sta se vršili; dve predstavi, ki sta bili dobro obiskani.
Odbor ruskega kružka naznanja gg. učenkam in učencem, da pouk raznih je-; zikov prične prihodnji teden v Ciril-Me-todovi šoli na A.cquedottu št. 22, III. nad. s sledečim urnikom :
/. ruski tečaj v torek in petek od 7—8 ure zvečer;
II. ruski tečaj v sredo od 5—6 ure pop. (konverzacija);
Srbsko-hrvatski tečaj v ponedeljek in četrtek od 7—8 ure zvečer ;
Češki tečaj v sredo od 7 — 8 ure z v.
Slovenski tečaj v ponedeljek in četrtek j od 8—9 ure zvečer (prvikrat prihodnji; četrtek);
Slovenska stenografija v ponedeljek in četrtek od 7—S ure zvečer.
Opozarja se, da ta sestavljeni urnik' je le provizoričen, in se bodo po dogo-1 voru ali po željah večine učencev vršile I razne spremembe. Vabimo še nadaljne ukaželjne gospode in gospice, naj se priglasijo k enemu ali drugemu tečaju.
Narodni pipčarskl kiub od Sv. Jakoba vabi svoje člane na zborovanje, ki se bo vršilo v torek, dne 8. nov. t. 1. v gostilni pri Babiču. Na dnevnem redu je mej drugim tudi Miklavžev večer, ki ga klub namerava prirediti svojim članom, kakor navadno vsako leto.
Pevsko društvo „Trst* priredi v nedeljo dne 13. novembra t. 1. v prostorih „Gospodarskega društva" (pri vdovi Bole) v Rojanu družinski večer. Na vsporedu bo petje, tamburanje, srečolov, kupleti itd. Vstopnina prosta.
Pevci in tamburaši so vabljeni, da se polnoŠtevilno vdeleže pevskih oziroma tamburaških vaj. V torek ob 8. zvečer pevska vaja za moški zbor, po vaji važna odborova seja. Danes v ponedeljek in v sredo tamburaške vaje.
Tržaška mala kronika.
Poskus SaRloaiora. Včeraj ob 2. zjutraj je dninar Fran Kugle, star 45 let, stanujoč v ul. Navali št. iof pil karbolne kisline v samomorilno svrho. Zdravniška postaja ga je pripeljala v bolnišnico.
Okraden tat. v soboto zjutraj je v neki žganjariji v ul. Tintore popival Ivan Gregoretti. Ko je ta potegnil iz žepa desetak, da bi plačal, je brž pristopil k njemu neki Manago, težak, ki se je tudi nahajal v žganjariji,* in mu strgal bankovec iz roke. Ali še ga je vihtel v zraku, ko sta druga dva kampijona ulovila bankovec in ušla. Tat Št. 1 je ostal z dolgim nosom in bil je Še povrh aretiran. Sicer je trdil, da mu je šlo le za ! Wo, in je Gregorettiju povrnil vkradeno
i
Podpisani naznanja, da je prevzel gori omenjen« gostilno in jamči za najbolje vino, tamreč: kraški teran, belo vipavsko istrsko, opolo in dobro dalmatinsko. Zra-Ten tega so vedno na razpolago gorke i a mrzle jedi. Zato se sajtopleje priporoča slavnemu občinstvu uda ni
Ivan Rebec.
Mamin
>0VA TRGOVINA
s perilom in konfekcijo
Silvio Dorbes
Trst, ulica Casernm štev. 6, Trst
ima na prodaj
vsakovrstne konfekcije
kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice. spodnje hlače, platno, bombaževioo in r»z:ič >e drugi drobnarije. Vae to po najnižjih o?nah.
Trst, ulica Caserina štev. 6, Trst

ma
EiEi MM MM MM MM iiii ilii MM
T Avt civilni zemljemerec
Kristjan Pertot
se le preselil e Via Comrasrclale šteu. 3 I. nadstropje, Telefon 2376
Priporoča se alavnem.11 občinstvu slovenski Zimljemercc.
kot edini
i MM	
S M	
% MM	
11 mm	
8 mm	
>1 Elil	
1 MU	
A HH	
i HU	fH
R. Oaspedni,
k
Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10
_________ Prevozno podjetje =====
e. kr. avstrijskih drž. Železnic
Sprejme razcannjanje MoršnepsiM blaaa 11 mitnic, dostavljaj u dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cementa „PORTLAND* v Spljetu.
PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Obena zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1 1831.
Zakladi za jamstvo dne Si. decembra 1909 K 866^29.741*68. — Olavutea xu zavarovanja ii ljenja dne 31. decembra 190» K 1,0S4.103.286 o» — Plačana pod vračila od leta 1S31 4 >
deeembra 1909 K 977^14.967-32.
8 1. januvarjem 1907. je drufitvo uvelo za življenjih oddelek nove glavne pogoje police nadarjeat* najveČo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti polio«: 1 Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vriiu voja^ao službo, ako je vpisan v polah Črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec l00/,. od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila	«' vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrli v teku 6 mesecev po preteka roka.
XX. Veljavnih po pretoka • meaooev °d Udarja :
s) zavarovanec more — ne da bi sa-to plačal posebne premije in brez vsake formahte« — potov a*) in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (Svetovne ptolkei. b) Društvo je zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju.
Veljavnih po pretekn «sgt lota po iada^Jn polioo: a) Zavarovanca se oprosti plačevanja za me&ana zavarovanja v slučaja da postane ne b posoc^a sa delo.
IV. Valj avnlh po protekn tok let od ladanja:
a)	Absolutna neizpodbojnost zavarovanja ranim slučaja prevare.
b)	Društvo je savesano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umri vsled saawmvsa ali po**.*-
(e Zavarovanec sase dvigniti posojila proti plačevanju 4 V* \ • Dniitvo sprejema zavarovanja sa
življenje, požar, prevažanje in nlom.
V Trota, 7 novembra liJlO
„£DI>ObT" žu 30$
btraif JU
svoto. Tatova St. 2 sta bila tudi aretirana beden 6 ur v zraku) in glede daljave.
Preletel je v 6 urah 465 km.
Mis Le Neve in njen ljubimec dr. Crfppen.
in pridržana v zaporu, dočim je bil tat Št. 1 izpuščen na svobodo.
Hipna smrt starčka. Včeraj zvečer ob 10. uri in pol je Šel po ul, S. Giusto okolo sedemdesetleten starček, ki je držal de-kličico v naročju. Na enkrat se je starček zvrnil na tla in je obležal mrtev. Zadela ga je kap na možganih. Deklica ni znala drugega povedati, nego da je ta njen dedek. V žepih so mu našli mnogo pobotnic uprave lista ,L'Arteu; iz tega sodi se, da je bil pokojnik kak iztirjevalec tega lista. Trupli so spravili v mrtvašnico pri Sv. Juštu.
Gospodarstvo.
Tržaška posojilnica in hranilnica je
imela v mesecu oktobru t. 1. 1,544.753-27 K prometa. Med temi je bilo vplačanih hranilnih vlog K 336.705*52, izplačanih hranilnih vlog pa K 395.013-95. Posojil se je izplačalo K 168.397 45, stranke so vrnile posojil K 134.599-25. Promet tega leta do inkl. 31. 10. znaša K 18,329.656-42.
Češko denarništvo na slovanskem Jugu.
Dne 1. novembra t. I. je otvorila banka Slavij a" v Sarajevu filijalko za Bosno in Hercegovino. To je prva filijalko za Bosno in Hercegovino. To je prva ftlijalka češkega denarnega zavoda v Sarajevu sploh. Ta korak češke banke je prebivalstvo in časopisje jako simpatično pozdravilo.
Letina na Ogerskem. Poročilo poljedelskega ministerstva z dne 25. oktobra. Ugodno jesensko vreme je pripomoglo, da je koruza dobro dozorela, vsled tega je letošnji koruzni pridelek večji od lanskega, ceni se na 49,28 milijonov meter-skih stotov proti lanskemu 41.11 milijonom. Krompirja bo 46,26 milijonov proti 49,95 lanskega Teta. Zeije, stročni sadeži in razna sočivja so izborno obrodila sladkorna in navadna repa je dala dober pridelek. Vina je splošno malo. Sadja tudi ni bilo veliko, razun jabolk in orehov.
Klavnice za živino na rumunsko-av-strijski me]i. Po določbah avstrijsko-ru-munske trgovske pogodbe se bodo na avstrijsko-rumun3ki meji sezidale klavnice, namenjene za živino, ki se bo uvažala iz R.umunije v Avstrijo. Klavnice bodo stale pod nadzorstvom avstrijskih veterinarjev. Dne 30. oktobra s^- je položil temeljni kamen za prvo tako klavnico v Turn-Se* verinu,
Štetje Živine. — Glasom ministerijalne odredbe z dne 20. avgusta t. 1. se bo ob enem z ljudskim štetjem vršilo tudi štetje živine po stanju 31. decembra 191 o. Poljedelsko ministerstvo polaga veliko važnost na skrbno izvršitev štetja živine, kajti po natančnih podatkih, ki se bodo dobili pri tem štetju, bo še-le mogoče uravnati za bteve Živinorejcev, kakor tudi si predočiti pravo sliko o stanju živine v Avstriji z ozirom na draginjo. Politične oblasti imajo torej nalog, da poučijo ljudstvo, da so natančni podatki o živinoreji in
Iz Londona javljajo : Ljubimka dr.a Crip pena je prišla te dni v sodni zapor, da se sestane s svojim na smrt obsojenim prijateljem. Crippen sam je zaprosil za ta sestanek, ki je trajal le kratek ča*. Crippen jej je dal navodilo, kako naj razpolaga z njegovim imetkom, ako ga usmrtijo. Ona mu je ob slovesu nemo dala roko in povesila glavo. To je bil njen razstanek.
Marconi kakor aviatik. — Iz Londona poročajo: Marconi se bavi z aviatiko. Izjavil je, da Želi napraviti stroj, ki bi se mogel z največjo hitrostjo dvigniti v zrak. Nadalje je izjavil, da se morajo konstruirati aeroplani tako, da se zamore z 2000 m višine brzojavljati na zemljo.
Za 100.000 frankov starega časopisja. Narodna banka v Bruselju je odposlala svoji podružnici pri Antverpenu vrečo 20 frankovskih bankovcev, katerih je bilo v vsem znesku 100.000 frankov. K.o so pri podružnici vrečo odvezali, so dobili v njej samo star zrezan papir. Denarna vreča je bila med vožnjo zamenjana s popolnoma podobno vrečo.
Zadnji Kolumb. V Madridu je umrl te dni Krištof Kolumb de la Cezda, vojvoda Veragua, v starosti 72 let. Pokojnik je bil zadnji potomec rodbine glasovitega Krištofa Kolumba, ki je odkril Ameriko.
Vprašanja in odgovori.
Vladimir. Take šole kakor povprašujete ni v Trstu. Vi ste pa še celo mlad in kakor sklepamo po Vaših vprašanjih, Vam svetujemo, da ne čitate preveč kriminalnih in detektivskih romanov. — Vekoslav Črne. 1. Obrnite se na županstvo, kamor ste pristojni. Tu bodete dobili vse informacije in hstine. s katerimi se obrnite na okrajno glavarstvo, kamor pripada občina. Prošnja se kolekuje s ko-lekom 1 K, priloge s 30 stot. V prošnji omenite, da se bodete predstavili ob času nabora komisiji, ki jo določi dotični konzulat. Sklepajoč po pisavi in vprašanjih zdi se nam, da ste identični z g. „Vladi-mirjem", zato tudi Vam priporočamo to, kar smo zgoraj svetovali njemu. — Tugo-mir. Številko in datum sankcioniranja Vam ne moremo še javiti, ker tega še doslej nima niti finančni urad. Zakon bode pa stopil v veljavo s 1. januvarjem 1911, Ponovite vprašanje kasneje. — N. F. v Trstu. Po Biičherjevi statistiki je na svetu 5 miljonov več moških nego ženskih. V Evropi je povprek na 100 moških 101 — 10S žensk. Avstrija ima povprečno 104 ženske na 100 moških. Več žensk kakcr moških imajo sledeče dežele : Istra, Goriška, Dalmacija in Bukovina. Največ moških ima Bosna t. j. na 113 moških 100 žensk. Statistični podatki v Trstu so pa sledeči: Leta 1900 na 176.383 prebivalcev
Samoumor mesarja radi — draginje. V Lincu se je v kratkem času usmrtil radi draginje že drugi mesar. Dne 28. oktobra se je v svoji mesnici obesil mesarski mojster Karol Moravva. Mož je bil star 67 let ter zapušča udovo in več otrok: — Že dolgo časa je tožil, da kupčija radi draginje vedno boij nazaduje in da je prišel radi tega v denarne zadrege.
Brata ustrelil. Na lovu v Enzersdorfu se- je knežjemu nadgozdarju Albertu Zwier-zina ponesreči sprožila puška. Strel je zadej njegovega brata, komisarja Emila Zwierzino, ki je bil takoj mrtev.
Pranje svilnatih rut. Svilnate rute se ne namakajo, prati se morajo posamezno druga za drugo.
V dve posodi pripravi se deževnica, v vsako se vi i je nekoliko špirita. — Ruta se naglo namili z dobrim milom ter lahno opre v obeh za to pripravljenih vodah. — Potem se uravna v belo čisto ruto, malo pusti in lahno zlika z ne prevročim železom. Pero se tudi na drug način: V 1 liter mrzle vode se vmešata dva rumenjaka. Ruta se v tej vodi izpere in dobro v Čisti vodi preplakne. Uravna se v čisto ruto in zlika.
GOSCILNAII. D. 0.
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejeni slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
Gostilna. je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči.
Vinski trgovci in komarji S5SS25 Pozor !
Kadar kupujete vino, grozdje ali trop»n*ko žganje ne priporočam, da «e obrnite na-me, Obrnite se osebno ali pismeno. Imata pristna naravua vina. ki ho bila na razstavi v Parizu odlikovani z zlao krono, ziato medaljo in križcem ter častno diplomo Jfa razpolago je več pohvalnih pise'n v mojej pisarni.
Vrhu tega dam onomu, ki bi bil v stanu dokazati, da vina v mojej kleti niso n ravna in prstna
1000 kron. — Zaloga vina v Poreču, ulica Grande št. 320 istra).
— 8e priporoča udani
Martin Srefaot.

Vn9lom se od^* ljudska kaverna - ml^karaa lldjclll dobro upeljana. Cena po dog^.>r». Molir a venio 70. Žiberna.	I9i2
TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, 1.
TELEFON stav. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obioke obleke in površnike za moške, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
stanju živine v prvi vrsti v korist živino-jje bilo več 7899 žensk t. j. 109 žensk; rejcev, ne pa. kakor ljudstvo splošno misli, j proti 1QO moškim. Leta 1890 od 155.471
da bi se stem povečali davki._{prebivalcev 8475 žensk več nego moških.
'	* ^	i Za najnovejše podatke se pa obrnite kas
Razne vesti*	-neje, ko bo končano ljudsko štetje z dne
Kavnatelj buneškega arhiva, dr. Mala-j3i. decembra 1910. — Nevesta P. K. Na-; gola, se je v Benetkah ustrelil. Bil je naj 1 vada je, da je nevestino perilo zaznamo-j znamenitejši arhivar in starinoslovec cele j vano s črkami njenega dekliškega imena, j Italije, spisal je tudi veliko temeljitih del. j In zakaj ? Nekateri trdijo tako, da ne j Po nedolžnem so ga začeli listi napadati, \ more nihče trditi, da niste prinesli niče-1 da nima arhiva v redu, nakar je poslalo! sar k hiši; drugi pa zato, da Vam ostane naučno ministerstvo preiskovalca, ki jej perilo porabno za drugo poroko, ako bi našel vse v redu. Toda anonimni obreko-1 se prva razdrla. — Težak. Vaše vprašanje valci niso odjenjali in dr. Carlo Malagola, • je nejasno. Uovo basoto = mehko kuhano ki je bil že itak nervozen, se je vstrelil. jajce, uorao bassotto = majhen, tršat (čo-Spalni vagoni tretjega razreda — v kat) človek. — Težak P: H. Mehanik, Švedski v Švedski uvedejo teh dni spalne včasih tudi strojnik. — Ahasverus. 1. Ne vagone tretjega razreda in sicer na progi bodete imeli prav nikakih zaprek. V celi Kied Stockholmom in Malmo. Pozneje jih zadevi se pa obrnite na rektorat dotične uvedejo tudi na drugih progah. Ti spalni univerze, kamer mislite vstopiti. 2. Ne vagoni tretjega razreda se bodo razliko- smatrajte našega uredništva za agenturo, v^li od onih drugega razreda pred vsem saj smo Vam že zadnjič rekli, da se obr-v tem, ker bo v vsakem oddelku šest nite na kako knjigarno. — Radovedneži od mesto štirih ležišč, in to na vsaki strani sv. Ivana. Križ na ogrski kroni je nag-po tri, eno nad drugim. Ležišča so izde- njen radi tega : Leta 1848 so ogrski re-iana iz lesa in vsako ima matrac, blazino volucijonarci ukradli kraljevske insignije in pogrinjalo. Pogrinjalo bodo večkrat ter jih zakopali v bližini Oršave. Ko so raerjavali, blazino pa preoblečejo čisto za jih čez 2 leti zopet našli, se je pri kopa-vsakega potnika. Tako ležišče bo stalo nju križ na kroni vsled kakega udarca v Švedski K 2-50 stot.	nagnil, pa so ga tako pustili. Na mestu,
Sest ur ¥ zraka. Zrakoplovec Tabu- kjer so bile vse insignije skrite, je dal teau se je vzdignil v Tampes-u na Fran- naš cesar postaviti kapelico. — Kupova-oskem ob 8 45 zjutraj in ostal v zraku lec. Urad občega zavarovalnega zavoda do 2*45 pop. Tabuteau je dosegel s tem za zasebne uradnike in uslužbence v rekord glede časa (doaedaj ni bil 5e no- Trstu.
Princ rn^Q se mesnica TOMAŽA ZAJDN l K A. 1 I ||J K- ruisd T Tratu, Piazza S. Giovanni ^te*. 6. Prodaja *e goveje meso, teieČie, jančje, vaakovrat-na perutnina in a veže meso. *	71T
»i*
Josip Stolfa Belvedere Stev. 8 iu .
vsakovrstna mizarska d^ia.
Limiment Capsici Comp.
nadomestek za
sidro Pn!n - ExpeIIe:.
Pri aakapu tega priznano itbornetf* \ iredstTR za drgoentr, ki ae ga vfinbi. g skoro t vseh lekarnah, naj »e redno j pasi na *arst eno zeamko „SIDBO' J
Dr. Richter-ja lekarna ffsffl
„K ZLATEMU ANGELJU" ff.T
Etlzabethatrasae No. 5 aen
- Antonio Spanghero " j
mr DEKORATIVNI SLIKAR
Naslednik tvrdke	DELALNlCA :
D0MENIC0 DEL1SE. Via Madeasina 7
Telefon 160 Trst Telefon 160.
VELIKA ZALOGA. - Papir za f tapeciranje najboljših tovarn.
Prevzame vsakovrstna stavbena dala in dekoraoije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lasa In aiarmoria, fztožoe table
i
Josip Crnigoj
H- priporoča slav. občinstvo svojo
pekarno in sladčičarno
Ulica Ferriera 37 vogal nI CvntL
ITTEODOR KORN IJ
fgg Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. —
Pokrivač streh vsake vrste.
SPREJEMiJO SE VSAKOVRSTNA DELA IN POPRAVE = PO N1ZSZH CEiAH.
:: Delo dobro in zajamčeno. TelBl. 25-26. Q Poslovodja: Franjo Jenko.
SE
3C5
aznanilo.
Naznanj« se slavnemu občinstvu, da se naha:3 dobr janaaa. trgo-	O "
(prej trg Barriera veoehAa) sedaj
ui. istltuto 25 (uogal ul. Hanzonl D
Zaloga testenin domaćega pridelka, „PEKATETE" z ILIRS iE BISTRICE^ tuKaj. pridelka in napolha-i skega. Zaloga olja iss oljk, vinskega jesiha, kave, bIjkI korja itd. Poaebnoat: vina domača In zunanja v steklenicah ln pivo. Toplo ae priporoča alavm občinatvn in svojim prejšnjim cenjenim odjemak*«
Naročnine po pošti od 5 klgr naprej se izvršujejo po nizkih cenah.
Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION"
(Filijalka Banke Onion) u Trsta
se bavi z vsemi bančnimi in menjidnimi opera jami.
Tekoči računi In računi na bančni žiro
▼ kronah »H v inozemskih vrednostih
Uložne knjižiee
na Gksaon termin ali dogovorjeno pred-namenilo
po jako ugodnimi pogoji po dogovoru.
efekte v, dokumentov, odreskov in
izžrebanih srečk.
Kupo - prodaja
ti- In inozemskih vredne*, vrtat in
diviz.
Izdaja braaibM knjižic« ter obrestuje vloge p«
Ititil davek od hranilnih vtog placa]e zavod sam.
Daje predujme	|i Prejema, in hrani depoaUe
na vrednoto in karate parnikov L t i ||	tov jih točno upravna.
Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu
(prosto veakorftnih streikev) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di NapoH), italijanske banke (Banca d'Italia) in »ciljanake banke (Banco di Sicilia).
Odpira kredite v nozemstvo proti Ustinam. — Izdaj« kreditna pisnuu
ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme	j| Odpira earinske kredite.
na klaco, pelioe, warranto Lii Jj Kupuje la prtfeji Uago v komtagi.
ODDELEK ZA SLADKOR.
Stran IV
,,EDINOST" št. 308
V Trstu, 7. novembra 1910.
»Ili
Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej.
Cea prihod, o« I roma odhod bo naznanjeni po srednjem evropejskem ćaaa.
C. kr. državna železniea.
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 0 do Poreča in medpostaje. 0 do Gorice (in Ajdovščine). B Gorica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga—D raž dane — Be-rolin.
Herpelj e—Divača—Dunaj. Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. Herpelje—Pula. Le do Bnj (in medpostaje). 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec M Koper—Buje—Poreč. 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 0 Le do Buj (in medpostaje). 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pula. B Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec- Linec Praga—Dunaj—Monakovo — D raž dane — Berolin.
B Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Monakovo.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0 Boršt—Herpejje—Divača. 0 Gorica (In medpostaje).
Prihod v Trst.
Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.90 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Buj (in medpostaj).
8.52	B Iz Berolin a, Draidan, Prage, Linca, Du-
naja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice, (in Ajdovščine).
9.53	0 Iz Pula (iz Rovinja).
10.15 0 Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. 11.15 B Iz Dunaja (I^jubjjane) Gorice in medpost aj 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice«
- (Ajdovščine) Berlina, Draidan, Prage.
Dunaja.
335 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Buj in medpostaj. S~45 0 Iz Dunaja. Celovca, Gorice. fČ2 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 735 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dn-- naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.46 0 Iz Poreča in medpostaj. 1(T23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 1L10 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 8.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj.
5.10 5.55 6.00 7.30
7.34 8.55 9.06 9.12 1.05
3	45 340
4	45 5v— 7.10 1.22 820 8.55
10.35
2.14 2.40
5.47 0
OPAZKE: Podčrtane številke značgo p o pol ud ne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak)
Otvoritev im slovenske trgovine
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, v ulic
Barrlera veochla fttev. 38
prodajalno obuval
LASTNEGA PRIDELKA "Sft
Zadruga izdeluje vsakovrstna obuva'a od najprl-proatejiega do najfinejiega ter sprejema tudi poprave.
Priporočamo se to ej Blavnemu občinstvu, da se poslužuje vedno izdelkov naSe zadruge, a bode naj slavno obć'nstvo tudi prepričano, da se bo z naSimi izdelki zelo zadovoljilo.	Cene selo Dlake.
NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedeneo
TRST, Carlo Goidonijev trg štev. It
t miti mm tele* in niti„Poet"
in o*t. »ciriinlli	is prodaja gra-
no/oauv, »oprt no-., ia forn^ra/e* 7a!og? jsripra* aa toniti pivo đ«'^Talfa s?	V t. mo!»» kol* motokoie« itd
Velika zaloga prlpsdkav po tovar cenah.
TELKFON	17?.*.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoaov
Izdiranje zobov
vsake bolečine
Prodajalna jestvin in koloni-jalnega blaga
Ulderico Basso
trst, ulica farneto 14
Blago vedno sveže
In oene zmerne.
is
UGODNA PRILIKA.
V veliki fini botiljeriji in slaščičarni
vogal ul. Ghega
in trga vojašnice (blizu Nar- Doma in kavar. Fabris)
Bogat izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. Izvrstne slaščice.
Cene zmerne. - Postrežba tudi na dom.
Aeti Spom&nte, HefoSk zagrebški Po linkovac in Sokol. Posebne vrste: Ruse
po najzmernejših cenah. £5" FAVE po 2 kroni kilogram
Poskusite FI- Colis+in" ki Je nai~ GOVO KAVO	finejši in
najzdravejši kavni pridatek Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo
Dr. J. Čer mak
zobozSrarafk
V. Tuscher
koncesij, zobni tehnik
- TRST *
olioi deils. Caeerma it. 13, II, n.
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazsa della Stazione)
5AS B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Ćedad in B do Kormina (Cormons) preko NabreŽine. 6.80 O do Gorice preko NabreŽine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešto.
3.25 B preko NabreŽine v Korroin, Videm, Milan Rim.
9.90 O preko Kormina v Videm in dalje in 0
preko Tržiča v Červinjan. *>Jb5 O ▼ Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budimpešto 12.10 O v Kormin in Videm. 12.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. 146 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4 10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm
Milan itd. aee O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6*5 B v Ljubljano, Dunaj, OBtende, Reko. 640 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rut
preko Kormina v Videm. H.oe B v Kormin in Italijo.
fr Se B v Ljubljano, Dnnaj, Zagreb, Budim peSto 0.15 0 v Kormin (ee zvezo v ^ervinjan). ll.HO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto.
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.4-6 O do Kormila in mej postaj. 3.56 O do Nabrezine in mejpostaj.
Prihod v Trst. 5.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona 7.42 O it Kormina in Červinjana preko Bivia. 5.53 B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 9 25 B t Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.25 O t Dunaja, Ljubljane in Reke.
1040 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije
preko Červinjana. 11-30 O iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 2.00 O iz Celja in B it Ljubljane, Zagreba, Reke 2JtO O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4-00 O k Vidma, preko Kormina in Bivia. 5» O i Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7 U7 O iz Italije preko Červinjana in NabreŽine 7.4« O iz Italije preko Kormina In Nabreiine.
B iz Italije preko Kormina in NabreŽine. 946 B z Dunaja in Budimpeite. II O . Vidma preko Kormina in Bivia in , li Italije preko Červinjana. OB N KDELJAH IN PRAZNIKIH : 1 0.35 O iz Nabreiine in mejpoetaj. i 1.60 O iz Kormina in mejpoetaj.
OPAZKE. Mastne Številke enačijo pepoludne. O — osebni vlak; M — brzovlak.
Čoplo se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijse vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulica Coroneo 39 - Trst
Ivan Godina
tmmmm stavbni klepar ^mmmm TRST - ulica Scussa štev. 3 - TRST
IzvrSsje vsakovrstna v to stroko spadajoča dela :: kakor n. pr. s.atbna, pomorska In obrtna. ::
Poprave Iz bandona, cinka, medena, bakra itd.
H se Izničujejo točno In solidno.
KOPhl.JI IN KK8ALKE PO NAROČILU. ■ Pr«. d»j* kuhinjskih In kmetijskih potrebščin 1.1, it.
MSr" vsa to po najnižjih oenah
SS GOSTILNA ms
„Al Cigno"
Trst, ulica Giorgio Vasari 12
(na vogalu ulice Giuseppe Parini)
toči najbolji kraSkl teran, belo vipavsko in £rno lstrako vino. — Vedno sveže Badjeviiko pivo. — DOMAĆA kuhinja. — Cone zmerne. Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča
Anton Bole.
55F ODLIKOVANA
tržaška prodajaln, oM
ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21
Razun različnih izberov najfinejših molkih in žen-' akih obuval po najnižjih cenah se prodajajo luđi po izrednih cenah :
Usnje Boxcalf s trakovi . . . . po	K	IC —
Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po	K	10 —
i Usnja Boxcalf oblika Derby . . po	K	10 50
Usnja 8oxca!f z zaponami Triumph po	K	10 50
E»>»fc> za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrs:e
1 Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
ZIHDMML! • ilBliUTBM
Dr. Viktor MM
Trst, ulica San Giouanni 3, L nofe
od 9. do I. in od 3. do 6..
Zaloga tu- in inozem. vin, špirita likerjev in razprodaja na debelo in drobno
JAKOB PERHAUC
Jpecijal. sumil, predmetov
+
Elastične nogovice, kilni pasi, pesi irigatoiji, soapenzorji. gum. rjuhe, cevi za vino, vodo, plin OVATA. Prodaja in poprava črevliev iz gume t?r gumijevih predmetov.
Trst,
ia delle Acque št. 8,
(Nasproti Caff% Centrale)
Trst
Zaloga jesiha, olja mila in ivei ||
Korl Silvestri
i
ul. Barriera vecchia 4-1.
Blago prve vrste
po zmernih cenah.
Postrežba na dom. tel. 17-35.
=11=
It
□k
J J
U
M
SlovBECi f Slovani ? KSLtV8i urarne in zlatarne
v Trstu, Via del Rivo 26.
Vitko popravo Jamči se sa 2 leti, Isto tako tudi vsako naročnino.
Prihaja tudi na dom.	Svoji k svojim
Udani Alojzij Povh.
Velik izbo\ francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeaux Burgunder, renskih vin, Mosella in Chianti. Rum, konja*, razna žganja ter posebni pristni trop ino ve c, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, došii iz do-tičoih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi Razpo-fiilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od pol litra naprej.
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barriera vecchia it. 19.
Cene dogovorne, »r Plačilo na obroič
Sprejme se popravljanje Šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
Higijenični predmeti A
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
federico Steindler, ^cquedotto 14.
——■
ALEKS. FRANC MAYEK - TRSI
žgalnica ka^e
TELEFON 1743. HeJboIJAl vir sa dobivanje p«6ea« kav«.
Hočete se prepričat??
obiščite velika skladišča
Marijeod- Salarmi
Ponte detla Fabra 2
(vo^al T^rrentej
ul. ^oste Haov«
Alla 'tt& di Londrs>
Velit isbor »zgotovljenih oblek ea m( Jke in dečkt koatnaiT z» otroke, Povrlniki, močne jope kakor tudJ f znifc paietotov. Obleke za doro in delo. DeiavBkc ob ete. Tirolski lorfen. Nepremočl^ivi plaSČ; (priatnJ anglečld) Spooljallteta: Magc tu- in inozemskih tovare Izgotovljajo «e obleke po meri po najnovejši odi. točno, lolidnn 't> elegantno po oiskib cenab

©
Velika klobučarna
fm. Doplieher
Klobuki iz klobučevine prvih tovaru.
Specijaliteta: trdi angleški klobuki E m pori j kap za potovanje in za šport.
-i- Sinilo Reddercen -i-
TRST, ulica Giostse Carducci štev 23
:: n TKLEPON At«v. 813 :: ;:
1» rurgrliino orodje, ortopedlčni apxrakiT »derci, uiuctne roko in	oerflje.
r-lini pasi, eluatičnl pasi iii avsorlc«, ele^troterapcvtlftn« priprave, aparati a& sBO&aHDBMSBBHC >. abr\Jaol J o, //://;//./> SJtCADISĆi: potrabao^n za »Ura^jrioa*
ljenja VotTofcaoin« lz gum:'a ta
; ; r ; : : : bia^a.
^ABIMIIItHil^TiBgPgiiB
g| RIHARD NOVAK & C. 5
i
Pekarna in slaščičarna s prodajo moke
tbst — ulica farneto št. 13
Postrežba: točna. CEHE ZMERNE.

D
D
B
9C9E
Giacomo JVIonaro
urar in dragotinar v Trstu, ulica
deila Guardia 22 TELIKA IZBERA SKEBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IV NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZMERNEJIĐ CENAH.
Kupaje ae zlato in srebro.
] g
3
i Umetni: fotogrnfični l
atelje
pri sv. Jakoba - TRST.
nlioa Rivo žtev."42 (pritličje)
. nri sv. Jako-g bo - TRST.
DBS
»rs8* Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
»r.--- ulca Giulia št. 25
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
IzrrAoJe Tanko fovogranCno delo. kakor tudi razgleda, pcanetk*, notranjo« t lokalov, porcclaouta plotAe u ▼uakovritue spomeulke Itd. IU. Itd.
Posebnost: Poyečanje vsakatere fotografije.
Badl udobno«« P. N. naročnike* ■prejema naroćbe ln Jih lrrrtnje na domu, erentueluo uidi «unaJ musta.
BBHBXXBBBi
Važno naznanilo.

rtv
Odg«v«r oa vsako važno vprt-šanje, posebao v slučajih bolezni d L hi vstkeo, ki pošlje iest kron v priporočenem pisnu ali po pošt. nakazalol profoaorju. PIBTBO D* AK1CO, olloa Solfeiino 13 Bologna.____