Cena Din 1 Poitnlna plačana v gotovini Stev. 214. V Ljubljani, četrtek 22. septembra 1938. Leto III. Češkoslovaška vlada se ie udala pritisku, a ljudstvo se ne mara udati 100.000 ljudi demonstrira v Pragi proti razkosanju Češkoslovaške Zahteve po vojaški diktaturi - Demonstracije proti Angliji in Franciji Praga, 22. sept. o. Uradno poročajo: Zunanji minister dr. Krofta je ob 17 sprejel francoskega in angleškega poslanika in jima izročil odgovor na francosko angleški predlog. V tein odgovoru vlada sprejema francosko-an-gleški načrt in prosi, naj se začno razgovori, kako bi se ta načrt izvedel. S tem so bile uradno potrjeno vesti, ki so jih poročevalske agencije dale v svet ž6 dopoldne. V poučenih čeških krogih pravijo, da vladni odgovor Angliji in Franciji ne vsebuje samo pristanka na francosko-angleSki načrt, marveč tudi nekatere pridržke in zahteve glede jamstva za bodočo Češkoslovaško. Francoski poslanik v Pragi je zvečer petič v štiriindvajsetih urah obiskal predsednika republike dr. Beneša in se mu v imenu svoje rlade zahvalil za uvidevnost, s katero je omogočil sprejetje angleško-francoskega načrta. Praga, 22. sept. m. Kakor hitro so množice ljudstva, ki so se zgrinjale v večernih urah po praških ulicah, zvedele, da je češkoslovaška vlada na štirikratni pritisk Anglije in Francije morala sprejeti brez rezerv v celoti angleško-francoski predlog, po katerem se vsi kraji, kjer živi nad 50 odstotkov Nemcev, brez plebiscita priključijo nemškemu rajhu, so izbruhnile v Pragi in po številnih drngih mestih na Češkoslovaškem velike, demonstracije, ki so trajale čez polnoč. Pri njih je sodelovalo nad 100.000 ljudi. Demonstrantje so vzklikali: »Hočemo vojaško diktaturo!« >Živel general Sirovyk Iz ljudskih množic so sc slišali tudi številni protestni vzkliki proti predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu, proti Franciji in proti Angliji. Množice so predrle policijske kordone ter prišle pred palačo predsedništva republike. Pred številno množico, ki je neprestano vzklikala: »Živel general Sirovy!c, »Hočemo vojaško diktaturo!« »Hočemo boj!«, »Raje častno umreti, kakor pa doživeti takšno sramoto!« in podobno, se je pojavi! poveljnik generalštaba Sirovv, malo pozneje pa za njim v ozadju tudi predsednik republike dr. Beneš. Množice so venomer zahtevale, da mora 9irovjr‘ spregovoriti. General je zatem res imel kratek govor, v katerem se je najprej zahvalil za ijianifestacijo češkoslovaški vojski, nato pa nadaljeval: >V tem težkem trenutku nam je potreben mir. Samo disciplinirana ost vsega našega naroda nam lahko pri tem pomaga. Vi ne veste razlogov, ki so prisilili vlado, da je morala sprejeti ta sklep. Tudi jaz ljubim republiko tako kot vi. Zavedam se odgovornosti. Zaupajte v to, kar vam govorim. Diktatura nain ne bi pomagala. Mi naroda ne moremo in ne smemo voditi v samomor.« Pri teh besedah so množice začele vzklikati: »Boljši je samomor, kot pa takšna sramota! Dajte nam orožje za boj!« General Sirovy je znova pomirjeval razburjeno ljudstvo ter vzkliknil: »Takšne manifestacije služijo samo Hitlerju!« Množice so se zatem začele počasi razhajati na razne strani mesta, kjer je prišlo do novih demonstraciji Neprestano so vzklikali proti vladi, proti praškemu županu ter proti Angliji in Franciji. Slišali so se tudi vzkliki: »Vi ste nas sramotno prodali!« Proti županu so vpili: »Kje je denar za narodno obrambo!?« Nekateri so vzklikali: »Naši prijatelji delajo z nami kot naši največji sovražniki! Dol z izdajalci! Sramota za Francijo!« Slišali so se tudi vzkliki proti Poljski zaradi njenih zahtev. Demonstrantje so se razšli šele v jutranjih urah. O podobnih velikih demonstracijah poročajo tudi iz drugih češkoslovaških mest. Pri njih so sc demonstrantje zadovoljili samo z manifestacijo za vojsko ter vzkliki proti predsedniku republike in prot! Franciji. Delavstvo praških tovarn je sklenilo, da bo danes korporativno priredilo nove manifestacije. Obrambni ukrepi v Pragi Praga, 22. septembra. AA. (Havas) Praške oblasti so izdale potrebne ukrepe za obrambo prestolnice pred zračnimi napadi. Po ulicah 60 nabiti lepaki, ki obsegajo navodila prebivalstvu, kako naj se v primeru potrebe najhitreje reši. Predsednik praške občine je poslal proglas vsem, ki so oproščeni vojaške dolžnosti, da naj se prija- vlja v službo pri protiletalski obrambi. Rdeči križ zbira ljudi, ki bodo prostovoljno dajali kri za transfuzijo. Prostovo.ljcev sc je prijavilo toliko, da so jih morali poslati v mestne bolnišnice, da bi tudi one pomagale Rdečemu kirižu pri preiskavi krvi. Praga, 22. septembra, o. Vlada je izdala od-lo.k, s katerim omejuje dviganje denarja iz državnih in zasebnih denarnih zavodov. Po tem odloku je Državna banka sklenila, da bo odslej izplačevala denarnim zavodom samo 3% na mesec' od kapitala, ki ga imaja naloženega v Državni banki. Drugi sestanek Hitlerja s Chamberlainom bo veljal nemško-poljsko-madiarskim zahtevani in kolonijam London, 22, septembra, o. Ministrski predsednik Chamberlain, ki jc sinoči bil sprejet v avdienco pri kralju Juriju VI., kateremu je poročal o današnjem sestanku s Hitlerjem in o zadnjih dogodkih v Evropi, je danes ob 10 odletel z letališča Hestona in ga pričakujejo ob 12.30 na letališču v Kolnu. Z letališča se bo predsednik angleške vlade z avtomobilom odpeljal v Godeoberg, kjer bo najprej kosil v hotelu »Peterhofu«. Nato bo odšel s spremstvom v Rheinhotel, kjer se bo sestal s Hitlerjem v mali sejni dvorani, ki so jo uredili nalašč za to priliko. Hotel je ves v cvetju. Chamberlain bo s svojim spremstvom stanoval v hotelu »Dresden« na drugem bregu Rena, od koder se bo s posebnim parnikom vozil na konference ▼ Hitlerjev hotel. S Chamberlainom se pripelje iz Londona še 13 njegovih sodelavcev. Med njimi bodo britanski berlinski poslanik Henderson, britanski generalni konzul v Kolnu, dva člana tajništva britanskega poslaništva v Berlinu, dva tehnična uradnika iz londonskega zunanjega urada, 2 uradnika za de-šifriranje in dve slugi iz Londona. Kancler Hitler in zunanji minister v. Ribbentrop sta se odpeljala sinoči ob 28.15 iz Munche- na v Godesberg. V zvezi z preložitvijo sestanka med Hitlerjem in Chamberlainom na četrtek politični krogi v Nemčij smatrajo, da je ta odgoditev razumljiva ter da je imel Chamberlain pravico določiti dan za sestanek ter nadaljevanje razgovorov, ki so se začeli v Berchtesgadenu. O vsebini razgovorov med Hitlerjem in Chamberlainom trdijo v poučenih krogih, da bo Hitler vodil združeno fronto Nemcev, Poljakov in Madžarov proti Češkoslovaški in se pri tem opiral tudi na Mussolinijevo pomoč, na katero po zadnjih treh govorih italijanskega ministrskega predsednika lahko računa. AA. Reuter: Nemški tisk piše o položaju, ki je nastal po sestanku v Berchtesgadenu in po Mussolinijevem govoru. Danes se bo Chamberlain v Godesbergu sestal s Hitlerjem, ki sedaj zastopa skupno fronto Nemcev, Poljakov in Madžarov proti Češkoslovaški. Chamberlain bo po sedanjih ugibanjih ostal v Nemčiji dva ali tri dni in se s Hitlerjem razgovoril o vseh važnih vprašanjih svetovne prtlitikr, zlttsti o nemških zahtevah glede kolonij. Poljska in Madžarska uradno zahtevata priključitev svojih manjšin London, 22. sept. o. Poljski in madžarski poslanik sta bila včeraj sprejeta pri zunanjem ministru Halifaxu in sta mu sporočila, da zahtevata Poljska in Madžarska za svoje manjšine na Češkoslovaškem enako ureditev, kakršno bodo dobili sudetski Nemci po francosko-angleškcin predlogu. Diplomatski urednik Reuterja je zvedel, da je treba v zvezi z odstopom Sudetov Nemčiji, kakor določajo angleško-francoski predlogi, zavzeti enako stališče tudi do poljskih zahtev glede Tješina in Karvina. Izvedelo sj je, da so enako stališče zavzeli tudi poljski poslaniki v Parizu, Berlinu in Rimu. Prav tako se je zvedelo, da je včeraj obiskal madžarski londonski poslanik lorda Hali-faxa in ga seznanil s stališčem madžarske vlade, da se ima z vsemi češkoslovaškimi manjšinami enako ravnati kakor z nemško. Iz zunanjega ministrstva poročajo, da je angleški zunanji minister madžarskemu in poljskemu zastopniku obljubil, da bo Anglija upoštevala poljske in madžarske zahteve, toda šele, ko bo docela urejeno sudetsko vprašanje. Budimpešta, 22. sept. m. Vsa madžarska nar.-obrambna društva so priredila sinoči v Budimpešti velik shod, na katerega je prišlo okoli 100 tisoč ljudi. Na njem je bila sprejeta resolucija, v kateri Madžari zahtevajo za madžarsko manjšino na Češkoslovaškem iste pravice, kakor jih bo do- Obisir predsednika italijanske vlade na slovenskem ozemlju; Mussolini in zastopnik predsednika vlade ter zunanjega ministra, ban dr. Natlačen, med našimi narodnimi nošam’ bila nemška manjšina v Krkonoših. Po zborovanju se je po mestu razvil sprevod, v katerem so nosili plamenice. Udeleženci so vzklikali proti Češkoslovaški in proti trianonski pogodbi. Budimpešta, 22. sept. m. Po povratku predsednika vlade Iniredya in zunanjega ministra Kanya iz Berchtesgadena, dobro obveščeni madžarski krogi izjavljajo, da obisk madžarskih državnikov v Nemčiji ni dal zadovoljivih uspehov. Vodilni nemški krogi so madžarskima državnikoma samo obljubili, da bodo že gledali na to, da bo tudi vprašanje madžarske manjšine na Češkoslovaškem pravično rešeno. Varšava, 22. septembra, o. Zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, v katerem razglablja vprašanje Poljakov na Češkoslovaškem. Poročilo trdi, da je Češkoslovaška vedno skušala zagatoviti poljski manjšini v češki Šleziji urejene pogoje za kulturni in politični razvoj, odkar so Čehi to ozemlje zasedli. Še pred dolgim časom je Češkoslavaška uradno zagotovila vse pravice poljski manjšini, katere bodo dobile druge manjšine v državi. V sedanjem položaju Poljska z obžalovanjem ugotavlja, da franco^ko-angleški predlog ne računa s poljskimi zahtevami, da pa bo treba tudi to vprašanje rešiti, če hočeio zagotoviti Srednji Evropi miren razvaj. Zvonenje po toči: Vesti 22. septembra Nemško vodno letalo »Severna zvezda« je v 13 urah in 4 minutah preletelo razdaljo med New-yorkom in Azorskimi otoki. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je včeraj sprejel turškega, grškega in zastopnika romunskega poslanika. Manifestacije za priključitev Tešinske pokrajine, kjer prebiva nekaj Poljakov pod češkoslovaško oblastjo, so bile včeraj po vsej Poljski. Sovjetski zunanji minister Litvinov je-na včerajšnji seji Zveze narodov obsojal zvezo, češ da ni poskrbela za varstvo svojih članic in jim ni poslala potrebne pomoči. Bolgarski krnlj Boris in kraljica. Ivana sta se na poti iz Pariza v domovino ustuvila v Koburgu, kjer prebiva bivši bolgarski kralj Ferdinand, oče kralja Borisa. Enourno molitev za mir po vseli rimskih cerkvah je za nedeljo določil sv. oče Pij XI. Poveljstvo poljske vojske je izdalo razglas, v katerem pravi, da je sklenilo obdržati pod zastavo letnik, ki bi moral biti odpuščen iz vojske po končanih vojaških vajah. Dalje pra- vi razglas, da ima Poljska'zdaj armado, ki šteje 600.000 mož. Poluradno glasilo francoske vlade »Temps« ostro napada poljskega zunanjega ministra Becka in pravi, da je on s svojo politiko kriv sedanjih težkih dni v Evropi in žalostne usode, ki jo je deležna Češkoslovaška. Velika železniška nesreča se je pripetila pri mestu Tortugi v Kaliforniji. Po dosedanjih poročilih je 11 mrtvih in nad 100 ranjenih, od katerih jih bo pa še veliko pomrlo. Ameriško časopisje vedno bolj poudarja, da mora Amerika v sedanjem evropskem sporu ostati ob strani in se ne mešati vanj, čeprav bodo razdelili Češkoslovaško, ki je bila ustanovljena po volji Amerike in ki ji je bil obstanek zagotovljen s slovesno ameriško izjavo. Mater, sedem bratov in strica je obglavil neki kmet blizu Havane na Kubi. Z^tem je zažgal hišo in pobegnil ter ga policija do zdaj še ni prijela. Poljski narod naj se strne okoli vlade, ki se bori proti »nevarnostim iz Češkoslovaške«, piše v hujskaških izlivih poljski tisk. Morda bi ni bilo bolje, če bi Poljake opozarjali na nevarnosti od tam, odkoder groze Češkoslovaški in drugim malim državam. Bomba je eksplodirala za palačo predsednika republike v Mexico City. Ubilo je eno žensko ter ranilo 19 ljudi. Ne vedo pa, kdo bi bil lvombo nastavil. Strašen orkan je divjal včeraj ob atlantski obali Severne Amerike. Podrl je cele naselbine; kar pa ni uničil orkan, je poplavila voda. Škoda gre v milijone dolarjev. Slovaki in sedanji položaj v ČSR Praga, 22. septembra. AA. (ČTK) Danes dopoldne se je vršil pod predsedstvom poslanca Tise v Bratislavi sestanek ožjega adbora slovaške ljudske stranke. Na seji so prebrali poročilo o razgovorih med delegacijo in predsednikom republike in predsednikom vlade. Razgovoji se bodo nadaljevali na prihodnji seji. Dalje so na sestanku razpravljali o notranjem in zunanjem položaju. Predsedstvo odbora v svojem poročilu zavrača preuranjene glasove o vstopu slovaške stranke v vlado in apelira na slovaški narod, naj ne naseda lažnivim vestem in naj ohrani mir, da taka olajša nalogo svojih zastopnikov. Splošna stavka v Palestini Jeruzalem, 22. septembra. AA. (DNB) Stav-kaško gibanje v Haifi se čedalje bolj širi. Včeraj so se stavki pridružili vsi Arabci, zaposleni pri železnici, mestni upravi in v pristanišču. Vse arabske trgovine so zaprte. Več židovskih trgovin so zažgali. V vasi Tamri so aretirali 120 Arabcev. Na cesti v Hebron je zgarelo več kmečkih poslopij. V okraju Gazi so našli trupla treh ubitih Arabcev. Zaradi nemirov je v državi zaprtih 40 pošt. Poštni denarni promet je popolnoma ukinjen. ,Nevarnost grozi nele ČSR, marveč svobodi' izjavlja angleški politični veljak Churchill Berlin, 22. sept. AA.. (DNB) Neka francoska novinarska agencija je razširila iz Bukarešte vest, ki naj pojasni neko razpoloženje romunskih političnih krogov. Nemški politični krogi pa so prepričani, da hoče ta vest škodljivo vplivati na angleško iniciativo v češkoslovaškem vprašanju. Francoska poročevalska agencija pravi med drugim: »Omajana češkoslovaška suverenost ])o lahko imela najhujše posledice za vzhodno Evropo. Romunija je tista, ki po češkoslovaški grozi največja nevarnost. Nemčija ni nikdar odnehala stremeti za tem, kako bi prišla do romunskega petroleja in romunskega žita. Tudi Poljska in Jugoslavija sta sedaj na vrsti za razvoj nemške ekspanzije.« Berlinski politični krogi poudarjajo v zvezi s to politično vestjo, da narodiiosocialistična Nemčija nikdar ni prikrivala svojega mnenju o razmerah v Češkoslovaški in tudi ni prikrivala, kakšni so odnošaji med Nemčijo in ČSR zaradi stališča praške vlade. Narodnosociali-stična Nemčija pa prav tako ni prikrivala prijateljstva, ki preveva njene od noša j e do drugih držav na evropskein vzhodu in jugovzhodu. Francoska novinarska agencija podtika torej nemški politiki nič manj kot to, da hoče preko trupel svojih lastnih prijateljev. Zato si agencija izmišlja neke nemške zahteve, misleč, da ji bodo politično nezreli ljudje verovali. Tako tendenciozne vesti proti trajni ureditvi češkoslovaškega vprašanja verjetno bolj odgovarjajo moskovskim kot pa francoskim političnim ciljem. London, 22. sept. AA. (Reuter) Winstion Churchill se je snoČi vrnil z letalom iz Pariza in izjavil dopisniku .Reuterja: ■ »Poraz Češkoslovaške pod angleškim in francoskim pritiskom pomeni popolno kapitulacijo zapadnih demokracij prod narodno socialističnimi določbami Sprejem Hitlerjevih pogojev pomeni, da je Evropa klonila pred silo narodnega socializma. Nemčija bo najbrž, ta položaj v celoti izkoristila za sebe. Nevarnost ne grozi samo Češkoslovaški, ampik ideulu svobode in demokracije v vseh državah. Usodna je ideja, da si bomo varnost lahko kupili na ta način, da bomo malo državf) vrgli volkovom v zobe. To je usodna zmota. Če hočemo ohraniti mir na trajnem temelju, tedaj se lahko to zgodi samo tedaj, če zberemo okoli ’sebe vse države, ki so po prerpičnnju in svojih življenjskih koristih proti narodnemu socializmu. To zbiranje se mora izvršiti na temelju nasprotovanja n a rod nosoc. i al i s tičn i h nadoblasti.« Černevšek obsojen na 12 let robije Ob zaključku lista smo prejeli iz Celja poročilo, da je bil Černevšek na razpravi pred sodiščem — o čemer poročamo na drugi 6trani — obsojen na 12 let robije in trajno izgubo častnih pravic Prošnja brezposelnih staršev Ljubljana, 20. septembra. Iz krogov brezposelnih staršev smo prejeli in priobčujemo: Z novim šolskim letom so združene tudi skrbi staršev. Posebno so pri tem prizadeti brezposelni, ki nimajo dohodkov in sredstev, pa imajo šoloobvezne otroke. Potrebni izdatki so za ta sloj neznosni. Potrebno je potrdilo davčne uprave, ki sane 31 din, ker pa ne zadostuje, da potrdi davčna uprava, da stranki ne predpon davek, je potrebno še potrdilo, da tudi uslužbenskega davka ne plača, kar zopet stane 30 din. Potrebno je dalje potrdilo o osebnih podatkih, katerega stranka napravi sama, ali ga mora kolkovati z 50 din, plačati treba v zdravstveni fond 20 din in od vsake na posodo prejete knjige 3 din. Tak izdatek mora občutno zadeti vsakega brezposelnega in se od- raža predvsem v pomanjkljivi hrani, ki škoduje zdravju in napredovanju otrok. Glavno skrb pa povzročajo brezposelnim drage učne knjige. Do šolskega leta 1936-37 je imel razdelitev oziroma posojevanje šolskih knjig v rokah mestni soc. politični urad za v Ljubljano pristojne otroke. S šolskim letom 1037-38 so prevzela ta posel vodstva učnih zavadov. Letos se je izkazalo, da ni knjig niti za najpotrebnejše, dočiin so se delile knjige tudi otrokom pridobitnih staršev, češ naj ima vsak malo, ko že za vse ni zadosti knjig. Tako je bilo vsaj na I. drž. realni gimnaziji. Ker starši nimajo denarja za knjige, otroci ne morejo v šolo. Umestno bi bilo, da pomaga tukaj mestni soc. pol. urad iz bediiostnega fonda ali prostovoljnega davka. Skrb za mladino je vsaj tako važna, kakor javna dela, ki se imajo kriti iz teh fondov. Ker seje delitev knjig začela šele s pričetkom pouka in so otroci ostali brez knjig, je zadeva zelo nujna. Gospoda župana lepo prosimo, da bi se tudi tokrat zavzel za siromake. Raznoterosti iz dnevne kronike Ljubljana, 22. sept. V Ljubljani je pravo jesensko raz[>oloženje. Ljudje so nekam zaskrbljeni in pogreznjeni sami vase. Vsak, kdor količkaj premore, gleda, da se bo že sedaj preskrbel s kurivom in drugimi stvarmi, ki so potrebne za zimo, zato imajo ižanski drvarji zadnje čase precej posla. Dogodki, ki se v teh dneh odigravajo po Evropi, pa tudi mimo Ljubljančanov ne gredo neopazno. Nasprotno: Ljubljana je žejna vedno novih senzacij in toliko časopisov, kakor se jih proda sedaj, se jih menda že lep čas ni. Povsod se pogovarja vse samo o politiki in kjerkoli prisluškuješ, se ljudje sprašujejo, če bo vojna ali ne. Kakšno duševno razpoloženje vlada v mestu, se je zlasti lepo pokazalo pred dvema dnevoma, ko so imeli vojaki na polju za bežigrasko gimnazijo nočne strelske vaje. Ko so zagrmeli prvi trije streli, je vsak mislil, da nekje gori. Kakor hitro se je pokanje nadaljevalo, so se začele po cestah zbirati cele gruče, ki so ugibale, kaj naj bi to utegnilo biti, in so toliko časa tiščale glave skupaj, da so jih morali stražniki pozvati, naj se razidejo, ker ni dovoljeno tako postajati po cestah. Vendar pa je strah pred vojno precej splahnel in Ljubljana spet prihaja v red in mir ter samo še sočustvuje s Češkoslovaško, ki je v teh resnih časih izgubila vse prijatelje in so jo pustili na cedilu celo tisti, v katere je verovala do zadnjega trenutka. Večjih nesreč ni Reševalna postaja, ki je imela na koncu prejšnjega in v začetku lega tedna precej dela s prevažanjem raznih ponesrečencev, ki so se poškodovali pri delu ali na kakšen drug način, včeraj in danes spet malo počiva. Samo včeraj popoldne ob petih so bili reševalci poklicani z avtomobilom na Domobransko cesto, kjer je zidarskemu mojstru Kafaelu Rojcu, ki stanuje na Viču, Cesta na Brdo, padla pri delu na hrbet težka opeka, ki mu je prebila hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico. V znamenju razstav Videti je, da so Ljubljančane precej razgibale tudi razne razstave, ki so sedaj v Ljubljani. Prav veliko pozornost je"Vzbudila sijajna kiparska razstava Borisa Kalina, ki razstavlja svoje kipe v Jakopičevem paviljonu. Razstavo prav pridno obiskujejo zlasti resnejši in starejši ljudje, ki vedo, kaj je lepa in prava umetnost. Na razstavo pa zahajajo tudi dijaki, tako da je kipar Kalin kar zadovoljen z obiskom. Skoraj nič manj prometa pa ni gori v kazinski dvorani, kjer razstavlja, kot smo že omenili, svoje karikature L. Kondor. Tam je pa zlasti v popoldanskih urah precej živahno. Študentje in tudi njihove tovarišice so zelo radovedni, kakšne neki bi utegnile biti njihove karikature in marsikateri sede, da mu Kondor za 15 din nariše karikaturo. In potem se smejejo študentjesami sebi in karikaturist sam, ki kar dobro služi s svojo spretnostjo. Iz policijske torbe Baikše Ivan, ki je osumljen, da je oropal krošnjarja Makarja, je bil danes preden okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje postopanje. Poleg napada na Makarja je osumljen tudi, da je iz podstrešja kavarne Union odnesel neki kuharski vajenki v Unionski restavraciji kov-čeg z razno robo. Policija je aretirala tudi nekega Ivana Bučarja, delavca, ki je bil izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša, a ga to ni motilo, da se ne bi pogosto vračal v Ljubljano. Bučarja sumijo, da je tudi on eden od Kolmanove tolpe. Zdaj ga na policiji zaslišujejo. V preiskavi glede Kolmana je policija ugotovila tudi to, da je Kolman dne 0. t. m. kradel pri posestniku Zupančiču v Hruševem pri Dobravi. Kolman je bil tam nekaj časa za hlapca in so mu bile dobro poznane vse hišne razmere. Po neki luknji se je splazil v klet in od tam v kuhinjo. Pokradel je precej raznih stvari, ki 60 se tudi našle pri njem. Poleg tega pa se je pri tej tatinski tolpi našlo še najrazličnejše blago, ki je kaj sumljivega izvora. Policija je med drugim zaplenila tudi daljnogled, ki je starejšega izvora in precej velik, železno vodno vago, srebrno cigaretno dozo z mo-nogramom F. G., tri pare novih črnih usnjenih gamaš, železno metrsko mero za merjenje debelin lesa iu barhentasto pisano krilo. Tatovi sicer o vsaki stvari trdijo, da so jo že pred leti kje kupili, vendar policija močno dvomi v njihove izjave. Če bi kdo morda spoznal v navedenih predmetih kaj svojega, naj to takoj sporoči policiji, da bo mogla uspešneje nadaljevati preiskavo. Mariborski krofači proti konfekcionistom Združenje krojaških in sorodnih obrti v Mariboru je sklicalo izredni občni zbor, ki se je vršil v ponedeljek v Gambrinovi dvorani. Na zborovanju se je vršila glavna razprava o ravnalnem minimalnem ceniku za damsko in moško kroja-štvo. ‘katerega so sprejeli zborovalci soglasno. K temu vprašanju se je javila k besedi cela vrsta govornikov, ki so vsi poudarjali, da se nahaja krojaška obrt v Mariboru v žalostnem položaju. Največ krivdo nosijo trgovci, ki se pečajo s prodajo konfekcije. S tem odjedajo kruh krojaškim mojstrom, onim, katere pa zaposlujejo pri izdelo- vanju konfekcije, pa plačujejo tako slabo, da ničesar ne zaslužijo. Govorniki so navajali za svoje trditve konkretne primere, koliko zasluži trgovec in koliko krojač, oziroma, kako drago plača kupec obleko, ki jo kupi že gotovo Pri obleki, ki stane kupca 1080 din, slane blago samo 450, pribor 150 din, krojaški mojster dobi 140 din, Irgo-govec sam pa vtakne v žep 340 din zaslužka. Zborovalci so zelo ostro nastopili proti temu, da hi krojaški mojstri še nadalje izdelovali za trgovce konfekcijsko blago. Obenem pa so zahtevali, da omeji krojaška obratovalnica v tukajšnji moški kaznilnici svoje delo samo na izdelavo oblačil za kaznjence, ne pa da izvršuje tudi zasebna naročila. 83 letni starček -požigalec V okolici Sv. Lenarta v Slovenskih goricah imajo občinskega reveža, katerega se kljub njegovim 83 letom vse boji. Je to Anton Kocbek, ki je imel do sedaj že 10 predkazni. Najdaljša je znašala let, zadnjo pa je odsedel šele lansko leto. Lani je prišel v zapor zaradi namernega požiga, katerega je izvršil iz maščevanja. Dobil pa je za požig samo 6 mesecev zapora. Sedaj pa je zagrešil že zopet drugo tako dejanje. Pri posestniku Alojzu Škergetu v Ledineku je zgorela sušilnica za lan in sadje. Požiga je bil osumljen A. Kocbek, ki je svojo krivdo tudi priznal. Dejal je, da je zažgal iz maščevanja, in sicer zaradi tega, ker ga je meseca julija Skergetova žena nekaj kregala. Starca so spravili orožniki zopet v zapor. Ko bo prišel iz ječe, se ga bodo ljudje še bolj bali, saj strahuje sedaj s svojo požigalsko strastjo vso okolico. Filmi Ubijalec Cernevšek Rudolf pred sodiščem Celje, 22, septembra. Pred petčlanskim 6enatom okrožnega sodišča v Celju sc jc dane« četrt na devet pričela velika obravnava proti 43 letnemu Černevšku Rudalfu iz Nove Štifte pri Gornjem gradu, rojenemu v Judendorfu v Nemčiji. Jc to star tip, ki je že v zgodnji mladosti začel z nepoštenim življenjem. Ze kot mlad fant se je priključil nekemu cirkuškemu podjetju, nato pa hodil z raznimi cirkusi po Evropi, kjer se je popalnoma pokvaril. Prehodil je skoraj vsa večja mesta v Evropi, navzel pa se jc tudi vseh velikomestnih falotarij, ki so ga končno vrgle v zapore, da jih je vzljubil in jih pagostoma obiskoval. Zadnjo večjo kazen je prestal leta 1933. v Stari Gradiški. Ko sc je lansko leto vrnil iz Avstrije, odkoder so ga izgnali, v Slovenijo, se je brez dela potikal po deželi in od ljudi izvabljal denar, na ta način, da jim je lagal in jih prevaril, da zna ponarejati denar, ker jc bil dolgo let uslužben pri državni kovnici na Dunaju. Ljudje so mu res dajali denar, dobili pa ga niso nazaj, kaj šele da bi jim ga pomnožil. Tako jc nabrisal več ljudi skupno za 2600 din, mnogim pa je tudi odnesel dežnike, zlatnino in drugo, češ, da rabi ta za izvajanje svojih umetnosti. Umor v Velikem Sirju 12. julija je Černevška zanesla pot v okolico Zidanega mosta v vas Veliko Širje. Kakor drugod, tako je tudi tu poizkusil s ponarejanjem denarja, da bi tako prišel do denarja. Oglasil se je pri posestniku Zajcu Francu, kjer ga je pregovoril, da zna ponarejati denar. Zajc mu je res izročil dva bankovca po 500 din, ki naj bi služila kot vzorec. Černevšek je res nekaj časa risal na papir in zatrjeval Zajcu, da mara dati denar s papirjem vred v stiskalnico, kjer pa mora ostati najmanj 6 ur. Tako sta tudi storila. Ob 11 ponoči pa so Zajčevi šli k počitku. To je izrabil Černevšek, ki je pobral denar in izginil v noč. Zajcu pa se je vsa manipulacija vendar zdela male* čudna, zato je vstal in šel pogledat, če je Černevšek v koči poleg stanovanjske hiše, kjer mu je odkazal prenočišče. Černevška ni bilo več, Zajc je ves v skrbeh takoj tekel za Černevškom. Kje ga je dohitel, še ni znano. Zajc se ni vrnil več. Zjutraj pa so ga ljudje našli umorjenega kakih 5 minut o,d farne cerkve v Širju ob občinski cesti na samotnem travniku. Imel je tri smrt-nonosne rane z nožem na desni strani v sredini vrata 5 cm dolgo in cm široko v mišičevje v smeri proti prsni duplini segajočo rana, vzporedno s to 4 cm dolgo in cm široko v globini proti prsni duplini in na levih prsih nad prvim nadrebrnim in driigim rebrom 3 cm dolgo in cm široko rano, segajočo v prsno votlino, zaradi česar je moral obležati na mestu mrtev. Obdolženec priznava vse prevare, priznal je celo, da je prevaril tudi Zajca in da ga je, ko ga jc Zajc na begu do.hitel, večkrat sunil z nožem v vrat in prša. Zagovarja se s tem, da ga je Zajc na poti dohitel in da ga jc od zadaj udaril z debelo palico po rami in ko ga je Zajc hotel ponovna udariti, je udarec odbil, nakar sta sc oba zgrabila, Zajc ga je začel tiščati za vrat, tedaj jc Černevšek odprl nož, ki ga je imel že med begom v rokah in je z njim večkrat zabodel Zajca v vrat in prsa. Zagovarja ec tudi, da je prišel mimo njega neki moški, katerega jc prosil za pomo.č. Ko je ta neznani moški priskočil njemu na pomoč in prijel Zajca, je sam zbežal proti Zidanem mostu in nato proti Trbovljam. Pri današnji razpravi je bilo zaslišanih tudi več prič, ki vse obremenjujejo Černevška, Ob času poročila razprava še traja. ki jih velja videti... ali ne videti Odtrgani cvet (Kino Union). Zgodba dveh mladih src, budističnega misijonarja, ki so ga poslali oznanjat vero modrega Gauthame tja v daljni London, in doraščajoče hčerke zapitega boksarskega šampijona, naj bi bila pretresljiva, vsebovala naj bi »besne strasti in najnežnejša čustva«. To nam vsaj obeta reklama, ki pri nas vselej sproti izumlja smodnik. Razodene pa se nam to delo v celem kot nemožen eksemplar tako imenovane izrojene umetnosti. Izjemno moramo enkrat dati prav Nemcem, ki dolže Jude, da imajo pokvarjen okus. Več judovskih fii.nov smo že gledali v Ljubljani, med njimi tudi nekaj res kvalitetnih. »Odtrgani cvet« pa predstavlja neokusno, nespretno in povrhu izrazito perverzno judovsko filmsko delo. Poleg dobrih liričnih scen je nagro-madenega obilo prav patološko obravnavanega in razvlekavanega materijala. Nemožni so zlasti prizori, preden oče ubije svojo hčer. Česa tako odvratno, sadističnega v Ljubljani še nismo videli. Film je kot celota nekakšna medla »rastlinjaška cvetlica«, krhka naj bi bila in lirična; ni reči, da bi v njem ne bilo nekaj pretresljivih utrinkov, toda vse to so le paberki. Perfidni judovski duh prikazuje ves vet okrog bonca in punčke z ostudno zlobo; z amoralno, judovsko brezdušnostjo prikazuje ljudi: vsi so podli in do kraja izprijeni. Milje, v katerem se ta čudna zgodba razvija, je prav ghettovsko nečeden, gledan in predstavljan pod prizmo judovske umišljene zagrenjenosti. Film je treba obsoditi ne le s stališča sleherne morale, marveč zaradi ljudskega duhovnega zdravja. Z njim seveda tudi tiste, ki tako perverzno robo prodajajo. „Kokain" je hotel spraviti v denar Kamnik, 21. septembra. Včeraj se je znašel v neki gostilni v bližini mesta znani delomržnež Zupan Anton, star 36 let, doma iz Mengša, ki je hotel na prav prefrigan način priti do denarja. Izučen je sicer čevljarske obrti, vendar pa mu »šuštarska smola« prav nič ne diši. V omenjeni gostilni se je počutil nekako varnega, da je začel ponujati svoj >kokaint, katerega je imel v neki lepo opremljeni Skati ji. Ker pa jo natakarica opazila, da je iz kredence zmanjkalo okrog 100 dinarjev drobiža, je padel sum na tega trgovca s kokainom. Poklicala je stražnika. Med tem časom pa je ta že odšel v drugo bližnjo gostilno. Tja je prišel mestni nadstražnik g. I. Regali. Ko je Zupan opazil pred svojo mizo moža postave, se je trenotno malo zdrznil, nato pa ohranil popolnoma mirno kri. Nadstražnik ga je pozval, naj mu sledi na stražnico, v kar je brez obotavljanja privolil. Po malo natančnejšem ogledu vsebine v škatljici, so takoj ugotovili, da to ni kokain, pač pa salicil pomešan s solitrom, kar je njega stalo vse skup 8 dinarjev, prodati pa je skušal za 500 dinarjev. Nato mu je nadstražnik to zmes zaplenil, ter ga začel otipavati zaradi ukradenega denarja v gostilni. Dognali pa so, da je bil ta sum popolnom neupravičen. Možakar, ki si je hotel na tako prefrigan način dokopati do denarja, se bo inoral zaradi nedovoljene trgovine in poizkusa prevare zagovarjati pred sodiščem. Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v petek, 23. septembra od 18.30 do 19.30 promenadni koncert Narodnega žel. glasbenega društva »Sloge* v Zvezdi pod vodstvom dirigenta Svetela Heriberta. Izpred obrtnega sodišča V gradbenem podjetju je dovoljeno 10 urno delo na dan Gradbeno podjetje je zapoislovalo po 60 do 70 delavcev na dan; delalo se jc po 10 ur na dan in so delavci prejemali za te ure normalno mezdo. Po pravilnem izstopu jc zidar Jože tožil padjetje za 3249.50 din. Tožbo je utemeljeval s tem, da jc bilo v podjetju zaposlenih vedno preko 15 delavcev, da je tedaj takq podjetje smatralo za industrijsko v smislu zakona o zaščiti delavcev; deveta in deseta delovna ura se šteje za naduro, ki mora biti nagrajena s 50% poviškom na normalno mezdo. Jo.že je tožbo izgubil. Razlogi: Ministr- £ cioJLn 93 Ne njorete si misliti, kako so se stvari v tovarni spremenile, odkar je prišel Smith. Kadar zdaj pridem v pisarno, dobim pred njo vrsto ljudi s pritožbami v rokah. Tega prej nikdar ni bilo. Toda Smith je tuje in ruske delavce navadil, da se zdaj ob vsaki priliki pritožujejo ter iim celo posedal, kako naj to delajo. Po mojem bi bilo bolje, da se ga rešite. Naj gre k zlodju! Čim prej, tem bolje! V Ameriki ga bodo že naučili držati jezik za lobmi.« Naumov je še dostavili »Kar naj si predrzne obsojati Roosevelta, ga bodo že spravili k pa-tneti.« . Toda navodil* osrednjega odbora so visela nad njihovo glavo kakor neč. Niso se. mogli odreči slehernemu apanju na pomirjenje. Zdaj mi je spet Rjabov pomolil vejico miru: »Moje zaupanje v tovarišča Smitha jc trdno navzlic vsemu. Mislim, da lahko pridemo do sporazuma z ■ijim. Morate se ozirati na to, kakšen e njegov značaj, in tudi na skrbi, ki mu jih prizadeva ženina bolezen. Morda bi bilo zanjo koristno, če bi stopila v tesnejše odnošaje z našimi ženskami, ki sloje tu bolje poznajo kakor sna. Če nas hočete poslušati, tovariše Smith, in ostati med nami, bo spet kmalu vse šlo dobro. Pomagali ti bomo v boju za dobro proletarcev. Položaj inženirja, ki ga imaš zdaj, ti ne ustreza. Dali ti bomo boljše mesto, kjer boš lahko razvil vse svoje talente. To je zmota, ki smo jo zagrešili pri tebi že v začetku.« Ko me je okrožni tajnik vprašal, kaj mislim o predlogu, ki ga je pravkar povedal Rjabov zaradi moje žene, sem mu odgovoril samo, da žena ne bo nikdar privolila, da bi se družila s takimi ženskami. Tajnik je nato hotel vedeti, ali sem trockist ali sindikalist. Bil je zelo začuden, ko je slišal, da sem v Združenih državah vedno pobijal ta stremljenja. Odgovoril je: »To je nemogoče. Nisi na Stalinovi črti, če ne ,bi ti bila komunistična stranka več kakor žena. Poglej malo Stalina. Prvo ženo je zgubil na Kavkazu. Druga mu je pravkar umrla. Ali se zaradi tega on kaj manj ravna po navodilih stranke? Ne! S tabo pa je to drugače. Pri tebi so rodbinske razmere prvo. Po mojem ti nisi nikdar bil komunist. S tem človekom ne moremo storiti nič, tovarišči. Naj se vrne v združene države! Lahko greš, Smith, amerikanski konzul te pričakuje.« Zahvalil sem se jim in zapustil dvorano. Štiriindvajsetega februarja je prišlo k nama neko odposlanstvo obiskat ženo. Za tem obiskom je prišel drugi, toda kmalu so nehali s poskusi. Obsodili so ženo na nepoboljšljivo proti-revolucionarko ter ji odvzeli izkaznico stranke. Navsezadnje, bilo je osemindvajsetega februarja, ko sva bila prodala že prav se, kar sva imela, celo postelje, in kupila tudi že listke za železnico in parnik, sem dobil povelje, naj pridem v moskovski odbor ob dveh popoldne. Ti vražji odbori me še zdaj niso nehali preganjati. Upal sem, da bo to pot vsaj zadnjikrat. V pisarni odbora so me k sreči pričakovali samo trije ljudje: Tzeitlin, Brodskaja in moj stari prijatelj Polkin. To me je malo pomirilo, ker sem pričakoval, da bo seja kratka, saj bodo največ štirje govori, z mojim vred. »Tovarišč Smith, ali nam hočeš povedati v dveh besedah, kaj ti tu ne ugaja?« To mi je zaprlo sapo. Čez čas sem jo vprašal: »Česa želiš? Govora? Toda kaj naj ti povem, česar ne bi že vedela?« »Zahtevamo, da nam razložiš svoje nazore v nekaj kratkih besedah. Morda nam bodo odprle oči o napakah, kis mo jih utegnili zagrešiti z ozirom nate.« Skušali so me še zadnjič prelisičiti v upanju, da bodo tako našli pot za poravnavo. Privolil sem v ta poslednji razgovor, toda sklenil sem, da jim bom vrgel v obraz vse, kar sem imel na srcu, in sicer tako kričeče, kar bom le mogel. Dejal sem: »Tu so stvari, ki jih delate kar naprej, jaz pa, ki sem komunist ame-rikanskega kova, jih ne morem in ne morem razumeti. V Ameriki na primer delavci zahtevajo šesturni delavnik, Sovjetska Rusija pa delavcem nalaga šestnajst do sedemnajsturnik, če upoštevamo še sobotnik, kateremu se ni moči odtegniti. Veliko delavcev dela celo v dveh tovarnah po vrsti, da si tako zaslužijo tisto, česar neobhodno potrebujejo. Pri nas se stranka bori za pomoč nezaposlenim, tu pa brezposelnim ne dajejo sploh ničesar ... Celo tisti, ki imajo delo, pogosto umirajo od gladu. V Združenih državah zahtevajo komunisti zastonj jed za otroke. V Rusiji pa mora najnižja vrsta proletarcev, tista, ki ne zasluži več kakor štirideset rubljev na mesec, plačevati najmanj deset rubljev na mesec Zfi prehrano vsakega otroka. In kaj dajejo tem otrokom? Kos črnega kruha in nekaj pomij! Amerikanska stranka se je borila za varstvo ženske v industriji. Kakšno varstvo pa uživajo ženske tu, vas vprašam? Uporabljajo se ženske za najtežja ročna dela in za najbolj mučna opravila, dajete pa jim smešno plačo. Njihova stiska je tolika, da se jih mora večina udajati prostituciji, da si tako preskrbe najpotrebnejše za življenje. V Ameriki zahteva stranka pokojnino za starce, tu pa vidite, kako stari ljudje in celo bolni starci opravljajo najnehvaležnejše posle, če jih sploh marajo vzeti na delo. Kako je to, da v Ameriki na ves glas zahtevamo odpravo otroškega dela, vi pa na kolhozih in sovhozih uporabljate otroke za najtežja dela od jutra do večera stvo za narodno zdravje in socialno skrbstvo je dne 26. aprila 1932 odločilo, da se smatrajo gradbena podjetja v smislu § 8 t. 8 zakana o zaščiti del. za sezonska podjetja, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena atmosferskim vplivom. Ta padjetja lahko delajo 10 ur dnevno, ne da bi imel delavec pravico do kakega poviška. V primeru, da se delo posamezne dneve prekine radi atmosferskih prilik, se sme to delo nadomestiti druge dni, vendar tako, da tekam 6 delovnih dni ne znaša več ko 60 ur na teden. Le če bi bil Jože delal preko 60 ur na teden, bi se moglo govoriti o nadurah, ki bi se morale plačati s 50% poviška na plača za normalno uro. Jadralno letalstvo pri nas Slovenci imamo malo tako bogatih zasebnikov, ki si morejo v sedanjih časih privoščiti nabavo lastnih letal. Naša društva, ki se bavijo z letalstvom, ne morejo računati na dovolj izdatno podporo od strani oblasti Zato 6e ne bomo čudili, da sc je težišče delavnosti v našem letalstvu preneslo v zadnjih letih na jadralno letenje, saj gradnja jadralnih letal zahteva mnoga manj stroškov kakor pa gradnja motornih. O jadralnem letalstvu govorimo po navadi tako, kakor bi bilo nekaj manj vrednega, kako.r pa motorno letalstvo. Res je, da jadralna letala kot prometno sredstvo še nimajo nabenega pomena, ker so preveč navezana na terenske in vremenske razmere. Pa, saj se tudi motorno letalstvo goji pri nas največ kot špart. V tem pogledu pa je jadralno letalstvo najmanj enakovredno motornemu. Kako velik je pomen jadralnega letalstva, nam kaže dejstvo, da jc v nekaterih državah jadranje po zraku sestavni del šolanja vojaških pilotov. To je razumljivo, saj si lahko predstavljamo, da mora jadralec dobro poznati zrak in obvladati aparat, če hoče izkariščati nevidne zračne tokove, da se obdrži na višini. Pomen jadralnega letalstva dokazujejo tudi uspehi, ki so bili doseženi. (Rekord v višini čez 8000 m in v enem poletu dosežena razdalja čez 3000 km); Uspehi, ki 60 jih dosegli naši letalci, za rekordi še daleč zaostajajo, vendar opravičujejo upanje, da bomo mogli v jadralnem letalstvu čez nekaj let korakati vštric z našimi sosedi. Mladinski dan v Čadramu. Ob priliki blagoslovitve novega zvona bo v nedeljo 25. septembra v Čadramu velik mladinski dan, ki se bo gotovo razvil v spontano katoliško-prosvetno manifestacijo. Ob 10 dopaldne bo sv. maša z blagoslovitvijo zvona, nato prosvetno zborovanje z govorom g-prof. dr. J. Rihterja. Popoldne ob treh bo telovadni nastop z govorom g. dr. Sevška. Nato src-dolov. Preskrbljeno je tudi za razvedrilo. Sodeluje slov. kanjiška društvena godba! Vsi, ki mislijo in čutijo s prosveto — v nedeljo y Čadraml Od tu in tam Švica je kupila v Jugoslaviji 20.000 ton pše-aiee, tako .je določeno v sporazumu, ki je bil sklenjen včeraj v Belgradu. Te pSenice pa ne bodo izvažali v Švico letos, pač pa šele prihodnjo pomlad. Po novem sporazumu bo Švica dobila v zameno za švicarsko plemensko živino večje količine naše koruze. Urejen je tudi plačilni promet. Po ukinitvi jugoslovansko-švicarSkega kliringa 1. junija letos so se namreč pojavili gotovi 6pori, ki jih zdaj novi sporazum ureja. O vprašanju zgraditve nove tovarne kablov in o položitvi kabla na progi Belgrad—Maribor je posebna komisija izdelala zdaj svoje poročilo. Komisija je mnenja, da se to dvoje ne da izvesti naenkrat, pač pa da je treba ti dve nalogi rešiti ločeno drugo od druge. Komisija tudi pravi, da nova tovarna kablov ne bi mogla v potrebnem času izdelali kablov za progo Belgrad—Maribor. Zato bo v kratkem najbrž razpisana nova licitacija za ta dela. Nemški kmetijski minister Funk se je te dni pripeljal v Dubrovnik s parnikom »Prestolonaslednik Petar«. Na ladji se je vila zastava z nemškim kljukastim križem. Minister Funk se je naselil v vili zastopnika tvrdke Siemens inž. Milo-rada Dimitrijeviča Orašcu. Letošnji občni zbor Osrednje zveze lovskih združenj kraljevine Jugoslavije bo od 15. do 17. oktobra v Mariboru. Istočasno bo tam državno propagandistično tekmovanje v streljanju z lovskimi puškami. Za udeležbo je dovoljena polovična voznina. Namestnik dr. Vladka Mačka inž. Avgust Ko-šutič je včeraj odpotoval s svojo soprogo v fran-cosko letovišče Vichy, kjer misli ostati nekaj tednov na zdravljenju. Z njim vred je odpotoval tudi poslanec b. HS dr. Sigismund Čajkovec. Zakaj sc je obema naenkra ttako priljubilo francosko letovišče, o tem javnost ni poučena. Ravnatelja državnega rudnika v Despotovcu v Srbiji je nameraval ubiti odpuščeni delavec Dušan Kopčič. Ta delavec je imel svoje muhe ter je rad nagajal pri delu, tako svojim predpostavljenim kakor tudi tovarišem. Sredi dela, ko ni bilo nadzornika zraven, je prerad prevračal naložene va-gončke in po.dobno. Zaradi tega je bil odpuščen. Jezen je šel, si kupil samokres ter šel zvečer čakat ravnatelja rudnika. Ko je ravnatelj v družbi svojega sina odhajal iz pisarne, jc delavec poskušal streljati. Toda na srečo mu je odpovedal samokres. Na krike ravnatelja so prišli delavci in nasilneža razorožili. Za novo železniško progo, ki bi se odcepila od proge Varaždin-Golubovac in se zvezala s progo Krapina-Grobelno, se poteguje občinska uprava v Varaždinu. Nova proga bi bila dolga 15 km ter bi dopolnila železniško mrežo, ki veže Slovenijo s Hrvatsko ter v prvi vrsti skrajšala zveze Slovenije s Podravino in Slavonijo. Občina je svoj predlog z nekaterimi osnutki poslala prometnemu ministru. Laška gostilničarska pivovarna je baje stopila v akcijo in začela proizvajati lastno pivo. Po pore,čilih prestolniških časopisov, ki so to vest prinesli, proizvaja pivovarna dnevno okrog 150 hektolitrov piva, vendar pa se bo proizvodnja sčasoma pa potrebi še dvignila. Pivovarno so sklenili že pred šestimi leti graditi slovenski gostilničarji kot protest proti kartelu jugoslovanskih pivovarn, ki so po svoji mili vo.lji navijale cene pivu, da je bilo zadnja leta vseskozi skoro tako drago kakor vino. Verjetno« da bo sedaj nastala precej huda konkurenca, kar bo pa samo v korist tistim, ki bi radi pivo pili po znosnejših cenah. Kovčeg s 300 jurji je spreten uzmovič izmaknil belgrajskemu gradbeniku Gradomirju Novakoviču. Novakovič sc je peljal iz Belgrada v Lcsko-vac. V Nišu jc moral prestopiit v lokalni vlak. Odnesel je ' tjakaj 6Voj kovčeg, a sam jc odšel, da bi kupil nekaj kruha. Ta čas pa je vlak potegnil, a ko je Novakovič skušal skočiti vanj, ga je prometni uradnik zadržal. Novakovič jc hitro telefoniral v Leskovac, naj poiščejo njegov kovčeg, v katerem jc bilo gotovine in hranilnih knjižic za 300.000 din. Ko je vlak prispel v Leskovac, ni bilo o dragocenem kovčegu ne duha ne sluha. Za 20 jurfev si jc kupil mlado ženo stari vdovec Rušen Sulejmanovič iz muslimanskega kraja v okolici Gostivarja. Lepa Anifa je zmešala že marsikateremu mladeniču glavo. Vsi ti prevarani ljubimci so sčasoma izgubili vsako nado in prenehali loviti dekle. Le dva starejša sta vztrajno mislila nanjo. Prvi jo je po dolgih bojih osvojil Nedžmedin Avzijevič. Toda temu jo je kmalu izpeljal Rušen. Plačal je njenim roditeljem cclih 20 tisoč dinarjev zanjo. Ker je vedel, da njen mož ne bo privolil na miren način, je najel še nekaj mož, da so mu ženo ukradli. »Otmica« 6e je izvršila sicer zaenkrat brez prelivanja krvi, vendar pa se bo z zadevo pečalo še sodišče, nazadnje pa bo svojo besedo rekla še krvna osvela. Človeka, ki živi od ugrizov psov imajo v Subotici. Janoš Nagyabanyi jc bil svoje čase bogat kmet. Pa se je nesrečno zaljubil in potem začel na vse pretege piti. Prišel je na beraško palico in si začel skrbeti za kruh na ta način, da je dražil pse, da so ga ugriznili, nakar jc šel lastnike tožit za odškodnino. Nekajkrat se mu je pa celo tako zgodilo, da ga jc bogati lastnik psa poklical k sebi, mu ponudil večjo vso.to denarja zato, da je molčal. Zaradi ponovnih vgrizov m ponovnih injekcij, ki jih je dobival v Pasteurjevem zavodu, je njegovo telo že toliko utrjeno, da se mu za vsako nesrečo niti treba ni več zglasiti. Pravi pa, da si na ta način zasluži toliko denarja, da ga vsak dan posreblje nekaj kozarčkov. Trgovca z belim blagom so prijele oblasti v Skoplju. Lastnik neke zakotne kavarne Danilo Pešič je lovil mlade deklicc, jih mamil z najlepšimi obeti v službo, a ko je dekle prestopilo prag njegove hiše, že ni moglo več iz nje. Le Katici Kalman se je posrečilo po nekaj dneh pobegniti in zadevo prijaviti oblastem. Policija je kavar-narja prijela, obenem pa odkrila, da je enaka usoda kakor Kalmanovo zadela tudi 15 letno Slovenko Katinko Štefančičevo. Zaradi žene, ki je pobegnila o0_dni in sicer: prva od 15. 6. do 15. 7.; druga od 15. 7. do 15. 8.; tretja pa od 15. 8. do 15. 9. Navadno se vsako sezono sprejme isto število. Mladina pride ■ na letovanje predvsem iz delavskih središč, kakor iz Maribora, Trbovelj, Celja, Varaždina in drugih industrijskih krajev banovine ler države. Na svežem planinskem zraku, na soncu in v vodi, ob zdravi in tečni hrani ter v najlepšem redu se okrepi telesno in duševno. V enem mesecu pridobi vsak otrok do 6 kg na teži, kar pomeni zelo veliko. Jedo petkrat dnevno. Podnevi se igrajo in sončijo, popoldne za nekaj ur spe, potem pa se kopajo. Vsaka skupina ima dva prefekta, kolonija pa ima tudi stalnega zdravnika v vsej sezoni. Tako vrši društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine s sedežem v Mariboru, katerega last je ta »Počitniški dom« nalogo, ki se je ne da opisati samo s nekaj kratkimi stavki. Kolonijo, ki je najlepša v Jugoslaviji, vzdržujejo: društvo z razpoložljivimi denarnimi sredstvi in urejenim gospodarstvom, mesto Maribor, razni meceni, nekaj pa vsako leto prispevata tudi država in banska uprava. Z ozirom na veliko delo, ki ga je izvršila in ki ga še bo, bi bilo želeti od merodajnih faktorjev še izdatnejše podpore. Zdrava mladina bo vsem hvaležna. Pripominjamo še, da je okrajna cesta, ki pelje do kolonije, potrebna nujnega popravila. Važna Ijudskoprosveina revtfa Ljubljana, 21. septembra. V šesti letnik stopa revija »Ljudski oder«, ki je v širokih krogih naših ljudskoprosvetnih delavcev danes že dobro znana in uvedena. V poplavi slovenskih revij je »Ljudski oder« zavzel mesto, ki je po važnosti kaj pomembno. Saj je igranje ena najvidnejših, pa tudi po obsegu največjih panog vse naše ljudske prosvete, ki do ustanovitve »Ljudskega odra« ni imela pravega glasila, še več, ni čutila pravega idejnega vodstva. Znano je, da so bilo pritožbe nad našimi odri zelo pogoste. Izbira iger je bila zelo površna, preračunana na zunanji efekt in na polno blagajno. »Ljudski odert je naredil zarezo v tej praksi. Začel je proglašati načelo, da je ravno igra najmočnejši glasnik idej in da je treba iz-berati spored za ljudske odre predvsem po vidiku idejne in umetniške kakovosti. »Ljudski oder« vrši svoje poslanstvo že pet let in lahko rečemo, da se je po njegovem prizadevanju v našem ljudskem igranju že mnogo spremenilo. Gotovo, mnogo je še starega in času neprimernega po naših odrih, dosti je še tudi nasprotovanja do pokšreta, ki ga je stvoril »Ljudski oder«. Vendar si je načela lega pokreta osvojila že pred tremi leti tudi Prosvetna zveza in je »Ljudski oder« postal hkrati glasilo odrov Prosvetne zveze. Tako je upati, da bo »Ljudski oder« s svojimi reformnimi, za naše povprečno prosvetar-stvo celo revolucionarnimi načeli, vendar prodrl po vsej slovenski zemlji, pa tudi povsod tam, kjer Slovenci sploh igrajo. Regulacija Savinje Celje, 22. septembra. Zaradi prevzema regulacijskih del na Savinji v tretji etapi, ki 6c je te dni uspešno zaključila, se jc te dni mudila v Celju kolavdacijska komisija z ministrstva gradnje in banovine. V kolav-dacijski komisiji so bili referent na ministrstvu gradnje g. Mijuškovič Momčilo iz Belgrada, inž. Juran iz Ljubljane, inž. Ivanek iz Maribora in nadzorni inženir g. Mursa iz Celja. Kolavdacijska komisija jc pegledala dela in s kolavdacijo zaključila dela v tretji etapi. Za tretjo etapo je prispevalo ministrstvo po.l milijona din, banovinski bednostni fond milijon din, občine 450.000 in okrajni cestni odbor 300.000 din. Sporedno ob Savinji v odseku tretje etape se je tudi uredila banovinska cesta, ki je bila res nujno potrebna. Zanjo ni država ničesar prispevala, ampak le banska uprava. Cesto so močno razširili tako, da je promet tu zelo ugoden. Škoda bi bilo le, da bi sc ta cesta zanemarjala, kakor se žc opaža. Dela v četrti etapi, ki jih je prevzel podjetnik Nassim-beni, eo se že pričela. Sedaj je zaposljcnih nad 180 delavcev domačinov, kar je za naše kraje iz-vanrednega socialnega pomena. Dolžina 4 etape meri 1.080 m. Popoldne si je g. inž. Mijuškovič s poročevalcem našega lista ogledal tudi regulacijo Suš-nice in Ložnice. Posebno pohvalno se je izražal o regulaciji Ložnice. Loto,s sc je regulacija Ložnice zopet podaljšala za 180 m, za kar je prispevala banska uprava 50.000 din, vendar bi bilo potrebno, da se še regulira Ložnica do Joštovc-ga mlina, kar pa ima celjska mestna občina itak v programu. Vsekakor ta regulacija, kakor vsa regulacijska dela na Savinji, zelo ugodno učinkuje na celjsko okolico, ki je zaradi nekdanjih stalnih poplav silno trpela, z regulacijo pa mnogo pridobila. Travniki in njive, ki so bile prej skoraj prava močvirja, so suhi, parcele v okolici so pridobile na vrednosti in tako opažamo zadnje čase, da sc je ravno v tem predelu prodalo precej parcel in zgradilo več hiš. Iz športne krošnie Pred plavalnim dvobojem z Italijo. Danes pride na Sušak kompletno Jugovo \vaterpolo moštvo, ki pred meddržavnim plavalnim moškim dvobojem odigralo še nekaj trening tekem z moštvom sušaške Viktorije. Jugovo moštvo bo izpopolnjeno z dvema igralcema splitskega Jadrana. Mihovilovičcm in Giovancllijem ter eventuelno še s Pavšičem. Po dveh predvidenih treningih bo zvezni kapetan določil definitivno postavo našega waterpolo zastopstva, ki bo igralo proti Italijanom. Meddržavna plavalna tekma v Trstu bo 24. in 25., in sicer kot večerna prireditev. Kon- Prvi zvezek novega letnika je ravnokar izšel na 40 straneh drobnega tiska. Kakor lani, bo tudi letos izšlo vsega šest zvezkov v času od septembra 1938 do julija 1939, ves letnik pa bo obsegal najmanj 240 strani drobnega tiska. Za tak obseg je naročnina 80 din zelo nizka. Če še upoštevamo, da prinese vsak zvezek nekaj iger — v tem zvezku so objavljene n. pr. štiri igre — polem si res ne moremo misliti odra, ki bi ne bil naročnik te revije. Novi zvezek prinaša na uvodnem mestu načelne misli o igranju sploh in o igranju v dobi do adventa, ki jih je napisal urednik revijo, profesor Niko Kuret. Isti pisec naniza nato nekaj misli ob 170 letnici rojstva koroškega kmečkega dramatika Andreja Šusterja Drabosnjaka. Slede nato štiri igre: dve igri za proslavo Kristusa kralja, ki ju je napisal znani belgijski žosistični dramatik Emile Schwarz; dalje slavnostni prizor, , ki ga je naš pesnik dr. Joža Lavrenčič že 1. 1918 napisal za prireditev v Trstu, z naslovom »Vstajenje«; namenjen je proslavam 20 letnico zedinjenja; končno zanimiva igra Rudolfa Mirbta »Za narod, svoj«,, primerna za proslave ob narodnih spominskih obletnicah. Režiserjem bo dobrodošel izvrsten članek »Igra in vzgoja naraščaja«. V zaglavju »Kronika« vzbuja pozornost Davorina Petančiča študija ene igralske sezone v fari Vojnik. Zvezek končuje zaglavje »Slovstvo« z nekaj zanimivimi poročili. Na platnicah so praktični nasveti za izbero repertoarja v času do adventa. Novi zvezek izide 1. novembra. Uprava revije je v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Revijo je treba toplo priporočati vsakomur, ki se zanima za našo ljudsko prosveto in za gledališče sploh 1 Vremensko poročilo »Slovenskega doma< čna postava, v kateri bodo naši plavači nastopili proti Italijanom, bo sestavljena šele v Trstu. Nuši plavači imajo po zadnjih dobrih rezultatih mnogo izgledov, da ponove svoj« zmago na Bledu in to še z večjim številom točk. Med drugimi jc dosegla Jugoslovanska plavalna zveza tudi 14 novih rekordov, ki so jih postavili plavači sušačke Viktorije v bazenu ljubljanske Ilirije. Novi rekordi so naslednji: 400 m prosto: Delilij»is 5:19,9. 100 m hrbtno dame: Smolik 1:24,4. 100 m prosto dame: Krmpotič 1:15,5. 4x50 m štafeta dame: (Smolik, Kolpič, Rad-manovič, Krmpotič) 2:19.5. 400m prosto dame: Krmpotič: 6:37. 400 m prsno dame: Boršič 7:37,3. 200 m prosto dame: Krmpotič 2:54,8. 200 m hrbtno dame: Smolik 3:01,4. 200 m prsno dame: Boršič: 3:33. 3xl00m mešana štafeta dame: (Smolik, Boršič, Krmpotič) 4:18. 4x100 m prosto dame: (Kalpič, Smolik. Radmanovič, Krmpotič) 5:15,9. 200 m hrbtno; inž. Marčeta 2:50,3. Znani švedski plavač Bjorn Borg, ki si je v letošnjem letu priboril švedsko plavalno prvenstvo v petih disciplinah in ki jc poleg tega osvojil v Londonu še dvoje evropskih prvenstev, je bil odliko.van z zlato kolajno, ki jo švedska športna zveza vsako leto podeli najboljšemu švedskemu športniku. Roderich Mcnzel noče več igrati za Češkoslovaško. Na mednarodnem turnirju za Mussolinijev pokal v Mcranu je prišlo do male teniške senzacije. Roderich Mcnzel, ki je igral na tem turnirju za Češkoslovaško, je nenadoma izjavil, da kol sudetski Nemec ne bo več nastopal za češkoslovaško državo in to iz razloga, ker se ne čuti več za češkoslovaškega državljana. Pri tem je zanimivo, da češkoslovaška teniška zveza Menzlu ni dovolila nastopiti na turnirju v Baden Badenu, dočim je imel dovoljenje za nastop v Meranu. Prvenstvo na tem turnirju je osvojil Čeh Cejnar, ki je premagal Madžara Gaboryja z 6:4, 6:2, v končni borbi pa še Madžara Szigetija z 9:7, 8:6 in 6:2. Mussolinijev pokal si je priborila Iran-coska dvojica Boussus-Genlien nad italijansko dvojico Quintawella in Bossi z 7:5, 6:0, 6:2. Prvenstvo dam si jc osvojila danska igralka Sper-Iing z zmago nad Nemkinjo Sperling. Zadnji sklepi J. N. Z. Jugoslovanska nogometna zveza je definitivno zaključila dve mednarodni tekmi z nemško reprezentanco. Prva tekma bo meseca septembra 1939 v Berlinu, povratna lekma pa leta 1940 v Belgradu. — Mednarodno tekmo med Poljsko in Jugoslavijo, ki bo v nedeljo 25. t. m v Varšavi, bo sodil švedski nogometni sodnik Eklin. Jug. nogometna zveza bo proslavila svojo 20 letnico 3 junija in 10. julija 1939 z dvema tekmama v Zagrebu in Belgradu. Kra| Barometer- j sko stanje l temperatura v C' a > ► ■- rt o o c_ ca 2* 0“ Veter Pada- vine Sg n , ■-/. «'s a « S (smer, Jakost) m/m vrsta Ljubljana 767-5 201 8-4 95 mgl. lil 0 — Maribor 760-3 18-4 7-0 90 0 W, — __ Zagreb 764-4 22-0 9-0 90 5 0 — — Belgrad 7630 240 9-0 95 9 sw, — — Sarajevo 764-6 2U-0 9-0 90 S 0 — Vis 762-, 17-0 120 95 2 NWa — — Split 762’t 23 0 17-0 £0 0 NES — — Kumbot 76U-3 23-0 150 60 1 NE, — — Rab 763-1 21-0 15-0 55 0 0 — — Oubrovn.; 760 j 25-0 16-0 55 0 sw, — — Vremenska napoved: Zjutraj megleno, čez dan večinoma jasno in toplo vreme. — Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Iz noči do 7.15 gosta, do 8.15 srednja, do 8.45 redka megla. Ob 8.45 se prične megla dvigati, ob 9.30 je posijalo sonce, nato pa se je polagoma zjasnilo. Od 10.15 do 11.50 je bilo jasno. Ob 12 se je pojavila na vzhodu plast visokih oblakov, ki pa je ob 15 zopet izginila. Ostali čas dneva kakor tudi ponoči je bilo jasno in mirno. Koledar Danes, četrtek, 22. septembra: Tomaž Vil. Petek, 23. septembra: Tekla, Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. I; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komo tar, Vič. Tržaška cesta. Izlet v Trst din 58.—; posebni vlak v nedeljo, dne 9. oktobra. — V Gorico, Doberdob, Trst — dva dni z avtobusom 120din. — Tourex Slovenja, Tujsko-prometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Zveza slovenskih obrtnikov v Ljubljani priredi skupni izlet na l. drž. obrtno razstavo v Belgrad. Odhod iz Ljubljane bo dne 14. oktobra ob 20 zvečer z brzovlakom. Vožnja tja in nazaj stane samo 100 din. Prijave sprejema Zveza do 1. oktobra v Kolodvorski ulici 25. Obrtniki ne zamudite ugodne prilike in se prijavite pravočasno. Točen progra mboma še objavili . Narodni odbor v Ljubljani vabi narodne noše, dalje člane fantovskih odsekov in članice dekliških krožko.v, da se udeleže tabora na Prevaljah v nedeljo 25. septembra. Odhod iz Ljubljane s posebnim avtobusom ob 5 zjutraj, dohod v Prevalje ob 9. Vožnja stane za osebo sem in tja 80 din. Prijaviti se je treba pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7 do petka 23. t. m. zvečer. Teden Rdečega križa se je pričel v nedeljo 18. t. m. tudi v dravski banovini z raznimi prireditvami. nabiralnimi akcijami itd. Pridni nabiralci in nabiralke nabirajo pa tudi še tekom tedna razne prispevke za to prepotrebno človekoljubno organizacijo in upamo, da ne bo nikogar, ki bi odklonil skromni prispevek za Rdeči križ v teh resnih časih. Fantovski odsek — sv. Jakob. Danes točno of> 8 zvečer se vrši sestanek pri »Zagorcu«. Ker stojimo pred polaganjem računov, prosim in pozivam vse člane, da se ga polnoštevilno udeleže! — Predsednik. Uprava policije razglaša da Lipovšek Andrej, zavod za desinfekcijo, ni opravičen izvrševati desinfekcij stanovanj, ker za to nima niti oblastnega dovoljenja, niti ni specializiran za ta posel. Osebe, katerim bi ta zavod poslal svoje ponudbe, naj ga prijavijo najbližji policijski obalsti ali orožniški postaji. — Po odredbi upravnika policije. Ljubljansko gledališče Drama Začetek ob 20 Četrtek, 22. septembra: »Car Fjodor.« Premiera. Premierski abohma. Otvoritvena predstava. Petek, 23. septembra: Zaprto. Sobota, 24. septembra: »Veriga«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 25. septembra: »Car Fjodor.« Izven. Ponedeljek, 26. septembra: Zaprto. Torek, 27. septembra: »Žene na Niškavuoriju«. Premiera. Premierski abonma. Vremenske nezgode -pomoč oškodovanim V nekaterih okrajih dravske banovine so v letošnjem letu povzročile vremenske nezgode veliko škodo. Nastopali so hudi nalivi in povodnji, padala je toča, a spomladi je mraz ponekod uničil skoraj vso mlado brst na sadnem drevju, Največja škoda je nastala po povodnjih v okrajih Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Reka Mura je preplavila v teh okrajih ozemlje v dolžini 70 km po 3 do 5 km na široko. Na poplavljenem ozemlju so uničeni vsi pridelki in živinska krma. Podrlo se je tudi več hiš. Skoda se ceni skupno nad 10 mi-liionov dinarjev. Prizadeti so v glavnem kraji, kjer je naseljeno najrevnejše prebivalstvo. Ljudje nimajo žc sedaj skoraj nikake hrane zase in za živino. V več okrajih je napravila ogromno škodo toča. Največja je škoda v okraju Brežice, kjer je v občinah Bizeljsko, Sromlje in Pišece popolnoma uničila vse nasade in posevke. Prav tako škodo je napravila toča v občini Sv. Peter pod Sv. Gorami v okraju Šmarje pri Jelšah. Po prizadetih krajih vlada med prebivalstvom veliko pomanjkanje in beda. Ti kraji so po večini že v ugodnih letih pasivni in so navezani na nakupavanje živeža. Zato je pomanjkanje sedaj še dosti večje, posebno ker je ponekod že lansko leto povzročila toča veliko škodo. Kraljevska banska uprava je ukrenila vse potrebno. da vsaj deloma odpomore prizadetemu prebivalstvu. Razpoložljiva sredstva pa niti od daleč ne bodo zadostovala za kritje vseh najnujnejših potreb. Zato je nujno potrebno, da pomaga pri podpiranju oškodovancev vse prebivalstvo dravske banovine. To je tem potrebnejše, ker bo nastopilo pomanjkanje zlasti v zimskih časih. Mestno poglavarstvo zbira za pomoč po ujmah oškodovanim prispevke, ki jih bo izročalo banovinskemu skladu za podpiranje po ujmi oškodovanih krajev. Zato vabi svoje občane, da prispevajo v ta fond. Položnice so na razpolago pri mestnem so-cialno-političnem uradu v Mestnem domu. — Pre<*-sednik: dr. J. Adlešič s. r Iznajdljivost - pot do bogastva Nov način zdravljenja s pomoč,o dišav Postati bogat, lo je neizpolnjeno hrepenenje mne.gih ljudi. Trije primeri — eden iz New Yorka, drugi iz Pariza in tretji iz Londona — nam prikazujejo, na kako pustolovski način si nekateri ljudje pomagajo do bogastva. V zapadnem delu New Yorka, precej na pe-■iferiji mesta, stoji o,b mirni cesti malo, belo poslopje sredi velikega parka. Na velikih deskah 60 lapisi, ki prosijo mimoidoče za mir, uniformiran vratar pa dvigne svareče roko pri vsakem naj-, nanjšem šumu. Hiša je sanatorij dr. Ro.nald Mac '(eama, najbolj čudno zdravilišče sveta. Dišave zdravilo Mr. Mac Kean je izumil teorijo, s katero pozdravi vse človeške bolezni s pomočjev dišav. Največ je Seveda odvisno od sestave dišav, da odgovarjajo dotični bolezni. Pa dolgoletnih poizkusih e ta zdravnik našel nič manj kot 7500 različnih iišav, ki naj bi učinkovale zdravilno. Zdravljenje v tem sanatoriju vrši izključno z dišavami, ki jih nešajo v zavodovem laboratoriju za vsak posamezen primer. Po metodi tega čudnega zdravnika rtiora bolnik bivati v prostoru, kjer je stalen duh po dolftčenem parfumu. Kakor hitro bi bolnik premenjal parfumirano okolico z drugo, bi se mu takoj zdravstveno stanje poslabšalo. Ne samo, da je Oibleka in bolnikovo perilo nadišavljeno, tudi voda v kopalni kadi, stanovanje in celo jedila imajo isti duh. Bolniki so strogo ločeni; lahko si pi edstavljamo, kakšna mešanica dišav bi nastala, če bi se vsi bojniki znašli v jedilnici skupaj. »Klinika dišav« doktorja Mac Keansa je danes središče zanimanja. Čeravno zatrjujejo zdravniki in to po pravici, da to ni zdravilišče temveč umobolnica, vendar 6e dr. Mac Keamu sem pa tja le posreči koga pozdraviti s svojo metodo. Živčni sistem resnično reagira na dišave. Tudi je možna, da se da marsikatera živčna bolezen pozdraviti na ta način. Zelo pa je dvomljivo, da se po metodi in zatrjevanju Mac Keama zdravijo jeterne in pljučne bolezni z mešanico mošusa in bolgarskih vrtnic. No, čeprav vse to bolniku nič ne pomaga, je pomagalo pač iznajdljivemu zdravniku, da je samo za dišave nabral že prav lepo premazen je. Želite lesenega kon[a, gospod doktor? Bodimo iskreni, skoraj vsak izmed nas »odrastlih« se včasih rad igra, le tega nočemo priznati. Kateri oče se ne bi rad poigral s svojim sinom, katera mati se more upreti ljubki punčki? Nekemu pariškemu podjetniku jc prišlo na misel, da je poizkusil izrabili to »človeško« slabost in pri tern tudi ngromno zaslužil. Ta podjetnik je ustanovil društvo, ki je nudilo odraslim to, da so se lahko hodili tja igrat. Vendar niso igrali šaha ali kart, temveč so imeli gugalne konjičke, kocke in obroče. Damam in gospodom je na razpolago velika soba za igranje in velikanske omare skrivajo vse krasote, po katerih hrepeni gospa sodnikova ali gospod ravnatelj, in po katerih so pred 30 leti zaman hrepeneli. Lahko verjamemo gospodu Dupanelu, da ima že množico obiskovalcev. Imena ostanejo tajnost, kajti gotovo ne bi hotel gospod odvetnik Diirieux, da bi ga zastopal njegov pomočnik vsako sredo od sedmih do osmih zvečer, če bi ta izvedel, da se igra njegov predstojnik s cinkastimi vojaki. Gospa Ferrier bi se prav gotovo posvetovala s hišnim zdravnikom, če bi izvedela, da ima njen mož trgovske sestanke ob petkih v neki otroški sobi. Vendar je tako: gospod Ferrier se silno rad igra s kockami. Vse to ni za javnost, diskrecija je zajamčena v tem nenavadnem klubu in le društveni sluga ve za najbolj skrite želje svojih odjemalcev, kleja gospoda Dupanela ni bila zanj brez uspeha, saj je do danes zaslužil že malo premoženje. V 10 minutah nimate več podplutbe na očeh Ali ste imeli kdaj podpluto oko?'Takšno, ki je bilo v začetku veliko, oteklo, plavo in ki se je potem spreminjalo zeleno, črno, vijoličasto in rumeno? Kdor je imel že enkrat to bolezen, potem ve, da se vse druge bolezni dajo pozdraviti prej kot ta. Poznamo že zdravilna sredstva za pljučnico, polomljene noge, želodčne bolezni in razširjen je srca. Za podpluto oko pa je samo eno zdravilno sredstvo: potrpežljivost. Gospod Rocks Grills iz Londona je pa edini človek na svetu, ki pozdravi podpluto oko v desetih minutah in ki ne živi ravno slabo od te svoje umetnosti. V njegovi čakalnici in ordinaciji se vidi dan za dnem več podplutih oči. Zanimiva je izjava tega čudodelnega zdravnika, kaj pripoveduje o svojih odjemalcih. »Naravno, da prihajajo k meni predvsem športniki, boksarji, igralci rugbyja in pretekli teden je prišel celo nek nesrečnik, ki mu jc padla v oko teniška žoga. Največ zaslužim ob ponedeljkih, kajti ob nedeljah jc v pristaniščih največ pretepov brez sodnika. Dva funta plačila, ki ga zahtevam, je še vedno boljše, kot pa imeti oko podpluto štirinajst dni.« Način zdravljenja g. Grillosa je skrivnost, ki jo najskrbneje čuva. Na bolno oko položi pet različnih obkladkov in oko je zdravo v desetih minutah. Zlobni jeziki v Londonu pripovedujejo, da so njegovi najboljši klijenti nogometni sodniki. To pa je vsekakor grobo natolcevanje in velika laž, kajti nogometnim sodnikom se niti v Londonu, niti pri nas ne dogodi nikdar nič hudega. r-; ''' slika iz Niirnberga, kjer so na narodno socialisličneri kongresu govorili ‘ . , . v ».i •>> 1 S, \ , A + * . J •» Dve sliki iz notranjosti nemške zračne ladje »Graf Zeppelin« Stalin in njegovi komisarji Sliko Stalina pri delu jc zelo, dobro podal eden onih ruskih letalcev, ki so prvi odleteli iz Moskve čez severni tečaj. Temu možu je ime Baj-dukov. V svoji knjigi, ki jo je napisal o tej poti iz Moskve čez Severni tečaj v Severna Amreiko, in ki je prevedena tudi v angleščino, med drugim pravi, da je tedaj Vorošilov izročil njihov načrt za polet, ki so mu ga predložili, Stalinu. Le po njegovi zaslugi so, bili kmalu nato trije letalci poklicani v Kremi. Tam so jih dovedli v Stalinovo pisarno. Stalin je sedel za dolgo mizo. Navzočni so bili tudi Mo,lotov, ki je bil na papirju celo imenovan za ministrskega predsednika, dalje komisar za notranje zadeve Ježov in maršal V°ro-ilov. Ponudili so letalcem stole na nasprotni strani mize. Iz abrazov komisarjev, čeprav tudi ne iz obraza Stalina samega, so mogli razbrati, da bo njihov načrt uspel. Stalin je govoril, maršal Vorošilov pa je takoj vpadel v besedo, ka je Stalin vprašal, kdo bo v imenu letalcev govoril. Dejal je Stalinu, da se glede načrta še niso edini. »Ah!« jc dejal Stalin. »Zopet razkol, ne?« Pogledal nas je strago, ter dejal: »Torej govori, tovariš Čkalov.« Po triurnem razgovoru, kateremu so pokli cali tudi odlične letalske zastopnike, se je obrnil Stalin h ko.misarjcm ter dejal: »Ali bomo že enkrat podpisali?!« Molotov je začel pisati. Da je Molotov oficielno pristal na polet, to mu je na-rekoival Stalin. Učinkovita reklama Znameniti romanopisec Mark Twain je bil v svoji mladosti tudi urednik nekega časo.pisa v Mis-souriu. Nekoč mu je pisal nek praznoveren naročnik, da jc našel v časopisu pajka. Marka Twai-na je v pismu vprašal, če to pomeni sreča ali nesrečo. Šaljivec Twain je 6voj odgovor na to vpra šanjc objavil v svojem časopisu. Glasil se je takole: »Stari naročniki Če ste našli v mojem časopisu pajka, ta ne pomeni niti sreče, niti nesreče za vas. Pajk je samo študiral časopis, da bi ugo tovil, kateri trgovec ne inserira v njem. Kajti gotovo je imel pajk namen po tej ugotovitvi podati sc v trgavino dotičnega trgovca ter mu s pajčevinami prepresti vrata vanjo. Na ta način 6i jc hotel poiskati kraj, kjer bo lahko v miru živel.« Jesen. Ali smejo letniki pisateljevati Angleški minister sir Samuel Hoarc se je pred nedavnim posvetoval z nekaterimi komisarji angleških bo.lnišnic o tem, ali je dovoljeno ka-znjencu v zaporu pisateljevati ali ne. Prišli so do sklepa, da kaznjenci sicer v svojih jetniških celicah smejo pisati, nc smejo pa potem, ko kazen odsede, vzeti s seboj tega, kar so napisali, ne da bi prej prosili za davoljcnje notranjega ministra. Del angleške javnosti — v prvi vrsti namreč pisatelji in pesniki — zastopa stališče, da vendar nc gre, da bi kaznjenci, ki se prav za prav vzdržujejo na državne stroške, porabljali svoj čas v zaporu za pisanje knjige, ki bi jih potem drago prodajali, poleg tega pa še uganjali konkurenco drugim književnikom, ki se morajo 6ami vzdrževati in ki za svoja književna dela rc6 zaslužijo, da so plačani, ker je to njihov edini zaslužek. Na drugi strani pa je seveda še več takšnih, ki pravijo, da nihče nima pravice človeku braniti, da se ne bi književno udejstvo/val, pa čeprav to počenja magari v zaporu. Svoje sposobnosti ima vendar človek pravico razviti in izkoristiti. Zdi se, da se bodo dosedanji predpisi glede pisateljevanja v angleških zaporih več ali manj ohranili, in da nc bodo nobenemu kaznjencu, ki je porabil v zaporu čas za pisanje, vzeli njegovega literarnega dela, čc bo le kaj vredno. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 22. septembra: 12 Orkestralna glasba (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Kvartet mandolin — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence Ig. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacinalna ura: predavanje ministra za telesno vzgojo naroda — 19.50 Deset minut zabave (g. Fran Lipah? — i.0 Koncert delavskega pevskega druStva »Cankar« -- 20. 0 Koncert Radijskega orkestra — 30 Napovedi, poroči.a — 22.15 V plesnem ritmu (plošče) — Konec ob 23. Drugi programi Četrtek. 22. septembra: Belgrad' 20 Narodne pesmi, 20.30 Simfonični koncert — Zagreb: 20 Večerni koncert, 22.20 Plesna glasba — Sofija: 20 Lahka glasba, 20.30 Koncert Radijskega orkestra, 21 Koncert skladb Dimitrija Nenova, 23 Za ples — Praga: 19.25 Operna ura. Orkester in solisti — Budimpešta: 22.30 Koncert vojaško godbe, 23.10 Jazz — Konigsberg: 20.10 Simfonični koncert — Pariz: 20.30 Prenos iz gledališča. HMSglHg Hervey Allen: 82 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Otresla sta se človeka z vnetimi očmi, ki je tekel aa njima in si s prsti odpiral ranjene veke. Poklicala sta majhno zračno kočijo, ki sta jo vlekla dva mezga s čopi in zvončki. Debelemu kočijažu na kozlu se ni nič bolj mudilo kakor živalim. Zložno so torkljali na kmete proti Albaru, pri čemer so se počasi vedno bolj dvigali in puščali za sabo pristanišče, ki je bilo polno ljudi. Sonce je bilo že izginilo na obzorju, ko so mezgi in kočijaž kakor po dogovoru obstali na nekem razgledišču. Nad njimi so se dvigali strmi griči s trdnimi pobočji, s katerimi je še plapolala večerna megla kakor zastava. Dalje spodaj so stale bele pristave, ki so se kopale v zadnjem soju, kakor dragulji. Dvanajst milj dolge mestne utrdbe so se grbasto vlekle čez višine kakor kitajski zid. V dolinah globoko spodaj se je natekala opalna megla. Genova, raztegnjeno mesto, jima je ležalo ob vznožju in objemalo lesketajočo se luko z lepo oblino svojih belih rok. Naprej ven pa so se Sirile vijoličaste ploske odprtega morja, brezmejne in gladke v silni dalji. V središču tega ugašajočega sveta je ves zamišljen sedel Antonio. Razen velike resničnosti v njeni je bila resnična samo vprega, lomna senca kočijaža na kozlu in kapitan poleg njega. Mezgi so se stresli. Voz je oddrdral nekaj korakov dalje po trdi prsti. Antonio se je obrnil in pogledal kapitanu v obraz: Videti je bilo, da je bil tudi ta čisto nekje drugje. Njegov obraz se je svetil v veličini in miru, na čelu in na licih so bile gube-napora in skrbi zaglajene, usta je obdajal čudoviti smehljaj mladostnega moža. »To je on, Elias, kakršen v resnici je in upam, da tudi on mene vidi takega kakor sem,« si je mislil Antonio. , Tedaj pa je oni spet nadel krinko, kakršno mu je dalo življenje: Obraz se mu je strdil. Dejal je: »No, in kaj bo prišlo zdaj?« Antonio je odvrnil: Nič posebnega več, mislim.« Kapitan je bil zaspan. Ni trajalo dolgo, pa je zakimal. — Četrt milje dalje so prišli pred majhno gostilno, Katipan je dejal: »Tu se bom vstavil, medtem ko se boste vi peljali k prijatelju. Zdaj potrebujem postelje in nič več jesti. Toda zatrdno me pridite zjutraj iskat, tudi čc boste nocoj prebili zabavno noč! To je službeno povelje! Ne pustite, da bi obsedel, prosim.« Antonio ga je pomiril, češ da ga bo prišel iskat tako, da l>o še pravi čas za zajtrk. »Prav! Jutri bo šlo za marmor in za kipe, to utegne trajali dalje, kakor nakupovanje polja. Vse kar je v zvezi s pokopališčem, za vse to se ljudem nikdar prav posebno ne mudi.« Kapitan je zazehal: »Povej no mornar. .« Toda Antonio se je bil že odpeljal naprej. PETINDVAJSETO POGLAVJE. Vila Brignole. Onstran doline, kake pol milje od gostilne, je Antonio zapeljal mimo neskončnega vrtnega zidu okoli palače Brignole. Prejšnje čase je bila tam poletna šola jezuitov, zdaj pa je bila palača že dolgo zapuščena, zakaj večina lidov zatrtega reda je pobegnilo v Rusijo in na Poljsko. Kočijaž je nerad zapeljal skozi zarjavela zamrežena vrata, raz-komotal pod skednjem svoje mezge in se z vprego vred utaboril tako zložno, kakor so mu pač dopuščale bolhe. Antonio je takoj zaslišal njegovo prošnjo: »Saj signore ne bo dolgo ostal?« Antonio je dejal: Antonio je dejal: »Uro, največ dve.« Potem jo tipaje iskal poti čez ploščad preraslo s plevelom. V roki je trdno držal pismo za patra Ksaverija. Nad njim je nepopustljivo in na široko ležalo pročelje palače Brignole. V pritličju so bila vsa okna in vrata neredno zapažena, kakor zatlačena usta. Razpokane, mozojaste oknice na gornjih oknih, pa niso pričale o ničemer drugem, kakor o temi, ki se kuha v prostorih za njimi. Ko je Antonio pogledal navzgor in videl to mogočno hišo, iz katere ni sijala nobena luč in ni prihajal noben šum, je imel občutek, kakor da pada ves vrt nadenj z zmedo grmovja in kačastega trtja. Spotikal se je na koreninah, ki so se priborile na svetlo skozi razpoke v starem tlaku, preprežene s tisoč gubami. Spet na drugih mestih so tla pod njegovimi nogami splosko popuščala. Žabe so kvakale v mlakastih vodnjakih. Ko je šel po razpadajočih stopnicah navzgor, so kipi z mahastimi obrazi grozeče moleli iz vdolbin, pre-raslih z zelenjem. Zdelo se je, da se bodo prekucnili naprej. Nazadnje je stal na vrhnem vrtnem okrožku in zrl v odprta vrata, katerih duri so že zdavnaj izgubile tečaje ter stale pijano naslonjene ob stebre v votlinasti veži. Dalje si ni prav upal. Prav zatrdno bi bil nehal s to svojo raziskovalsko potjo, če ne bi bil ta trenutek prvič udaril na njegovo uho še drug glas, kakor pa samo vpitje žab in murnov. Najpreje je mislil, da je voda, ki pojoče kaplja v žrelo vodnjaka. Ko je pa bližnje poslušal, se je iz šuma izvil nekak zabrisan napev. Nekdo je moral brenkati na harfo. Glas je postajal močnejši in k donenju harfe se je pridružil ženski glas, ki je precej brez zvoka vadil koloraturo. Najvišji ton je bil tako žalostno napačen, da se je Antonio moral zasmejati. Z novim pogumom je prekoračil vežo in se takoj nato znašel na neizogibnem, s slamo potresenem dvorišču. Iz vratarjevega stanovanja na voglu pravokotnega prostora je prihajal soj luči in zvok harfe, čeprav so bila težka polkna' zaprta. Antonio je šel tam čez in potrkal. Toda ni dobil nič odgovora. Godba je takoj prenehala. Zaslišal je nekaj previdnih korakov za okni in luč je ugasnila. Potrkal je drugič — spet molk. Po dolgem premolku je svojevrsten glas dejal zelo nežno: »Ni me doma. 2e pred leti sem odšla. Pustile me pri miru.« Antonio je spregovoril: »Signora, saj nisem cigan. Ne bi vas rad motil. Iščem nekega duhovna, nekega patra Ksaverija. Ali ga poznate?« Napeto je čakal, toda odgovora ni in ni bilo. Nazadnje je spet potrkal in sicer nepotrpežljivo. Trudni glas od znotraj je dejal: »Morate klicati po dvorišču. Toda na glas! Mož je najbrž malo slabih ušes. Ne mara več slišati moje godbe.« Čez nekaj časa se je v sobi spet posvetilo in harfa je začela zr.ova doneti. Antonio je klical: »Pater ksaver! Pater Ksaver! Pater Ksaver!« »Ver! Ver! Ver! je donel odmev in umiral v slovesnem mrmranju. Harfa je brenkala in glas v vratarjevem stanovanju je spet poskušal svoj napev. Antonio je zavpil še enkrat, kar je mogel: »Pater Ksaver!« »Kaj jo novega, moj sin?« je dejal znan glas, tako tik poleg njega, da se je v nehotnem strahu obrnil. Nekaj korakov od njega je stala ozka mršava postava v črni obleki, katera je plapolala v nočnem strahu, ki ie udarjala skozi vrata. Možu je na pasu visel majhen križ. Ta košček srebra in pa tonzura v redkih sivih laseh sta so lesketala v mesečini. Obraz Isam pa je bil nespremenjen. »Antonio, Antonio, moj sin. Odkod na svetu pa prihajaš sem?« v samostanu Detela Jezusa. Dejal je: »Slovenski dom< izhaja V6ak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. *a inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 6. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.