—   287   —
Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Lutomera na spod. Staj. 24. aug. Včeraj i denes je bila preskušnja (izpit) nase šolske mladine« Z veseljem morem naznaniti, da učenci, posebno 2. razreda, so se verlo obnašali i pokazali, da drazega časa o pretekli šolski godini  niso hman trosili.
Pričo nektere duhovne i svetske gospode, i silo malo, samo izvanjskih vasničkih staršev, so odgovarjali učenci i učenke marljivo razločno iz predpisanih predmetov in pokazali u svojih lepopisnih listih vajo slovenske i nemške pismenosti, vezbo sostavkov u obojih jezicih, u računstvu itd.
Iz nerednih naukov, kakor zemljopisja, reje sadunosnega drevja i vežbe narodnega petja smo bili z odgovori učencev jako zadovoljni. Kazali so nam trije dečki požlahnjenje dreves po zdevanji (šifta-nji}, očenji(okuliranji) i starem, pri nas navadnem ka-lavnem ceplenji — na debelem steblu.
Kakor že lani so nas tudi letos učenci i učenke 2. razreda celo šolsko godino s sladkimi glasi petja dostikrat razveselovali, posebno pa denes (nemorem zamol-eati) so nam zraven 3 nemških slovensko „Sabotna večer", „Sveteka i „konec šolskega leta" tak milo zakro-žili, da u slednem očesu nazočih staršev i domorodcev so igrale solze radosti serčne.
Po doveršenem izpitu je jeden učenec Škrlec iz Pristave pod Lutomerom stopil naprej, i u namenu vsih svojih součencev i součenk s sledečo zahvaloj se poslovil:
55Naj primejo visoko vredni g. okrožni dekan, kakor okrajni nadzornik naše škole, pa tudi oni mnogoča-stiti gospod okrajni poglavar, našo serčno zahvalo zato, da so blagovolili naš dnešni izpit svojoj nazočnostjoj počastiti. Naj blagovolijo z našimi slabimi znanostmi denes zadovoljni biti! Slovesno Jim obečamo, za nadalje napre u naukih i dobrem zadržanji marljivo iskreno napredovati. Naj še tudi prihodnjič naši slabi školi svoje ljubezni ne izkratijo. Velik je Njihov trud za nas učence, pa tudi neizrečljiva je zahvala, ktero mi do Njih, visokovredni! u svojem dečinskem sercu občutimo.
Tudi Vam, dragi očeti i matere, koji ste nas kakor skrbni starši marljivo u školo pošiljali, naučiti se neobhodno potrebnih naukov za naše prihodnje življenje, jaz denes u imenu vsih svojih součencev i součenk dru-zega reči ne zamorem, kakor naj Vam bode za vse vaše velike trude i przadevanja plačilo naša preserčna zahvala!
Vam  pa,   moji   dragi   součenci   i součenke! imam
—   288   —
dcnes kakor na koncu našega školncga leta to posebno na serce položiti: ne pozabite na tote lepe i za vaše prihodnje življenje koristne i potrebne nauke, koje si ste v tem tečaji leta pridobili. Skazite se z lepo i krščansko obnašo pokorni velečastnemu gospodu okrožnemu dekanu, svetskim gosponom, našim školskim učiteljem i ljubim staršem sploh zahvalni.
Zdaj pa še enkrat nas vse u milost nazočnih pre-častitih gosponov serčno priporočim.    Z Bogom".
Potem je sledilo obdarovanje pridnih šolarjev, ko-jih broj je prece narasel.
Tak smo lepo sklenili šolsko godino. Za tem še en prifltavek o zadevah naše učilnice:
Ze 1. maja 1850 je umrl gosp. dr. Joan Gott-weis, nekdanji najemnik Branečkega posestva. V dokaz svoje ljubavi do slovenskega naroda je sporočil u avoji oporoki, da naj se učilnici u Lutomeru 4. razred ustanovi, in v temelitvo tega 4000 fl. u srebru nakloni; učitelj naj bode zavezan, nauke u slovenskem i nemškem jeziku prednašati. Od tega časa že ste več ko 2 godini pretekle; pa nič se še ne čuje kako in kadaj se bo volja blazega domorodca spolnila. Želeli bi zvediti kako je o tem.
Kako silo potreben bi bil za našo okolico 4. razred ali barem 3. razred, kojom bi bili potrebiti predmeti prikopljeni, kaže nam naše vsakdanje življenje. Imamo u našem okraji mnogo rokodelcov, kao n. p. zi-darov, tesarov, kovačev, klučarov, mlinarov, i vsako-jakih umetvorov, kojih dečki gotovo u nedeljah bi tukaj z veseljem u risanju čas kratili.
Kar grozdno bolezin dotiče, jaz za zdaj druzega ne morem reči kakor da je pri nas u goricah od te bolezni dosihmal ni kaj najti. Samo na tersih, kao brajde nasajenih i u vertu v gnojno zemljo posajenih se je prikazalo 9 da grozdje i listje se vidi z neko plesnino, pa vidi se tudi, da jagode narašujejo i plesnina se pomen-šuje.    O tem drugokrat več.                           J. D. H.
Iz Zagorja na Notranjskem. —/. Da ni varno otrok puščati v nemar, naj kodar čejo hodijo, smo zve-dili žalibog! pri nas ne davno. Deklica sedem let stara, gre po germovji rožic naberat. Zagleda eno lepo, ter hiti po-njo. Ker je ne more pri verhu utergati, jo poprime bolj spodej; ali strašan gad jo vpiči v perst. Roka jame zatekati, deklica pa spati. Ko so jo prebudili, jim reče: Pustite me, jez sim zaspana. Mati ji berž preveže roko, jo spijočo položi v pletenico, ter jo nese k častitemu g. fajmoštru Mlakarju. Ta so ji obvezali rano z astramontaninim izlečkom, in ji ga tudi vžiti dali; ker je pa nekoliko zopern, ga je naglo nazaj vergla. Nič ni pomagalo materno pomilovanje: Pij, dete, pij, če ne boš umerlo! Otrok le ni hotel piti. Verli gospod so pa že pred, in sicer nalašč za otroke astromontano ali prav za prav inulo germanico po ho-meopatiško (I. zreče} pripravili, in ji to dali, kar je, zarad sladkobe rada vžila. V saboto pride mati se zahvalit in povedat, da je deklica, razun na persti, popolnama zdrava.
Gospodje, ki z astromontano kačji pik zdravite, ošpogajte si za otroke homeopatiško pripravljeno, ker se oni z navadnim izlečkom v veči meri nikakor ozdrav-Ijati ne dajo, če se še niso pameti zavedili!
V 63. listu 1. N. „v dopisu iz Postojne" omenjena žena iz Vovč, ne iz Zagorja z nespametno preve-zano nogo je teden po vpiku do malega ozdravela. Tudi to vpičeno otroče, kteremu je mati po neumni šegi ročico prevezala, je iz Koritnic, uro od Zagorja doma. Pri nas imamo po hvale vrednim prizadevanji gosp. faj-moštra že 6 let gotov, dostojin pomoček zoper kačji strup v astramontani.
Iz Ljubljane. V 43. delu deželniga zakonika se bere sledeči razglas o. k. deželne šolske oblastnije za Krajnsko:
vVisoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk je z razpisom 19. julia 1852, št. 5365, napravo popolne nižje realne šole s tremi leti v Ljubljani dovolilo, ki se bo s pričetkom prihodnjega šolskega leta 1852/53, to je, z mescom oktobrom t. 1. začela.
Ta visoka naredba se da s pristavkom sploh ve-diti, da bo vsak učenec pri vpisu v šolo 2 goldinarja vpisnine in vsako leto 8 gold. šolnine plačati imel, če ne bo po postavah šolnine oprosten. Šolnine opro-steni zamorejo pa samo taki učenci biti, kteri v šoli prav dobro napredjejo in kteri ali kterih starši so res vbožni in svojo vbožnost dostojno skazati zamorejo".