TA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtoalikl ta uprariitki fn> •Uril IU7 a. Law»daU a* Office Cf puUUntiou Mlf Se. U»al>U T»l«fk«MJ Lewa4aU 4SSS. leto—yearxv. trfctarg FL LIN DISKI HI OSTMUO SOLMI. JTe Me sklepali separatna po-fodbt, dold^f w o^KRntorji uc podajo t dragih državah. STAKLJA non RUDARJEM ▼ pbhhl Springfield, I1L — (Federated Press.) — Izvrševalni odbornik okrožne organizacije rudarjev Illinoisu j« informiral Federated Press, da najmanj ie mesec dni ne bo nobene spremembe položaja y Illinoisu »izvzemši ie medtem ne Stori odbor sa taktiko kalnih dru gih korakov. Rudarji ▼ IUinoisu hočejo biti Solidarni a svojimi tovariši v dru fih državah, kjer se vrli hujši boj % operatorji. Omenjeni odbornik jje rekel, da so slabejle okrožne Organizacije v južnih državah KKentuekjr in Tennesse) kršilo program odbora sa taktiko in pod pisale separatne pogodbe z opera Wji, toda velika napaka bi bila, te bi motae okrožne organizacije sledile temu sgledu. t Creeeon, Pa, — (Fed. Press. Po to«a Art Shielda.)—-John Brophy, predsednik rudarske okrožne organizacije, distrikt It. 2 v Penn-sylvsniji, Jo brsojavil kongresni-kit Nolanu, predsedatelju zborničnega odseka sa delo« da naj dene na program svoje preiskave teroristične čine operatorjev v centralni Pennsylvaniji. > Brephy je poelal Nolanu evi denco nasilja, ki ga izvršuje oborožena garda nad stavkarjL Štirje organizatorji bi bili skora linčani "t Balptyonu, ko ao bfli na potu Zimmermannovim rudnikom, •o premogarji sssUvkali. . oboroženih apoftfii jo obrala avtomobil, t katerem so bili or- se klici Chicago, IIL, potek, 5. maj« (May 5) 1922. » —- Ni ltoa, a«i mt oh. t, iti?, d — j«m 14. tata. STEV.—NUMBER 101 VOJKI PROFITARJI DOBILI IOLJOVS, DELAVCI PA HITI CENTA! Washington, D. 0. — (Feder. Press.) — Vojni profitarji in sleparji so odnesli vladi okrog sto miljonov dolsrjev na raznem vojnem materijalu, vlada je pa pokazala, da ne more niti s prstom gsniti, ds bi dobila nazaj ukradene miljone. Medtem pa 38,000 delavcev pri Bethlebem Steel Co. Se danes čaka na mezdni pribolj lek, katerega jim je priznal vojni delavski odbor 31. julija 1918. v tem slučsju se je vlsds pokazala popolnoma brez moči, da bi uveljavila svoj odlok. MRJEM V W. VIRGINUI. .i i. Pastor je obdollen, da je ubil šorifskega deputija. OBDOLŽILA^OA^JE DRŽAVNA Charles Town, W. Va. — (Fed. Press.) — Državno pravdništvo nadaljuje s svojimi pričami. John Brinkman, potovalni ksrnivalaki muzikant, je pričal, da je bil rev. Jesse Wilburn vodja skupine ru karjev, katera je ubila šerifskega deputija John Goreja v Loganu. Wilburn je pa^or in obenem radar in je tudi obtožen izdaje In umora. * •Brinkman je dalje pričal, da je bil John Blizzard, predsednik eubdistrikta it. 9 rudarske orga-nisadjc v West Virginiji, "vrhov-ni poveljnik" omenjene leta radarjev. On (Brinkman) je bil / Wilburaovo skupino, katera je na-letela o* Ooreja. in dva draga dc putija ier pričela streljati nanje, ko nfa ^•fErajnem Sen mož pi linčarje. Mož js ukasal or- ^oblečen mož pred drhal in sa- da naj obrnejo pvtomobtl in se hitro poberejo, •ko jim jo drago njihovo Uvlje- \ Organizator Romese, ki je bil flve loti t francoskih strelskih jarkih, jo dejal posaeje, da ni bU le nikdar tako blisu smrti kakor fr tistem momentu. Et^dnild v Ralphtonu so lastnina D. B. Zim-Germana, miljonarja, kralja klavne živine in republičanskega glavarja t okraju Sotnersetu. Zim merman jo bil desna roka pokoj nega ssnatorja Penrosa in je intimni prijatelj svssnsga ssklsdni čsrjs Mellons, katsri je eden največjih inveetorjev v premogovni-Ikih dražbah Penneylvsnije. Kompanijiki terorizem v Ralph tonu presega le vss meje. Gsrdisti obiskujejo sUvkarje ponoči, raz' bijajo po vratih, bliskajo s električnimi svetilkami in revolverji ter grešijo radarjem, da jih pome Če jo na piano, ako ss ne vrnejo ns delo. Toda organizatorji so kljub terorju nabnsali kompenijsko gardo. Najeli so dva avtomobila, napolnjena a shapstičarji, ter ju poklali ▼ Ralphton. Avto sta drVeU skozi nssslbine in vsa garda js planila aa njima ter jima slediU daleč ven is msata. Medtem sta prišla dva organizatorja pel in iz-vtiila nekaj dobrega dela, prodno se je garda vrnttfcMH^^H - Šerif Orifffth t Bomersetu je obljubU organisatorjem, da Un Čarski prizori so no bodo več po aovjli, medtem pa noče slišati flll r, da bi prijel tiste, ki so gro *iH štirim organizatorjem prisilili po roOri klado vdovo. — 8edc0 šlaaev tajne organizacije js prisililo s samokresi 90 let starecs Cheeter Ce-gleje, da je porečil 94 let staro vdovo Belle Jooes. Cerkveno poroko je izvršil rov. B. O. Oooks, ki je poleg prisnaaja, da js pe-mnenjrna dva. Is dodal ele-V tej oblini je dovolj moi da posije, da ni aeboa otrok reje« brez iam. — Mati Cheeter Cegleja je vlolOa tožbe ss ločitev de ajca sta le ai H .j jL- niso dali pravega gesla. (Joto jo oddal dva strela in nato as jemalI, sadet * glavo. ■ Priča ns ve, kdo je ustrelil Go-reja, kajti streljsli so vsi v Wil burnovi tfeti. Dalje je rekel Brink-man, da je Blissard pred odhodom rudarjev imel govor v žogoigral skem parku v Blaira in povedal rudarjem, da deputiji pobijajo Žene in otroke. To je rszkačilo premogarje in niso ss dali prego voriti od zmernejših voditeljev, da bi bil| odolžili orožje. Brinkman je nato povedal ime na vseh tistih, ki so se udeležili pohode in bojs pod vodstvom rev. Wilburns. Na vprslanje, kaj je Brinkman kot potovalni muzikant delal v "armadi radarjevH, je priča odgovorila, da so gs rudarji vseli s seboj, ko so korsksli skozi Danville, kjer je igral s svojo kar-nivslsko družbo. Prisilili so ga s revolverji v rokah, da jim j« moral slediti Houston, glavni zagovornik ru darjev, se je večkrst spopadel r. državnimi odvetniki med Brink-manovim pričanjem. V besedni bitki med odvetniki je bil Houston obdolžen, da ve, kdo je ubil Gore ja in njegove dvs pomagata. "To je laži" je odgovoril Houston. t. I H MORGAN. KRALJ PRE— MOGfl II ZELEM. Kakor mogočni oktopus, drli finančni car po svojih ravnateljih ▼se bogastvo v tvojih pesteh. IZ POROČILA SENATNI KO mit Washington, D. O. (Federated Press). — J. P. Morgan A Co., ki je .sredilče Wall Streeta, vlada železnice in premogove industrijo in sicer po svojih ravnateljih. Sedanji premogarski Itrajk je stavka proti Morganovi kontroli miljonov človečkih bitij, ki so odvisni od premogsrske plače. Preteča stavka želesničsrjev je isto-tako revolta proti istemu 'lzkori- ■To je izčrpek poročila, katerega so predložili sastopniki Železniških uslužbencev sonetnemu odseku ss meddržavno trgovino. Po datki so vseti is uradnih poročil iz leta 1920. V prvem delu poročila ee do-kesuje, da Morgan A Co. kontro Ura ves bančni sistem v New Torku, in sicer po ravnateljih banke Bsnkers Trust, the First Seouritjr, the Guaranty Trust in the First National in Mutual Life. Banka The Bankers Trust js po ravnateljih sopet v sveži s Guarsnty Trust, Mutual Lifs, First Securitjr, American 8urety, Equitable Trust, U, 8. Mortgage A Trust in Me-ebenies A Mstils National Bank. Ti denarni ssvodi so sopet v stezi drug s drugim in s New York, The National City Bank in The Chaie National Bank. V drugem delu poročila se na pot vaja, ksko kontrolira Morgan A do. po svojih ravnsteljih premo* govno industrijo in premogovnike in siesr imsjo svoje ravnatelje v teh podjetjih the Flrirt National ' vltoak, tke Kquitable Trust Oo., M« ohaniee A Metals National banka in 4ragi saeno s odborom ravns teljev železnice Norfolk A West ern Msrylsnd železnice, Bertvlnd-White Coal Mining Oo., penn«yl vsnis Coal A Čoke Corporation in le več drugih podjetij. Nadsljs ims Morganova banka svoje rev-netelje pri Želesnilki drulbi Krle, Ponnsjrlvsni« Coni Oo.r Redding Co., Philadelphla A Reading Ralf- MBTODUT OVIRI PASTOR X-MRNOVAL "RAJ" PRAV-LJIOO Oolnmbus, Oo. — V govoru, ka terega je imel tukajšnji metodi-•tov«lti pastor rev. B. D. Evans, župnik metodi*»ov*kr eplskopslne eerkve v Franklin Psrku, je rekel, ako ee krtčanstvo hoče ohraniti, je trebe napraviti preeej "čl-Menja"; zgodbo o raju, v ksterem sta pe ev. pismu živels Adsm in Rvs, js izsenevsl preeej lepo pravljico. Nadalje je izjavil, de ni ss-doetnih dokasov o bresmadelnem spočetju Kruta kot ee eedej pod nčnje. HMATOR nw PORAŽIV v vindiani Indianapolis, Ind. — Stara garda rapuMičanske etranke je doli vela hod foras v sredo pri pri mar h volitvah v državi ladisnl Senator Herrjr g. New, pristal stara gard*, je propadel hi nomi niren je bil Albert J, B*veridf.<. U ee prilteve k pragresfvnin n puhi^-anom Vsa Hardiage" ed laiatvarija spada k stori gardi in zato je pora* Newa AMlRIiKA VLADA PROTE ■TIRA PROTI SARLJUO-ROM RNTSMTl V OR-HOVIf Genova, i. maja. — Tukaj kroži veet, da je vlada Združenih vHovn« vojne «4r 1 Undon, A maja. — "Dali? keteh" doanava ia saneeljlvih francoskih virov, da ae Fran^ja pripravlja na takojtnjo mobilizacijo 150,000 rezervistov letnike 1918. Mobilizaoija je naperjeno proti Nemlijl. Genova, 4. maja. — Ruaki aov jetaki delegatje ao včeraj radljo Krafiralt v Moakvo tekat aaveaal Akc apomenlce o rekonatrukciji Ruaija, Ruai Izjavljajo, da pro jekt antente — Belgija ga ni hotela podpisati in Franolja ee je re-servlrala — bo zevrlen. V doku mentu ni omenjeno priznanji* Sovjetske Rusije in ssvesniki ao ignorirali direktna državna posojilo. Zavetniki ss držs principa, da mora privatni kapital rekonstruirati dcMorganisirans drlavs. Čičerin ja |e vleraj povedal na plenarni eeji, da Ruaija prilakuj« državnih posojlL Pariš, A maja. Francija je potegnila i Belgijo ia umakne evoj rezerviran podpis s mamo-ranil uma, ki je bil včeraj doatav-Ruaom v Genovi. Poinrzrejcv kabinet je včeraj aoglaano aklenU, da bo Francija podpirala Beifije v sadovi vpostavljenja, oziroma odškoduins za nacionalizirano lastnino inoaemeev v Rusiji. Barthou ja opoaoHl ministre, k ta aklep razbije konferenco Y Oe novi, ako to Anglija in premlalite In umaknet« ee, ki je le v rokeh Ruaov. To pomeni, da je entonta ras cepljena, ako oetall aaveaniki vadile spomenico, Hladilo bode aeparatne pogodbe s Sovjstsko Rusijo in Francija ter Belgija ostaneta ssmi, iivsstnli Is raJuna. ta na Združene drlavs, "Matln", ki trobi teko kakor želi Polncare, je danee ajutraj ob-je vil vest, da je Polncare vrgel rokavice pred Lloyda Georga. Ruski petrolej je cssus belil. ■■ List pile: "Na včerajšnji kalil-netni ssji Je RArihon navedel dogodke v Genovi in ministrski prsdsednlk se mu je sshvalll, ksr js dobro zsstopsl Intsraae Franci js. Nato js ministrski predsednik predlolil informacije is Bruela katere le niso snane v Genovi. Ne temelju teh informacij ao ruski sovjeti pogajajo a Anglijo In Nemil Jo glede traneferirenjo oljnih poeeetev, hi eo lastnina Belgijcev in Francozov. Pogodbe, ki Jih sklepsjo boljše viki • Angleži ia Nemci, uničijo vse Indivi dullne lastninske pravice do ruskih oljnih vrsloev." ■"Tempe", drugI poluredni lle». napada Ltojrda Georga, ker jo mltiral sahtovo Fraacosov in Belgijref, sa brerpogojno vpo stavljenje Inozemzklh imetij v Ru- Kit M HUTUIIH s no siji njihovim prajlaim lastnikom Llojrd George Je urin 11 v nieo to^ko, ki ee glasi, da ss na sioaslizirsns lastnina vrne le tam "kjer Je mogoleM( kjer pa ni ato-golš. Ima sovjetska vlada pravice Spojiti prizadeta podjetje hi Jih PiMMgfak. V tej tofki vidi "Tempe" po akua Angletev, polastiti ss bogs tih oljtflh posestev, ki ss laatnins francoskih In belgt>*ik kopito letov. Zdi ee, da Je fraaeoeke vls stih, In Is tudi vlada takoj dsmen tira, da ni v sveal s temi napadi velika diplomeUka kHaa med Anglijo Ia Francijo neisogihne. Genova, A maja. — Delegatje ekonomske konferenca eo vleraj v plenarni eeji sprejeli vel reoolaeij, i imajo namen, oedraviti rasne I flofl^K^li l^lV^i k^^AlOf" tudi mnoge sla, Isvirajolo Is slabe trsnsportoHJ«, ki £■ Apel prijateljev potlalenih lj«4-•tov je bob ab stoaa. HUOHRg Jl~OBRNIL HRBIT APRLAVTOM, Waahingtoa, D, 0, (Federated 1'reaa). - Državni tajnik Hugkaa je aprejel mrzlo ia akoraj zani-člvalno Loula Marshslls, Moor-field Store/a, senatorja Owena, Wm, H. J. Johnstoaa in oetale od« vetnike in publiciatot ki ao ga obiskali ia apelirali na njege, da naj odpoklile vojalke lete ia lia^ tija in Hsnto Domlnga. Bil je ao* pet atari llughae od lete 1020, o* polikel, hladen In atrog, ki je ia* javil napram Marakallu In njegovim spremljsvalaom, tis je nji* hov proteif in legalni arpnmen« proti vejalki okupaciji teh dveftf republik od atrani ameriških Id neasdoaton in pristranski. Njegove opevbe ao bile kratka in auha. Trdil je, da ima on le m informacije, katera ae debUi od« vetniki na njegoT opomin ia da vlada dela premišljeno v tej ss-davi. Odposlancem al dal uiti to* šaaa, da bi ssstovUl kak* rrajt da bi ^fmvorllt ni ra lajava, smpftk obrali aa ja In odlel ia eoH^ Ko je ahal! govoril, ae > aadrfi) I nepotrpežljivo. lugheaov sprajsm teh delegatov Ia njihov opomin na imperialistično politiko, katera ae vodi v Carlbakem morju, ae prav Mar* r: rime rja $ sprejemom, katerega dobile kaka radikalna dalegael« ja od bivše nemške eeaarske vlade, ki bi hctsla protestirati proti postopanju Nemcev v Brest Ll* tovilnTs Rusi, alfkar bi doživeli delegati v inozemskemu uradu js- ponaks vlsde, ako bi aabtovall odpoklic jsponskih let is Sibiriji, Msadlurije In Korsjs. Hughes j« sporočil šsaniksrjsm, da bodo vojaške lete v najkrajšem laau odpoklicane Ia republike Dominge. Glede odpoklica lel U ifaitija js pa omenil toliko, dg bode odpoklice ae ukral, kadar bodo naefcle "aa^voljiva" rea-mere na tem otoku. nelMija je dobile neprijeten vtis vnsd Bughssovega nastopa. H11 Is N4r Torksi gs. Jonsthaa •leere In gd/. Msrr Winsor i t_____ Pennerlvsaije i gs. Joka DuBols| vije i abosajole dfiavs some pri (Dalje aa 1 strani.) (Daljo na X str eni) pcraHve. da ae nvelja gOOIALMTlOVA KONVENOI OUA SAKLJUOSVA. Konvencija aocialietllne stran-to v Olevelandu js bila aakljulaaa V novo sksekutlvo so bili lavo-Jeni aledellr MorrU HUU|uH ta ). Chsrney Vlsdeek Is Nsir Torka, WUliam A. HeatP Is ladiaaa. aee II. Meurar Is PennsjrvsnIJs, George E Roever Jr. is Messaehu-eettea in Vletor L. Berger ter K gJW M "ae E| I«u ta 11.21 M tri smscc«; ChicMo $6.60 m leto. It.t« m pol leta. 6t M tri BK—1« M 1—aeaislvg »1.00, " Ur i«. ..ii "PROSVETA"! IMT4> 1#. Lawdale At——. Ofain, *THE ENLIGHTENMEN T" _org— •# tw gi.T>«i« rtu—i »—m i—ur. 6«!Ld W tU iU-k UUmA ImUk Chirago ldvftssr Sabaerlptlen: Unltad Stetos (ei»cpt CAtasgo) and Ceeada 16 p« jaar; tfo |6 60,jm4 forrign ccantri— M.00 p«r y«r. um— I dU tm J« e tmm 4» — w — »m« M MtUfl PtMviU j« prt*«* SLIKE IZ NASELBIN. MORGAN "NA ONI STRANI". Pred petimi leti je bil finančni kralj Morgan doma. Bil je na varnem. V Evropi je bila vojna. Ameriške čete «o odhajale tja. Delavci in farmarji 00 bili poslani na "ono stran" Atlantika, da izvojujejo zmago za demokracijo. Morgan je ostal doma. Nekaj časa je bila Amerika nevtralna. Ko je pa Morgan posodil zaveznikom petsto miljonov dolarjev, ni bila Amerika več nevtralna. Kam je iel Morgan, tja je ila Amerika; to se pravi, kam so ili Morganovi miljoni, tja so ile ameriške armade. Na "ono stran"! Pesem "over there" je izražala vso vojno histerijo. Pretekla so tri leta i? lest mesecev. Amerika se je streznila — ne docela, ali precej. Armade so se vrnile s "one strani" ia sdaj marftirajo od mesta do mesta — od tovarne do tovarne. In zdaj, ko je vojna it davno končana, je iel finančni kralj Morgan na "ono stran". Njegov dan je prišel. Na "oni strani'' je /lanes varno kakor je bilo doma med vojno. Morgan ni šel na "ono stran" pobijat Nemcev; ni šel kot sovražnik, marveč kot prijatelj, ker ve, da se bo prijateljstvo izplačalo s obrestmi vred. Morgan je odpotoval v Pariz, kjer bo pomagal aranžirati posojilo Nemčiji. Med vojno je posodil cntenti, zdaj posodi Nemcem. Zfckaj pa ne! Ali je to morda — bog-nasvaruj — nepatrijotično? Pojdite se solit! Huni so zopet ljudje, ki producirajo dobiček. In kjer je dobiček, tam je patrijotizem. Ameriški denarni \rg kar poka pod težo zlata. Domovina ne more dati dovolj profita in treba jra je iskati na tujem« V Ameriki ie sicer nekaj miljonov ljudi brez dela, pa kaj bi to! Kaj to briga finančnega kralja? Gospod Morgan le šel na "ono stran". . NE POPUSTITI 1 (JBf« Delaj, kar češ, uspeh ne pride v prvem momentu. Vsako delo zahteva potrpljenja in vztrajnosti Zlasti pa velja to pri delu za izobrazbo in zbujenje delavstva. To delo je tako važno, da se ga ne sme človek nikdar naveličati, ako hoče imeti uspeh, pa na j bo delo še tako nehvaležno in ima še toliko zaprek. Včasi se je treba učiti vztrajnosti pri trgovcu. Kaj Windbcr, P*. — V naši naselbini na R R. 633 sta bivala dri nafta rojaka, oba člena drnitra it 421 BNPJ, Joo Juracich in John Rubeša, oba Is Dol Bukev-ca, okraj Voloako, Ietrija. Biln •ta prijatelj* in vedno hodila skupaj. Dne 30. aprila sta ee pa nenadoma sprla, a se nato sopet spoprijaznila. Zvečer istega dne sta ae zopet sprU in priče pravijo, da je John Rnbeia dvakrat snnil Juracieha, kateri pa ga je ca vrnil, da ga bo samo enkrat Prijel je ze kuhinjski noi in snnil Johna pod leva rebra ravno v sree. Brat ee je samo o potekel do vrat in pedsl mrtev po petih mi-nutah. Vse skupaj je bila posledica pr&bilo savžite pijače. John sepušče mater vdovo in enega brata v starem kraju, tu pa mu je ubilo dva brata in očeta. Oče je bil ponesrečen v Bceee-merju, Pa., itarejii brat Alojz v Ohiju, brat Frank pa t rovu kt 84 na Vindboro. John pa je u-smrčen od lastnega brata. Kako žalostna usoda. Priča vsemu dogodku je bU Alojs Perčič, ki js e videl. Naše društvo je • tem izgubilo dva dobra člena. Apeliram na rojake in brate pri 8NPJ ter čita-telje Prosvete, da puste vsaj za časa sedanje etavke vsako pijačo. Ceste so polne kompanijskih strešnikov, pretepačev in najete-lev, zato vzdršite ee. Pokojni rojek je bil dobro poznan posebno med rojaki v Chis-holmu, Mfnn., kjer je bil pri društvu št 110. — V. Unkela. Jo takrat pa ae moramo delavei druževati in ne eetajati razcepljeni kot je to daace. Dance j« boljS«- dajati nasvete kot pe grajati. Napadanje delavstva v naši jtSSlbini, o kateri dopisniku ni tno, kak je v nji pološej, v splošnem semo škoduje. Glede dela po stavki nimamo strahu. Vsak kdor hoče delati v unijskem rovu mora plačati karto pred vstopom ▼ rov, ako ne naenkrat pa na obroke. In tako bi bUi mi še eedaj storili ko bi bile priložnost Mislim, da je leije pri-enemu ali dvema orgenizetor-; ema do nee kakor pe da bi mi do njih hodili — Toliko v odgovor veem onim, ki pišejo zopet društvo št. 298. Ce kdo iel! kakih informacij, se lahko obrne do katerega odbornika društva; vsak bo radevolje pojasnil poloiaj. — Koklich. Johnston Ottj, AL — Med časom, "ko sem se nahajal v Chica-iru, sem tudi obiskal glavni urad ; ednotc. Prvo aem se ustavil v u-pravništvu pri br. F. Godinu, da oddam denar sa naročnino Pro-evete. Sprejel-me je ; prijazno, akoravno sem ga motil pri delu, to je bU zamišljen v svoje delo. Na prvi kip sem videl, da ne lenarita s pomožnim t upravnikom. Nato eem šel v tajniški urad, kjer sem jih tudi našel zelo zepo- JAVNA GOVORNICA. mmmmmmm J Glasovi članov S. N. P. J. In čiUtaljav Prosvete« Trnom na Notranjskem, Italija. — Prišel sem pred nedavnim časom iz Združenih drŠav v domovino in sem spoznal, kako težaven je pološaj sf dijsks-viso-košolee s zasedenega osemlja. Nahajajo se v hudem položaju, ker ne dobivajo nikakih državnih podpor kot so dobivali prej. I-talija ne da Slovencem ničesar, Jugoslavija pa "Jim tudi ne more dati, ker niio njeni dršavljani. V blagor in prid Slovencev je, ako bomo lahko imeli v bodočnosti Slovence v državnih službah, lato se obračam tem potom do vseh rojakov v Zedinjenih državah, ki čutijo s ubogimi dijaki in so za blagor našega naroda, naj bi pomagali, če prav sa malo vsoto. Upam. da bo ta prošnja asi odmev v blagih srcih rojekte™ Ameriki in se sate še naprej zahvaljujem. — Anton Zore, trn vo na Notranjakem, Venezia, tiiu lis, Italija. Somsrset, Oolo. — Kar te tiče Členov društva št 298, omenjem, j , M i • ir % ti * • , . . . .de člani tega društva delamo po js oglaisvanjsT Večno ponavljanja besed, ki navadno ni^ do Wri ^ M teden, ker je bres uspeha. Beseda, Id je samo enkrat izgovorjena ali v dolgih presledkih, je hitro pozabljena, ako takoj ne pade na gluha uiesa. Stari Rimljan Katon je vsak svoj govor v senatu zaključil z besedami: "Kartagina mora biti razdejana". Te be#ede je ponavljal cela leta, dokler ni bila Kartagina Bratje, ki agitirate za jednoto, za strokovno unijo, sa svojo delavsko stranko, sa svoj list, za socialistične p*« p*«™ unijski distrikt, da idtJe »z* s^rsa11 ,topi ponavljajte, delajte bres presUnka! Dobrega agitatorja RtrjL ^ danM u ;bm<> dobUi ne spravi nobena stvar v.slabo voljo; ako nima danes ne pismenega in ne uspeha, mora biti prepričan, da ga bo imel jutri; če ga ie jutri ni, pride zagotovo pojutrftnjem. Dobro delo ni nikoli brez uspeha. Ne popustite 1 dokas, da ne potrebujejo več premoga. -Veaki dan bi obratovali, če bi ga rebili več. Dne 2. aprila smo imeU premogarji eejo, kjer smo ukrepali, ali gremo na stavko ell ne. 81ovenei smo biU se stavko, drugorodei pa ie. Roja kov nu je malo nasproti številu drugih nerodnosti. Sklenjeno je bilo, da jameki odbor treh moš V WA5HINGTONU SE SMEJEJO... V oficijelnem VVashingtonu se smejejo ruskim finančnim predlogom v Genovi Tako ss čita v poročilih, ki jih prejemajo kapitalistični listi is glavnega mesta. Ci-čerinova ideja elektriflciranja ftfcleznice od Moskve do Vladivoetoka s pomočjo sunanjega kapitala ss zdi na&im uradnim krogom "fantazija brez primere". Ne vemo, kaj je resnic« na tej Cičerinovl ideji, niti nam niso znane vse teiave, ki so v zvezi s takim projektom. Te&koče so vsekakor velika, toda "veičakom" v |Washingtonu ss ni treba poanehovatl. Menda ni bilo državnikov v igOdovtni, ki bi ss bili bolj osmeiili kakor ao le ameriški v svoji sodbi o Rusiji V vseh svojih akcijah napram Rusiji so ss pokasali kot amaterji, Id nimajo pojma, kaj pravsaprav ho<.le in dela rusko ljudstvo. Intervencija v Sibiriji je najlepfte pokazala zmotnosti amertfke mednarodne politike. Ali se Japonci kaj zm Bijo, ko jih naM drftavnikl na tihem sujejo pod rebra, M umaknite sa Iz ftbirije, da nas ne bo sram? v odgovora, kar dokasuje, da njim ni ia to, da bi mi stavkali, de b bili vsi ruderji na stavki, tedaj bi gotova smegali, nekaterim u nijekim voditeljem pe ni ssto, da »i ml smegell Da je teko so bo mogoče iskaaalo posneje. Ki mo •in!no čakali na organisetorja, ge ni bilo. Glede prevti jednote, de bi bile kej oškodovana radi našega dela, pa omenim, da se norele ir ode tudi sunej in ne eemo pO ro vik pri delu. — Dopienik bi vA isvedel sa imena članov i društva. Priporočam mu, naj ee obrne na glavaege tajnika jed note, oa lase imenik. Ker ee tiče vojne, mi vemo, da je koačaaa. Bavnotako tudi mi ne odobravamo kepitalietiSalk vojn In vemo, da je h.la aadaja pri mnogih m osvoboditev šepev ae pe narodov. Ce sme pe biU pe-šrtvovalnl, mletim sate, ker ee bi-U aredatve, ker dsMr ai Ml ia-gublje« pač pa dobre aeloisa. Sluttti podjotmkom pa ssera-mo danee le val de'evei. ker Is malo jik K «* W biU ed njik ne-odvienL Mogo*# ni vel deleč lae, da bo drugače ia bode podjetni-ki odvisni ed nas, ne mi ad Glavni tajnik Turk mi je raa-kasal novi sistem ta knjigovod stvo v glavnem urfdu. Reči m mora, da je on izvršil praktično koristno delo v prid članstvu SNPJ. BU aem in sem še proti nagradam, da bi ee dajale posameznikom na konvencijah ali eejah I i odbora, toda kar ee tiče br. 1 'urka, ki mu je gl. seja priznala i (75 sa ureditev novega eistema v prostih urah, je mnogo prenizko »lačan sa svoje delo. Slovenei smo še takega nagnjenja, da smo nehvalešni, posebno napram o-nim, ki se prizadevajo, kako bi uetregli in koristili svojemu narodu. Br. Turk je uredil sistem, da je treba eno ali dve osebi mani glavnem uradu in je posebno ko-istno sa slučaje, ko pridejo dr ševni nadzorniki pregledat knji ge oz. stanje organizacije in u» pravo, da se jim more v eni uri »okazati, dočim je prej vselo to Lalo eali dan. Zato smatram, de e bil br. Turk upravičen do plačila in eieer več kot je zahteval Onim, ki so delali pri zdruše-nju in pri sestevi provizoričnib pravil, ee ni dajalo nagred pravilno. Brata Aleeh in Molek ne pr. eta dobila selo malo v primeru s brstom Bergerjem. Tudi drugi uradniki eo delali pri seetavi >ravil, a ssto niso zahtevali in ne prejeli niti centa. Zatorej moramo priznati, da letna seja gl. odbora ni s pravo razsodnostjo dslila nagrad in plač. Ztftike Članov glede te sadeve so se bolj tikele br. Turka, daei je bil popolnome upravičen, torej tudi liani niao pri kritiziranju stvari dobro premislili. Na konvenciji je bilo rečeno, naj se te nagrade odpravijo, toda se vseko delo, ki ga opravijo izven delovnih ur, naj se pošteno plača. Vsaka korporacija je pri volji plačati sa isboljftavo sistema v obratu ali upravi, ker ji jako koristi, ravnotako mi ne moremo pričekovati, A bi nam kdo isboljšaval bres nešege pri pozna nje. Hvalcšni bi morali biti, da Imamo v glavnem nradu ljudi, ki se trudijo se nepredek in povsdi go neše 8. N. P. J. Priporočljivo pe bi bilo, de bi uradnik pri jednoti, ko vidi potrebo apremenitve in izboljšanja, vselej predlošil nečrt seji gl. odbora ali konvenciji, e čemur naj M potem odborniki ali delegaije ukrepali b če bi bilo umetno načrt potrdili. Ukaaalo naj bi se ga izvršiti In ee za leti nečrt takoj določilo plačilo, da bi bili ta ko sadovoljal člani in ledelevec načrta. - Frank Kartinjak. 17 DELAVSKEGA SVETA. (Federsteds Press.) Priztaniščni delavci stavkajo. V Portlandu, Ore., je sastavkalo 800 prietanilčnih delavcev proti poskusu parnilkih družb, da uve dejo odprto delavnico. Predsednik krojaške orgpniae d je International Ladiee' Gar ment Workers* Union Benjamin Schleeinger je naznanil, da odloši predsedništvo vsled neke kritike, Id je bila naperjeni proti njemu v zvezi s zadnjo stavko, ki je izpadla s zmago aa unijo. Schleoin ger pravi, da naj sdaj drugi poka žejo, kaj znajo. Dejal je, da pojde sa nekaj časa v Evropo. Vovi "indšukšni" proti rudar jeik Zvezni eodnik McClintiek v Charlestonu, W. Va., je izdal tri nove prepovedi zoper stevkujoče rudarje. Nove prepovedi eo nado-meetile one, ki jih je razveljevilo prizivnO sodišče. Delo organizatorjev mora znova prenehati Ker so vsi odborniki unije pri obravnavi v Charles Townu, so stavku-joči rudarji sdaj bres voditeljev. Stavka kovinarjev pri Betlehem Shipbuilding Co. v San Praneis-cu se nadaljuje. Btavka tekstilnih delavcev v Rhode Islandu se nadaljuje. Javni nameščenci v'Berlinu so ito. stopili t štiriindvajset-urno protestno stavko iz razloga, ker je policija zadnji torek razpršila njihove demonstracije pred mestno hišo in ranila s sabljami več delavcev. KOMAH, UUZJ PREMOGA HI žBLizmo. (Nadaljevanje • prve strani.) Petindvajset moš, ki so vsi hlspci te bančno-premogarsko-še-lezniške grupe, je odločalo leta 1920 pri 99 železnicah prvega razreda s železniškim omrežjem nad 211,280 milj, ali 82 odstotkov vsega železniškega obrata v Združenih drŠevah. Ravnatelji eo bili pe sledeči magnet je: Robert S. Lovett, Wil-liant Roekefeller, H. D. De Foreet, H. A. Smith, G. F. Baker, H. 8. Vanderbilt, Samuel, Rca, L. P. Lo-ree, A. J. Countj, A. W. Krech, F. H. Devie, Fairfaz Harriaon, W. W. Atterbury, J. B. Rejrnolds, Chas. Steele, Howerd Blliott, K H. Smith, Chea. Hajdcn, A. H. Harria, Juliue Kruttschmitt, Chas, B. Ingersoll, X. T. Stotceburj^ B-verett Thajrer, T. De Witt Cuj-ler in B. Welters. Železniško o mrežje, katerega kontrolirajo na ved eni magnatje, je domalega i sleherni državi Unije. USTKIOA UIlUlllTVl Hew Tork, F. K. — O leti stva ri smo še poročeli ln prav s ene ktmi podatki od Valege sopotnika. — Pozdravi Popravek. — V včerajfeji številki Proeveto je tiekerski škrat v dopis« is Wsst Fraakforta, IU., spreesenU juino Sibirijo v južno Srbijo. Rojaki so torej odšU v jnlno Sibirijo. Cenj. bralci nej upoit^vajo ta popravek. — Tred- HUGH10 OSORHO ZAVRNIL ŽBNSKO DKLKGAOIJO. (Nadaljevanja a prve strani.) in dr. Merj Huesej is New Jcr-sey; gdč. Lucy Branhan in ga S. E. Neietetd is Harrlanda; gdč. Edith Goode, gs. Helen Hoj Gree-lej, ga. Odeli in ga. Arnold Spann hoofd is Washingtona ter gdč Martha Fairfield is Hsine. Gdč. Branham je pripovedovala evojih doživljajih v gladovnih provincah ob Volgi in je rekle, da edino normalni odnošaji s drU gimi držsvami bi bila sedaj naj večja in najuspešnejše odpomoč ruskemu ljudstvu. Dokazovala je tndi, da velika večine predsedni kov delavekih strokovnih orgsni zacij v Ameriki zahteva priznanje ruzkc delavske republike bres o-žira na stališče Gomperea. Hughee je delegeciji praV po o-četovsko povedal, da vse njihove inforaueije slonijo na napečnib poročilih. Rusija lahko trguje Ameriko, ako more dobiti kredit, sedanja ruska vlada pa nima no benege ssnpsnjs pri smeriški vladi. Delegeeije bi morala vedeti, da ni nobenih legalnih saprek trgovati s Rusijo; da je vee to od vieno le od dobre volje ruske vlade, ako koče trgovati s Ameriko lahko trguje, kot e kako drugo dešelo. Delegacija je sklenila. METEORITL Včerajšnji naprednjek je da-nes nasadnjak. Čas ne miruje. Vsaks ideja, misel, nazor je dober le toliko česa, dokler ne pride kaj bol. ga. Človek, ki ae trdovretno drž. starih nazorov in etarege orodja, ne spada drugam kot v grob. • • • Letlnje majske manifestacije so pokazale, da socialietična misel še živi. Pokazale eo tietim, ki sanjajo, da je socialistično gibanje nad delavetvom že ubito. Samo ako hočejo videti • • • Papež je neložil vernikom, da naj molijo za uzpeh genovske konference. , • • Torej moli, Kazimir, in ne zabavljaj čez konferenoo. • • • Napovedan Hardingov načrt za končanje stevke rudarjev leži nekje na polici v Beli hiši — Otroci in žene političnih jetnikov, U so primorsle v Wasmngton, morajo čaketi pred Belo hišo kakor duše v vicah. — Priznanje Sov-jetske Rusije mora tudi čakati. — Ravnotako vpoetavljenje trgovinske zveze z Rusijo. — Izpraznitev Hejtija in Santo Do-minga čaka, kajpada. Vse čaka, čaka, čaka. . . . Zakaj? Zato, ker ni vlade doma! Morgan je odšel v Pariz, e • • Newyorški "World" je princ-sel dopis, ki ga je pisal neki duhoven. Odstevek iz tega dopisa se glaai: "Nisem edini Američan/ ki simpatizira s Semjonovom in a njegovo željo, da se vpoatavi monarhija v Rusiji. Predno poteče pet let, bo car sopet vladal v Rusiji. Bog živi generala Semjonova ln njegovo veliko delo, ki mora razveseliti krščanstvo vsega sveta!" Komentar prepuščam uredniH "Glasila K. S. K. J." e • • V Nemčiji se i% zgodilo nebj strašnega. Večinski in neodvisni socialisti ter komunieti so skupaj praznovali prvi maj v Berlinu. Pol miljona delavcev je napolnilo park pred palačo bivšega oesar- j». Zaipta proti versailaki pogod- MI Protestiraj, Francija 1 • e e Pri patrovih se Jli naselila sla* ba volja. Odkar se je Kasimirju sanjalo, da se je 25,000 členov S. N. P. J. naročilo na njegov papirček, ga vsak dan boli glsvs, Vražje sanje! Nam se možeo smili. Mogoče bi kej pomagale tav« žentrože. . . . e e e ;», •... i i Ali nima Jugoslavija noben* tajne pogodbe — recimo s San Marinomf . K. T B. ma istega mnenja glede ekonom* ske rekonstrukcije Bvrope kot je Potncsre, ki bi rad zatrl vsako revolucionerno gibanje v Evropi RUSKO OLJI RAZCEPILO (Nadaljevanje e prve strani.) poročajo,' pozitivnih obljub pa nimajo. Priporočila se predlože ligi narodov v izvršitev. Poročilo finančne komisije vse-denaraa valuta, da se kmalu snidejo predstavniki centralnih bank in reetablirejo zlato podlago, da morajo države balancirati bižeje (proračune) itd. Angleški delegat Evano, predsednik finančne komisije, je dejal, da so vsa priporočila bres pomena, ako ne bo Amerika koope-rirala z Evropo. Člčerin je sopet vrgel bombe, ko je predlagal- raaorošenje vee Evrope. Nemški vnanji minister Rathenau je apeliral sa rešitev odškodninskega problema. Čičcrin je rekel, da eovjetoka vlada ne more odobriti poročila Dnbtin. 4 maja. * Med einfaj aevskim! fc.jrvnimi frakcijami r finančne komiaije, prvič že to ne, _________ w________ da bo|k*r se ne more etrinjati a priporo- praakrbela Hugheen kopije trgov- i»nlii»w VM»ioK. It, P, D. Bo, «2. Jtilimiovk, P«., «1. Ui.lk MUmUw Tnrh. Ujulli UUi.U, M iMilh Waahington, D. 0. — Senatni odšel za inoseiske ssdeve j« priporočil senatni zbornici resolucijo, v kateri se apelira na senat, da amerilka vlsda sgrndi v Palestini Židovski narouni dom. Odsek je črtal is resolucije točko, po ks* | teri bi imeli lidje v Palestini politične predpravioe. ' Cenjeni rojaki žirom, Amerike- Prodno m podamo na liroko in globoko morje na paraika Pari« (86. aprila), Vaa podpisani I« en-krat pozdravlja, zlasti pa srojo prijatelje na Eveleth-u^ MiHn., In okolici. Pred vsem iartkam aahva-lo onim, ki so nam bili v pomoč pr«d odhodom in so naa spremili na postajo. V New Vork smo pri lli v nedeljo na 23. aprila in smo bili lepo sprsjsti od tvrdk« Za krajlek A Celark in v vsakem osiru dobro postreleni. Zsto priporočamo to tvrdko tudi vsem onim, ki so namsnjeni v stari kraj. ~ Pozdravim tudi Franka in Toneta Fortuna in njune droli na, ter Načeta Goloba in drulinr v Thomas, W. Va.-Jozcf Zakraj lak z družino. Pred odhodom v stari kraj s parnilcom Pariš s« Um potom I« onkrat poslovim od svoj« droli ni in drulin« Jo« Agnič na Keewa t in. Minn. Pozdravim tudi prijatelje is se jim zahvalim sa njiho vo prijaznost izkazano mi pred odhodom; posebno se zahvalim Ant. Lundnu sa njegovo spremstvo t Duluth. — Is Chleagi na prsj sem se vosil po Pennsjlvania železni«! in sem jako dobro potoval. — Končno ne smsm pozabiti nala mana in po«tr«|ljiva rojaka Zakrajleka in Čelarka v N«w Vorku, ki sta m« dobro postregla in mi urodila vm potrebno sa od hod. Njuni postrslljivosti a« imsm zahvaliti, da mi ni bilo tre ba plačati pon«potr«bnem dohod-ninsksga davka. Njono tvrdko vsem rojakom toplo priporočam Končno klKem vsem, zlasti svoji družini, Zbogom ln na svidenje t Peter Knaus. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradna ure ao* IOiOO sjut a. d« Ii80 popoldne. DOVOLJ ZAHVAL Je na raspolsge, da Je anglelko«elo-venaki besednjak potreben pri ašeajs englelčine. Posebso dobrodolel takim, ki le inajo nekaj snglslko. Cona mu j« 6 dolarjev. Naročit« ga na naslov t DR. F. J. KERN, POOBLASTILA dala MATIJA iUDTDIB la II LIT, aa rojak« po fill Ameriki. On I« mora vedeti, kako s« pooblastila izdelujejo. Pili mu ln raaloši svoje sadsvo, pa ti bo m r«dil vse pravilno, 4» II M ko mogoče grunt prodoo I neprevtl nim pooblastilom. Njegov naslov ja 5227 lutler «1., PitUburg, H-(Advert.) Najboljša prilika a* od. DOMOVINO I tolikim parnikom PRUIDKNT WILSON Cono do Trata »11 Dubrovnika Ja $102.50. Pišite MUSt do vam o- Daaiar pošlljom W JU* movino ss Miti aH aiamsueaMi ■ ■ ■' kraoJavM v 4faorJlV-~ Dolarjih Pilita po nol csnik. Opravljamo tn bon£- New Tork. — V hrupu in Šum-, tega velikega svetovnega BMsto si ns morem kaj, da bi se ns spo mnil na svoje prijatelje in snanee v Johnston Citjr, lli, tar jih le enkrat pozdravil pred odhodom na veliko lalo. Zahvalim aa B Burja in A. Barja za njono spremstvo na postajo. Zahvalim os tudi tvrdki Zekrsjšek k Čalark sa tofcio postrežbo, kajti dana* popoldan s«m prišel v N«w Tork, jutri zjutraj pa grem I« na par nik. havrene llraaar. BAKRENE ICOTLE Vaa »rtMfctt «»M«t Mrli iim "la, katerega so podal« evrop «ka držav« in tudi Nemčija, Je vojni tajnik odredil, da oetaneta dva bataljona osmega pešpolka sa '"dolotan las v sasedenem nem-iknn ozemlju. Predsednik Hard je namreš odredH. da se od P do 1. julija vee ameriške s okupiranega osemlj«; so <>0 je pa Nemšija in I« nekatere ♦Irog« države poslala prelnjo, d« »"j ameriške b&to oeUnejo ob Re »ti i oliko 6ssa, dokler m rusmtn »prem«««, oziroms itboljUjo. Ja ima veliko raje ameri H* «eU na zasedenem rfkatfm da jim poam« de M^f sdrav|a. Meje dele je veelM la le#a«. Vet eve4 aa-pr^uje, aaoredMjte todi VI, tod« bree de* br*f» »drevja Vam Je aepred^i ssiifsi Meer Tork. V. T. — (VederaleA Prem). — Banani zavodi, ki ne plezajo sadostno svojih nslniben rev, «o dobili prwrj oetro Uk«iJo od okrsjoegs sodnika Taflorja v Hrooklrn«. k« J« Ca rt Umh«klt. hi vaj knjigovodja na banki Teoejr leland. priznal, da J« pnnaredil podpta n« ieka aeknga vla«stelja m aa U na^ia dobil ve# tkoš do farjev. UmhoUlI Je bil obaojeo na trinajst mas>rev >4« v j^bolj Mi vaaa dMrtavtoie aa m, tedne v vse kraj«. Cr«cer1)a«n, (la4Mtf| dejal' e ldo9*i*i dam« t pri-aareMUl laf»rma#lje aat K en SLVEROVA ZCR ZDRAVJt 5EVER A 5 hain pomade W F. SEVERA CO. c:lqam hapios. iowa ko »je sroj* berglje ia a veliko spretnostjo in hitrostjo splezal nanjo in n« drugi strani škodil varno doL (Dalje prihodnjič.) "Zastava premirja", je savpil 8ilvsr. Kapitan je stal v kodnikn in je skrbno pazil, da se ne bi izpostavil kakemu izdajalakesa strelo. Obrnil se je ia naai rekel: " Zdravnikova straža na svoje mesto! Dr. Liveaejr vzame severno stran, Jakee vzhodno in Grsy zahodno. Strslite dobro in nabaše jte puške. Hitro in previdno." Nato ee je sopet obrnil k upornikom. "Česa pa ielite s svojo sestavo premirja f" je zakrival. Sedaj je spremljevalec odgovoril. "Kapitan Silver šeli priti notri in se poravnati z verni." ''Kapitan Silverf Tega ne poznam. Kdo je to!" je saklieal kapitan. In tali smo ga, kako je sam pri sebi pristavil: "Kapitani Kako hitro je avaniirsl!" Dolgi John je nato odgovoril: "Jas, gospod. Po vašem begu so me ti ubogi fentje izvolili se svojega kapitane," in e posebnim povdarkom je izgovoril besedo "beg".—"Pripravljeni smo podati ee, ako ne moremo pogoditi glede pogojev in vee je poravnano. Vae kar zahtevam je vele beseda, gospod Bmolett, da me pustite sopet sdrevega in živega iz te ogreje in eno minuto Sesa, da pridem h strelne daljave, predno se safee streljati "Dragi moj", je rekel kapitan Smolett, "niti najmanjšega po željen je nimam govoriti s vami. A-ko hočete s menoj govoriti, pridite, eko vem je drago. Ako se zgodi keko izdajstvo, ga boste sa-krivili vi in potem vam Bog po-mosi!" ' "Zadostuje, kepiten", je za-vpil Dolgi John veeelo. " Besede od vee zadostuje. Vem, kej ee pravi biti poštenjsk, bodite prepričani." Opazili smo, kako je moi, ki je nosil saetavo premirja, poekuial Silverje zadržati. Z ozirom na po-noeni odgovor kspitansi se temu nI bilo čuditi. Toda Silver se mu je smejel na vse grlo ter ga potrkal po hrbtu« kakor da bi bila njegova bojazen neopravičena-Nato je stopil k ograji, vfgelj>re- večjo skrbnostjo in vsroveti svoje življenje. Sieer smo pa imeli dva velika zaveznika — ram ia podnebje. Četudi amo bili kake pol milje deleč od njih, aaso jih vseeno čuli, kako eo peli in rjoveli pozno v noč, pijani od rumas kar ee pe tiče podnebja, je stavil sdravnik svoje lesuljo, de jih bo polovice ležala predno poteče teden dni, ker nimajo zdrevil, če ostanejo le nedelje v močvirju. "In teko," je prieUvfl, "ako nas ne poetrele prej, bodo veeeli, če bodo mogli s ladjo odpluti. Vsekakor je to ladja ia potem ee sopet lahko lotijo ropanje. "Prva ladja, ki sem jo izgu bil", je rekel kapitan Smolett. Bil sem zelo utrujen, to ei morete misliti, in ko sem zespel po dolgem premetavanju eemintje, sem spal kot ubit. Ostali so bili že davno pokon ei in so že posejtrkovali in ekoro za polovico povečali ekladovnieo drv, ko me je zbudilo tekanje ia govorjenje. "Zeetave premirje!" eem sli-žel klieeti in tekoj potem vzklik presenečenje: "Silver sam!" Pri tefc beeedeh eem skočil pokonci, ei pomd oči in planil k eni ctrdnik lin v steni XX POGLAVJI. •Uverjovo poelaaetvo. - V reeniei eta stsls dva moža ravno zunaj ogreje ia eden izmed njih je mahal z bdim robcem, drugi pa, Silver, je stal mirno poleg njega. " Bilo je ie zelo zgodaj, in najbolj mrzlo jutro, kar eo jih sporni njem s pota. Mraz mi je pretreeel mozeg- Nebo je bile jaeno in brez oblakov in vrhovi drevee so žareli v sol n ž nem svitu. Tam pa, kjer je etal Silver e evojim spremljevalcem, je bilo le vse v eenei, in onadva eta stala notri do kolen v nizki beli megli, ki je prišle po-noči is močvirje. Mraz ia megla sta dajala otoku slabo ime. Bil je v Is/en, ncsdrsv kraj. "Ostanite v hiši", je rekel kapitan. "Deect proti eni stavim, ds je svijele." "Kdo je tukaj t Stoj, sicer u-strelimo!" nilUP PIANO—ROLE ■ II ^M ^^ 7-PESMI z BESEDAMI. S4POLKF I ■ W ■ ■ S-VALCKE, 3-KORAČNICE L T. D PIŠITE TAKOJ PO CENIK KATEREGA DOBITE EDINO PRI, navinšek — potokar, II CREEVE STREET_CANEMAUCH, PA Angleške spisal R. L. Steveneon. Poslovenil J. M. (Dalje.) "Ali je U Bon Ounn zanesljiv dedec!" je vpraleL "Ne vem, goepod", sem rekd, "nisem popolnome gotov, ali je pri zdrevi pameti ali ne." "Nič čudnega, «e ni", je odvrnil zdravnik. "Človek, ki je tri leta grizd svoje nohte na zepu-ščenem otoku, Jekee, ne more biti tako pri zdrevi posuti, kakor ti ali jas. Te ai v človečki naravi Ali aid rekd, da po siru tako hrepeni f" "Dobro, Jekee", je rekd, "le poglej, keko lepo je, eko ima človek dober okus. Videl si, da iaum tobsčnieo, sU ne t Nikdar pa me niei videl, da bi njuhal; v tobečni-ei noaim namreč kočček perme senekege aira. No, U bo za Bena Ounne." Pred večerjo zase pokopali eta-rega Tome v peaek in etali nekoliko česa gologlavi v sapici okoli njegovega grefba. Ona dve eta nanesla zelo mnogo lesa, vendar premalo za kapitana, ki je zmajal s glavo ter dejal, da morata iti jutri nekoliko bolj živahno na delo. Potem, ko smo poviili svinjino in f§ vsakdo dobil kosaree močnegs groge. eo nafti trije poglavarji pojedli v kot, da se posvetujejo o naši bodoinoetf. Zdi m, da #o bili v veliki sa-dregi glede tega, kaj storiti, kajti nsšs zaloga je bila tako ssajhna, da bi m morali valed lakote podati mnogo preje, nego bi prišla pomoč. Naše podeduje upanje, glede tega se bili edini, pa je obstojalo v tesn, da postrslimo u-pornike, dokler ne bi enell svoje sesteve in se podali, sli pa odplu-li s Hispaniolo. Od devetnajetih jih je oetelo sedaj eamo le petne js t, dve sU bile renjeua in naj-msnj eden, ustrdjen poleg topa, težko ranjen, ako ne celo mrtev. Vselej, kedar bi se spopedli I njimi, smo jih morali prijeti s naj- Varujte sebe in vaš dom s pravo importirano nemško automatiČno pištolo. moemihun ^Mlt* GJurVsZjMj*« nZ JsfassMssssmsBjMMHMBiiMaa^ •te MteaMMftaSl CtMA U* V STARI KRAJ Hi 31 msja odpluje « franeoskfaa paraikom LA PEABTOK ve6jt število rojakov is rasnih naselbin; samo is KUwaukes in okolice ji le priglašenih okrog 80 rojakov. VA*E POTNIKI BO SPRULJAL PKAV DO UUBUAKl NAS ZASTOPNIK, XI BO POTNIKOM POMAGAL MED POTJO IN 8KSBH* DA BODO KAJVDOBNEJftE POTOVALI. Ti potniki bodo imeti posebno karo od Havre do Trsta aH odo do Ljubljani, kakor srran procs. . 'w • '' Parnik La France je eden ismed najboljših in najhitrejših par. nikov in vosi čez morje okrog 7--» Ani. Vožnja od Mew Torka de Ljubljane bo viola od ft—iO dni Potniki bodo potovali r dragem is tretjem resredu. Postrežba In udobnoeti drugega razreda na franoo. sldh psrnttdh so sploino znane, potnikom tretjega razreda pa se nu. dijo kabine, doba hrana s vinom, snažnost in snstno izboljšane postrežba. ; Karu tretjega razreda od New Tortta do Havre stane $106.0« In dragega rasreda $146.00, boljše kabine $150.00, vojni davek ži vračunan. . . . Kdor torej noče bm dolgo na morji ter hoče hitro ugodno in ? ™eeM družbi potovali, asj se takoj prijavi in pošlje nekaj are ti doer $16.00 m tretj. razred in $38.00 za dragi raved. Odločita se takoj, časa sa priprave je dovolj' , " ■■' ■ . Ar , Slovenska banka s . ISAK&AJAu a (MABK, i - , j« 70—Oth Ave., New Torti Otty. 0 moji neprektičnoetl, bi vee spomnil svoje neslavne mieli: pri nae ne Ruskem ee nešteto ljudi se ukverjs s ničemur drugim, kskor