NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejj!i(!
Urednico NT Milena BreSco Poklil!
ŠT. 32 - LETO Sa - CELJE, 12. 8.1999 - CENA 280 SIT -19 HRK
PADEL »MEDVEDJI NOREC«
Je v soboto uplenjeni medved tisti, icl je plenil na Menini planini? Stran 5.
Merkur prevzema
Kovinoteiino?
v Javnosti je vse več ugibanj o prevzemu, potem ko je Atena
povečala svoj delež v ceijsici družbi. Stran 3.
Povso^^arna
žlahta
O Prešernovih in Finžgarjevih sorodniicih v Kroniici s Ceijsicega
na strani 40.
Pestri dnevi,
zabavne noči
če ste zamudili Icatero od številnih poletnih prireditev na Celjskem,
poglejte na strani 12 ini3.
i	PREŽIVELI SMO MRK
^stronomski dogodek stoletja - popolni Sončev mrk. ki je oplazil
[Udi naše kraje, smo doživeli in - preživeli. Tisti najbolj navdušeni so
lotovo odpotovali na območje popolnega mrka. drugi ste ostali
^ar doma in dogodek spremljali na svojih balkonih ali na bližnjem
iribu. Če ste se pravočasno podvizali, ste imeli celo svoja očala za
opazovanje mrka. ki jih je vsaj v Celju vse prehitro zmanjkalo.
Naslednji popolni mrk napovedujejo šele za leto 2081. Glede na to.
'a je do takrat še kar nekaj časa. upamo, da se bodo naši trgovci
■speli na dogodek bolje pripraviti, kot so se tokrat.
UGODEN ŽREB
PIVOVARJEV
Stran 16.
2
DOGODKI

Asfaltna baza brez elektrike
V Planinski vasi so morali v petek delo prekiniti - Baza je sprla šentjurske politike
črna gradnja asfaltne baze
v Planinski vasi v šentjurski
občini že precej časa buri naj-
širšo javnost. Zadeva je pred
ustavnim sodiščem, v petek
pa so bazi, kjer so začeli proi-
zvajati asfalt, odklopili elek-
triko.
Za »odstranitev« asfaltne ba-
ze je bilo pred kratkim na po-
novljenem razpisu izbrano
podjetje IPI iz Rogaške Slatine.
Direktor IPI Leopold Furlinger
nam je v začetku tedna poja-
snil, da so se odločili za naj-
manj boleč način, za odklop
elektrike, kar so opravili med
policijskim varovanjem. V bazi,
kjer so do petka pridno delali,
so ostali brez elektrike z odklo-
pom v osrednji trafo postaji, ki
je pod ključem Elektro Krško.
Do odklopa je prišlo po od-
ločbi inšpekcijskih služb. Grad-
beni inšpektor Anton Vahčič je
napovedal, da bo po odklopu
elektrike na vrsti demontaža su-
šilnega bobna, za kar pa je tre-
nutno zaradi dopustov premalo
ljudi. Govori se, da naj bi stala
odstranitev 32 milijonov tolar-
jev. Če se bo to zares zgodilo,
bo moral graditelj državi stroš-
ke odstranitve povrniti. O vsem
skupaj smo želeli v začetku ted-
na povprašati tudi investitorja
Mirka Kovača, vendar žal ni bil
dosegljiv.
Sicer pa so se v dneh delova-
nja asfaltne baze najbližji sta-
novalci in kmetovalci v Planin-
ski vasi pritoževali zaradi hude-
ga smradu ter hrupa. Pred ča-
som so se pritožili na ustavno
sodišče, ki je do dokončne odlo-
čitve prepovedalo vse posege.
Slovenska javnost pričakuje od-
ločitev ustavnega sodnika dr.
Zvonka Fišerja z velikim zani-
manjem, zato smo v ponedeljek
povprašaU v Ljubljano. Na us-
tavnem sodišču so seveda sod-
ne počitnice ter bo znova zase-
dalo po L septembru. O tem,
kdaj bo na vrsti odmevna zade-
va iz šentjurske občine, nam
zaenkrat niso vedeli povedati.
Ustavno sodišče bo odločalo
o zakonitosti odloka, s katerim
je šentjurski občinski svet lani
pomagal investitorju asfaltne
baze, podjetniku Mirku Kovaču
k legdizaciji črne gradnje (z
dopolnitvijo odloka o prostor-
sko ureditvenih pogojih za dru-
ga območja kmetijskih zem-
ljišč) . Ker je bil del črne gradnje
celo na občinski zemlji, so se
šentjurski svetniki pred kratkim
odločili še za brezplačni prenos
zemljišča na KS Planina (ki jo
lahko proda investitorju le pod
pogojem, če bo ustavno sodišče
odločilo, da omenjeni odlok ni
sporen). Predsednik KS Planina
je občinski svetnik Roman
Planko, ki je med največjimi
zagovorniki gradnje asfaltne
baze. Za Planka je zanimivo, da
je redno zaposlen pri Kovače-
vih, vendar izhaja s kmetije, ki
je najbližji mejaš črne gradnje.
Sicer pa je sporna asfaltna baza
povsem spremenila odnose v
idiličnem kozjanskem okolju:
med sorodniki, sosedi in prija-
telji so dandanašnji celo sovraž-
nih.
S sporno asfaltno bazo se je
veliko spremenilo tudi v šent-
jurskem političnem življenju.
Asfalt v neposredni bližini
kmetij ter zaščitene Glije jame
je hudo spri šentjurske politike
iz pomladnih strank. Tako se-
danja svetnica Tatjana Oset
(SLS) ogorčeno nasprotuje črni
gradnji že od časa opravljanja
funkcije predsednice občin-
skega sveta. Po drugi strani se
je vplivni župan in poslanec
Jurij Malovrh (SKD) bolj ali
manj vneto zavzemal tako za
bazo na lokaciji v Planinski
vasi kot za legalizacijo črne
gradnje. Najhujši razkol pa je
povzročila sporna gradnja zno-
traj šentjurske SDS.
Pred asfaltno bazo v Planin-
ski vasi bo jutri, v petek, ob
16.30 javna konferenca, na
kateri bosta predstavljeni iz-
java za javnost in peticija, s
katero bodo od Ministra za
notranje zadeve zahtevali, da
pojasni razloge z^ petkov od-
klop elektrike v spremstvu 70
oboroženih policistov. Hidi
krajani Planinske vasi bodo
predstavili svoje videnje iz-
gradnje te asfaltne mešalnice.
In kaj se bo zgodilo v Planin-
ski vasi v prihodnjih tednih?
Nekdo, ki je med najboljšimi
poznavalci razmer v zvezi z as-
faltno bazo (ter je želel ostati
neimenovan) je dejal: verjemite,
baza bo imela v mesecu in pol
tudi vso potrebno pravno podla-
go. Če se bo to uresničilo, se
bomo lahko sedanjega dogaja-
nja spominjali le kot lepe pred-
stave za občutljivo slovensko
javnost ter davkoplačevalce.
BRANE JERANKO
Črnolaska v lučkeiti grbu
Od petka dalje se v občini
Luče ponašajo z novim gr-
bom in zastavo, občinskima
simboloma, ki ju je občina
dobila v petem letu življenja.
Lučki grb in zastava pona-
zarjata ženske v tlaki, ki so
nekoč nosile v Ljubljano žive
ribe iz LuČnice, običaj pa se je
ohranil do druge svetovne voj-
ne. »Ker fevdalna gosposka,
gornjegrajski benediktinci, ni-
so imeli pridvornega posestva,
so zahtevali dajatve v živežu
in materialu. Verjetno so Lu-
čanke že takrat nosile ribe v
Gornji Grad, ko pa je samo-
stan prevzela škofija v Ljublja-
ni, so ribe odnašale tja,« je
minuli običaj razložil publi-
cist Aleksander Videčnik.
»V ospredju grba in zastave
je ženska, ki ima v desnici
prižgano lanterno, na hrbtu
pa brento, iz katere gleda zad-
nji del ribe. Ženska je črnola-
ska, z rdečo ruto, olDlečena je
v srebrno bluzo in zlato krilo z
rdečim predpasnikom,« je
simbola razložil Valt Jurečič
iz Društva Heraldica Sloveni-
ca. Na grbu sta še zelena in
modra barva, na zastavi pa sta
zelena in bela barva, ženska z
ribo pa je v sredini.
Nova simbola so Lučani
uradno predstavili v petek,
potem ko so ju potrdili svetni-
ki v občinskem svetu, predsta-
vitev pa so združili z Lučkim
dnem in razvitjem novega pra-
pora Prostovoljnega gasilske-
ga društva Luče. Vse zbrane je
nagovoril lučki župan Mirko
Zamernik, ki pravi, da sta ob-
činska simbola med najlepši-
mi v Sloveniji.
US, Foto: C. SEM
Med predstavitvijo grba občine Luče.
Z OBČINSKIH SVETOV
Mladi glasbeniki v domačem kraju
VITANJE - Svetniki so potrdili predlog sveta Glasbene šole
Slovenske Konjice, da se imenuje Olga Zbičajnik na mesto
ravnateljice tega zavoda. Ob tem pa so dali pobudo, da naj bi
vitanjskim učencem glasbe omogočili učne ure v domačem
kraju, sploh tedaj, ko več otrok igra isti instrument. Zdi se jim
bolj smotrno, ekonomično in bolj ugodno za otroke, da pride
učitelj glasbe v Vitanje kakor obratno.
Smrke ravnatelj v Nazarjah
NAZARJE - Člani nazarskega občinskega sveta so imenovali
v.d. ravnatelja Osnovne šole Nazarje, ki bo 1. septembra pričela
delovati kot popolna osnovna šola. Izmed petih prijavljenih
kandidatov so za dobo enega leta izbrali Antona Smrketa iz
Prebolda. Dokončno bo ravnatelja nazarske šole v skladu z
Zakonom o osnovni šoli prihodnje leto imenoval minister za
šolstvo na podlagi mnenja učiteljskega zbora, sveta staršev in
občinskega sveta.
Za šolo in most
MOZIRJE - Velenjski Vegrad in celjsko cestno podjetje,
bosta izvajalca del za gradnjo šole in mostu, so se odločili
mozirski svetniki na zadnji seji. Vegrad bo nadaljeval gradnjo
šole na Rečici, vendar bo treba na začetek del še počakati, saj
se je na izbiro pritožilo podjetje Pluton. Cestno podjetje Celje
naj bi že v tem mesecu pričelo graditi most preko Savinje v
Lokah, s čimer bodo uresničene dolgoletne želje krajanov in
tudi obiskovalcev Mozirskega gaja. Naložba bo presegla 100
milijonov tolarjev. (US)
PO DRŽAV
1
Podražitve pred
vrati
UUBUANA, 4. avgus
(Delo) - Elektro Slovenije
ministrstvu za ekonomsl
odnose in razvoj poslalo vl(
go za 8,6 - odstotno povišan
cen tarifnih postavk s 1. se
tembrom. Vloge za višje cei
so poslali tudi Petrol, Istr
benz. Slovenske železnice i
Pošta Slovenije. Naftni druiS
želita 24,8- oziroma 21,5-0(
stotno podražitev.
Proti drugemu j
stebru
UUBUANA, 4.
(Delo) - Sindikat Neodvisne
- KNSS ne podpira uvedbe dr
gega pokojninskega stebra, s
naj bi bila zaradi tega razsloj
nost med ljudmi v prihodu
še večja, ne strinja pa se tudi
predlaganim načinom zbij
nja sredstev za drugi steber. (
bo državni zbor sprejel M
pokojninski zakon, W ne bi I
usklajen s socialnimi partna
bo Neodvisnost razmislila
nadaljnjih ukrepih.
Inflacija in DDV
UUBUANA, 5. avgu^
(Delo) - Gospodarska zbon
ca Slovenije opozarja, da la
ko nove zahteve za zvišan
cen, ki jih nadzoruje vlaa
skupaj z DDV dvignejo inf^
cijo nad raven, predvideno z
leto 1999. Na statistične^
uradu so prepričani, da letn
inflacija ne bo presegla 1
odstotkov:
Zamenjava
UUBUANA, 5. avgust
(Delo) - Dosedanji državni a
^etar v ministrstvu za proraf
in zveze Igor Zajec je uradn
prevzel položaj direktorja SI«
venskih železnic. Napoved
je, da bo nadaljeval delo, ki j
je pričel njegov predhodn
Marjan Rekar, ki je bil na če
sistema dobrih šest let.
Janša sprašuje
UUBUANA, 5. avgusi
(Delo) - Predsednik SDS J
nez Janša je na Janeza E
novška in Marjana Podobni)
naslovil javno vprašanje o pi
četku privatizacije NLB
NKBM. Zanima ga, kakšjia
pravna osnova te vladne odi
čitve. Po sklepu državnej
zbora se banke lahko priva
zirajo le na podlagi posebn
ga zakona.
Novi potni listi
UUBUANA, 8. avgu^
(Delo) - V ministrstvu za n
tranje zadeve so že pričeli pi
pravljati nove, tehnološko i
boljšane potne liste, ki jih I
precej težje ponarejati. Posti
poma naj bi jih zamenjali c
leta 2002. Po novem bo poti
list obvezen tudi za otrol<
Dobili ga bodo že novorojen
ki, veljal pa bo dve leti.
Vse vec nesreč
UUBUANA, 9. avgusi
(Delo) - Podpredsednik vla'
Marjan Podobnik je zaradi 2
skrbljujočega slabšanja v^
nostnih razmer na slovensl^
cestah od odgovornih zaht
val analizo stanja, oceno n
treznosti dosedanjih aktivn
sti ter pripravo ukrepov.
REZULTATI NAGRADNE IGRE
NOGOMETNEGA KLUBA PUBLIKUM:
*	500.000 tolarjev popusta pri nakupu vozila FIAT BRAVO
- Manja DOBRILOVIČ, Šešče 81, PREBOLD
*	potovanje na tekmo Norveška: Slovenija
-Rok KOLMAN, Ul. frankolovskih žrtev 19, CEUE
*	sezonske karte:
Zvone KOBOLA, Zvodno 52 a. CEUE
Bojana SREMAC-GOGIČ, Dobrteša vas 53 a, PETROVČE
Zdravko BUDNA, Radegunda 2, MOZIRJE
Katarina ŠKOBERNE, Pohorska 4, CEUE
Aleš MAJHEN, Goriška c. 65, VELENJE
Jurka KOLAR, Podgorje 4/a, PODGORJE
Boris KOVAČ, Tatenbachova 3, SLOVENSKE KONJICE
Tjaša CAPL, Cezlak 14', OPLOTNICA
Zlatka ŠUSTER, Vodruž 8/c. ŠENJUR
Simon PURG, Opekarniška 10, CEUE
ŠI.32.-12. avgust 1999

DOGODKI
3
Bližnjica vse
bližje
Ko bo cesta skozi doli-
no Vonarja povsem asfal-
tirana, bo razdalja med
Podčetrtkom in Rogaško
Slatino bistveno krajša,
po sedanji cestni poveza-
vi (skozi Mestinje) je 23
kilometrov razdalje, po
večinoma makadamski
bližnjici le približno 8 ki-
lometrov.
V	občini Podčetrtek so
lani na kilometru makada-
nia končali zemeljska dela
ter pripravili traso za asfal-
tiranje. V tem mesecu bo-
do z deli nadaljevali, saj
želijo pred zimo asfaltirati
dva kilometra odcepa iz
Sodne Vasi. Na podčetrteš-
ki strani, kjer je daljši in
zahtevnejši del vonarske
bližnjice, bo potem ostalo
za asfaltiranje še dva kilo-
metra ceste. Krajši odsek
bodo morali asfaltirati tudi
na območju slatinske obči-
ne, kjer imajo približno
dva Idlometra asfaltirane
ceste. Cestišče bo široko
kar 4 metre.
V	obeh občinah računajo
predvsem na turistični po-
men ceste po dolini Sotle,
ki bi približala tudi ponud-
bo obeh zdravilišč ter nju-
ne okolice. Območje Vo-
narja bo postalo še posebej
zanimivo po izgradnji sla-
tinske čistilne naprave, ki
bo omogočila oživitev
umetnega Sotelskega jeze-
ra. BJ
Merkur prevzema
Kovinotehno?
V javnosti vse več ugibanj o tem, ali se Merkur pripravlja na prevzem Kovinotehne
Potem ko je uprava celjske
Kovinotehne konec prejš-
njega tedna objavila, da sta
Kmečka družba in kranjsko
podjetje GFC pridobila več
kot 5 odstotkov njenih del-
nic, in da so Atenini investi-
cijski skladi povečali svoj
delež v družbi z 8,3 na 18,1
odstotka, je v javnosti spet
slišati govorice, da se kranj-
ski Merkur pripravlja na
prevzem Kovinotehne.
V Kovinotehni pravijo, da
gre večidel za špekulacije in
da naj bi se zadeve še ta mesec
razjasnile, saj ni bi v kratkem
prišlo do pogovorov med
vodstvi obeh družb. Kovino-
tehna in Merkur imata sicer
vseskozi neformalne stike in
si izmenjujeta podatke, vpra-
šanje pa je, ali gre pri tem res
za pošteno igro, kot je videti
navzven.
Zaradi objav o nakupu dele-
žev in tudi govoric se je delni-
ca Kovinotehne na borzi v zad-
njih dneh podražila za več kot
20 odstotkov in se približala
tisoč tolarjem. Predsednik
uprave Kovinotehne Saša Ger-
žina je v ponedeljek povedal.
da med delničarji ni več skla-
da Kmečke družbe Galileo in
pida Triglav Steber 1, ki naj bi
svoj delež prodala Ateni. Me-
nil je tudi, da obstaja veliko
možnosti, da se delež Ateni-
nih skladov v kratkem še po-
veča. Prav zaradi takšne kon-
centracije lastništva, pa se po
mnenju nekaterih povečujejo
možnosti, da Merkur postane
lastnik kontrolnega, to je naj-
več do 25-odstotnega deleža v
Kovinotehni oziroma jo celo
prevzame. Nihče namreč ne
ve natančno, kolikšen delež
Kovinotehne ima Merkur v re-
snici oziroma koliko zadnjih
nakupov Kovinotehninih del-
nic je bilo opravljenih v inte-
resu konkurenčne kranjske
družbe.
Tudi v Ateni namreč niso
zavrnili možnosti, da del ali
pa kar vse delnice prodajo
morebitnemu prevzemniku.
Član uprave DZU Atena An-
drej Urbas, ki je tudi član
nadzornega sveta Kovinoteh-
ne, je sicer povedal, da so se za
skoraj 10 odstotkov večji last-
niški delež v celjskem podjet-
ju odločili predvsem zato, ker
so ocenili, da nova uprava Ko-
vinotehne v zadnjem letu stro-
kovno in uspešno opravlja sa-
nacijo in da bo nakup delnic
naložba, ki bo donosna za del-
ničarje Ateninih pidov.
Kovinotehna je za 9. sep-
tember sklicala skupščino
delničarjev, na kateri bodo
poleg letnega poročila obrav-
navali tudi pokrivanje lan-
ske izgube. Uprava in nad-
zorni svet družbe predlagata,
da bi dobro polovico izgube,
ki v celoti znaša 2,4 milijarde
tolarjev, pokrili iz rezerv in
revalorizacije rezerv, preo-
stanek pa iz revalorizacije
osnovnega kapitala.
Največji trenutni lastnik
Kovinotehne so z 18,1-odstot-
nim deležem Atenini pidi. Ka-
pitalski in odškodninski sklad
sta po zadnjih podatkih imela
po 6,8 odstotka delnic, med
ostalimi lastniki pa so še zava-
rovalnice, banke, dobavitelji
podjetja in mali delničarji.
Delež notranjih lastnikov, ki
jih je le še okrog 200, se je
občutno zmanjšal. Okrog 66
odstotkov lastništva je v rokah
tridesetih delničarjev.
■ JANJA INTIHAR
POSVETU
Piše: DAMJAN KOSEC,
POPtv
Jelcin spet odstavil
vlado
Ruski predsednik Jelcin je
spet presenetil. Le slabe tri
mesece po imenovanju Ser-
geja Stepašina za nasledni-
ka premiera Primakova, je
spet odstavil vlado. Za zača-
snega premiera je imenoval
Vladimirja Putina, vodjo
zvezne obveščevalne služ-
be, naslednice KGB.
S tem pa presenečenj še ni
bilo konec. Jelcin je v televi-
zijskem nagovoru ljudstvu
poudaril, da bi ga Putin lahko
nasledil na položaju predsed-
nika države. Bil naj bi sposo-
ben državo popeljati v 21. sto-
letje in naj bi imel dovolj časa
(volitve bodo julija), da poka-
že svoje močne strani. 46-
letni Putin, ki je kot ruski
vohun dalj časa služboval v
Berlinu, je že napovedal, da
bo kandidiral na predsedniš-
kih volitvah. Še prej pa bodo v
Rusiji parlamentarne volitve.
Te je Jelcin razpisal za 19.
decembra, duma pa bo o Puti-
novi kandidaturi za premiera
razpravljala že ta ponedeljek.
Robertson načelu
Nata
Zveza Nato je dobila nove-
ga generalnega sekretarja.
Javierja^ Šolano bo na tem
prestižnem položaju zame-
njal George Robertson, do-
sedanji britanski obrambni
minister. 53-letni Škot je bil
edini kandidat za to mesto,
potem ko je kandidaturo za-
vrnil nemški obrambni mi-
nister Rudolf Scharping.
Dosedanji šef Nata Šolana
bo od jeseni opravljal naloge
visokega predstavnika Evrop-
ske unije za skupno zunanjo
in varnostno poHtiko. Robert-
son je svetovni javnost postal
znan med 11-tedenskimi na-
padi Nata na ZRJ, ko je na
tiskovnih konferencah dnev-
no opisoval akcije britanskih
letal. Bil je tudi eden prvih
zahodnih politikov, ki je Mi-
loševiča javno označil za voj-
nega zločinca in zahteval, da
se ga privede pred haaško so-
dišče za vojne zločine. Za se-
boj ima dolgo politično karie-
ro, saj je kot laburistični po-
slanec skoraj 20 let sedel v
britanskem parlamentu (od
leta 1978 do 1997), potem pa
je postal obrambni minister.
Tudi zato je imel vse kvalifi-
kacije, ki so najbolj potrebne
za šefa Severnoatlantske zve-
ze: izkušnje pri delu v vladi na
obrambnem ah zunanjepoli-
tičnem področju, sposobnost
javnega nastopanja in vodi-
telj ske sposobnosti.
Začetek konca
ZRJ?
črna gora ne želi več s
Srbijo živeti v sožitju, ime-
novanem Zvezna republika
Jugoslavija, zato je njena
vlada sprejela izhodišča za
prihodnje odnose med drža-
vama. Nekateri predlogi 15
strani dolgega dokumenta
imajo že precej osamosvoji-
tvenih teženj, zato je malo
verjetno, da bo srbska stran
načrt nadaljnje ureditve
meddržavnih odnosov spre-
jela.
Črnogorci so Srbom dali
šest tednov časa za premislek
in če bodo v Beogradu pobude
zavrnih, bodo v Podgorici je-
seni razpisah referendum o
neodvisnosti. Osnovna ideja
črnogorske vlade je, da se ju-
goslovanska federacija preob-
likuje v ohlapno konfederaci-
jo pod drugim imenom. Pred-
lagani sta imeni Skupnost Čr-
ne gore in Srbije ali pa Skup-
nost držav Črne gore in Srbi-
je. Poleg preimenovanja pa v
Podgorici predlagajo tudi
spremembo ustave, ločeni vo-
jaški poveljstvi in nadomesti-
tev sedanje vlade z ministr-
skim svetom, Črna gora naj bi
po novem imela svojega
obrambnega in zunanjega mi-
nistra ter lastno konvertibilno
valuto. Črnogorski vojaki pa
naj ne bi več služili vojaškega
roka izven meja svoje repub-
like. Vodja Srbske radikalne
stranke Šešelj je Črno goro
posvaril, da bodo vsakršen
poskus odcepitve te repubUke
od ZRJ preprečili z vsemi us-
tavnimi sredstvi. Srbska opo-
zicija pa se boji, da se bo s
črnogorskim načrtom le
preusmerila pozornost s
ključnih vprašanj, kot sta de-
mokratizacija Srbije in od-
stop Miloševiča. Zato menijo,
da bi bilo treba najprej izvesti
spremembe v Srbiji, šele nato
pa tudi na zvezni ravni.
Preplah zaradi
ebole odveč
v Nemčiji je zavladal pre-
plah zaradi možnosti poja-
va smrtnonosnega virusa
ebola, potem ko sta dva
moška, ki sta se vrnila s
potovanja po zahodni Afri-
ki, kazala simptome okuž-
be s tem virusom. Oba so
dali v karanteno in pod
strog zdravniški nadzor, del
bolnišnice v Berlinu pa so
celo zastražili z varnostni-
ki.
39-letni snemalec je na Slo-
nokoščeni obali snemal do-
kumentarni film o živalih in
tam prišel v stik s 40-letnim
biologom. Ob prihodu do-
mov sta oba kazala iste simp-
tome okužbe z ebolo: močno
povišano telesno temperatu-
ro, slabo sta se počutila,
zdravniki pa so tudi ugotovili
notranje krvavitve. Po obšir-
nih preiskavah so zdravniki
ovrgli sum, da gre za okužbo z
virusom ebole. Kljub temu pa
so oba bolnika pustili v karan-
teni, saj niso izključili mož-
nosti okužbe s kakim drugim
virusom hemoragične mrzli-
ce. Le nekaj ur potem, ko so o
rezultatih preiskave obvestili
javnost, je 39-letni snemalec
umrl v berlinski bolnišnici in
to zaradi rumene mrzlice, ki
jo prenašajo okuženi komar-
ji. S tem se je polegel prah
zaradi ebole, ki je v Evropi
doslej še ni bilo. Prvič se je
pojavila leta 1976 v Zairu.
»Vik in icriic« se
je polegel
s podpisom sporazuma
med predstavniki vlade ter
lomačimi in tujimi proizva-
talci zdravil in veledrogeri-
iti so se končale razprave,
u so ves julij burile duhove
Mradi višje obdavčitve in s
em tudi višjih cen zdravil.
Sreme 8-odstotnega davka
Ha dodano vrednost so si
|>orazdelili dobavitelji zdra-
hi in država.
I Sporazum določa, da bodo
cene zdravil do konca leta zara-
^ novega davka lahko višje le
^ štiri odstotke pri domačih
Proizvajalcih in za 4,5 odstotka
pri tujih. Kako bo prihodnje
'eto porazdeljeno breme neve-
st davka, za zdaj še ni jasno,
■dobavitelji pa že napovedujejo,
^ še večje obremenitve niso
pripravljeni prevzeti.
Kakorkoli, domači in tuji
proizvajalci zdravil so lekar-
•^^rn že pričeli pošiljati nove
f^^nike zdravil. Še pred podpi-
som sporazuma so bile nabav-
cene nižje za domača zdravi-
iz Krke, Leka in Bayer Phar-
nižje cene uvoženih zdravil
naj bi pričele veljati v začet-
^^ tega tedna. V Celjskih lekar-
na primer, do torka še niso
Neli obvestila tujih farma-
cevtov o znižanju cen.
Vodja računovodstva v Celj-
^^h lekarnali Angelca Deč-
je povedala, da so se naj-
N znižale nabavne cene zdra-
iz Leka in Bayer Pharme,
P^koliko kasneje pa še iz Krke.
1 ,'^karnah znižajo cene ob vsa-
^i^ovi nabavi zdravil. Na vpra-
šanje, ali bi se lahko zgodilo, da
bi za enako zdravilo imeli v
lekarnah dve različni ceni, to je
višjo za julijsko zalogo in za 4
odstotke nižjo za novo, je Deč-
manova odgovorila, da ob vsaki
novi nabavi določenega zdravi-
la znižajo tudi cene zdravil, ki
so že v prodaji. Lahko pa se
zgodi, je še povedala, da v nji-
hovih enotah v prihodnjih dneh
kdo od kupcev naleti na različ-
ne cene za enako zdravilo. »No-
ve zaloge zdravil pač ne prihaja-
jo istočasno v vse naše enote, saj
prodaja zdravil ni povsod ena-
ka,« je pojasnila Angelca Deč-
man. »Predvidevamo, da bo
prehodno obdobje trajalo od
dveh tednov do enega meseca.
Odvisno bo pač-od vrste zdravi-
la oziroma od tega, kako pogo-
sto ga ljudje kupujejo.«
JANJA INTIHAR
Višje obrestne mere
Na priporočilo Združenja
bank Slovenije je večina do-
mačih bank s 1. avgustom
zvišala pasivne obrestne
mere za varčevanje. Poviša-
nje je odvisno od obdobja
vezave, znaša pa od 0,25 do
0,50 odstotne točke.
Med 19 bankami, ki so podpr-
le priporočilo združenja, je tu-
di Banka Celje, ki se je v skladu
s svojo poslovno politiko odlo-
čila, da bo s 1. avgustom poviša-
la obrestne mere za vezane de-
pozite tako za pravne kot fizič-
ne osebe. Pri tem pa ni upošte-
vala le obdobje vezave, ampak
tudi višino depozita. Pri veza-
nih vlogah od pol do enega leta
se je realna obrestna mera povi-
šala z 2,5 na 2,75 odstotka, od
enega do dveh let znaša po no-
vem 3,5 odstotka, za vezane
vloge nad dvema letoma pa se je
realna obrestna mera zvišala s 4
na 4,5 odstotka. Predsednik
uprave banke Niko Kač priča-
kuje, da se bo zaradi zvišanja
obrestnih mer povečalo število
tistih varčevalcev, ki bodo vloge
vezali za več kot pol leta. Doslej
je namreč večina varčevala le
od treh do šestih mesecev.
V Novi Ljubljanski banki so
z avgustom zvišali obrestne me-
re le za pravne osebe, septem-
bra pa jih bodo tudi za vezane
vloge občanov, povišanje pa je
enako kot v Banki Celje. V SKB
banki se je realna obrestna me-
ra za fizične osebe za vezavo od
6 mesecev do enega leta zvišala
na 2,70 odstotka, nad enim le-
tom do dveh let na 4,45 odstot-
ka, nad dvema letoma do treh
let pa na 4,45 odstotka. Za
depozite pravnih oseb so obre-
sti še za 0,05 odstotne točke
višje. V skladu s priporočilom
Združenja bank Slovenije so
pasivne tolarske obrestne mere
zvišali tudi v Abanki. Vezavo
depozitov nad šest mesecev od-
slej obrestujejo po 2,55 do 2,75
odstotka, nad enim letom do
dveh let po 3,4 do 3,5 odstotka,
nad dvema letoma do treh let pa
po 4,4 do 4,5 odstotka.
JANJA INTIHAR
Težko pričakovani zidarji
Začetek celovite prenove zapuščenega motela v Kozjem
V	občinskem središču
Kozjega so začeli v ponede-
ljek s težko pričakovano ce-
lovito obnovo motela Pri rib-
niku. V motelu, ki je bil zad-
nja leta zaprt, namerava no-
vi lastnik urediti objekt, ki
bo privlačen za poslovneže,
turiste in druge goste.
V	novi občini Kozje, ki je z
Montom, Dekorjem in drugi-
mi podjetji pomembno lo-
kalno gospodarsko središče.
so prepričani da je takšen,
primerno urejeni objekt s
prenočitvenimi zmogljivost-
mi, nuja. Motel z ribnikom je
bil precej časa v lasti Atom-
skih toplic, preden je opustel
pa so ga dali v najem. Konec
preteklega leta ga je od zdra-
vilišča kupilo šentjursko pod-
jetje Kemoplast, ki je v lasti
Šentjurčana Petra Laporni-
ka, sicer kozjanskega rojaka
iz Dobležič pri Lesičnem.
Motel bo obnovilo podjet-
je Remont, ki bo nekdanje
kegljišče spremenilo v resta-
vracijo, druge prostore pa le
povsem prenovilo ter ne bo
spreminjalo njihove namem-
bnosti. V njih bodo v občini
Kozje, kjer so trenutno brez
prenočišč, s pomočjo inve-
stitorja pridobili nad 30 le-
žišč. Z deli naj bi končali do
konca oktobra.	BJ
D	GOSPODARSTVO

Radgonski sejem
Mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo od 21. do 29. avgusta - Razstave živali,
strokovna predavanja, posvetovanja, okrogle mize
Le dober teden je še do od-
prtja 37. mednarodnega kme-
tij sko-živilskega sejma v Gor-
nji Radgoni, ki bo od 21. do 29^
avgusta na Pomurskem sej-
mu. Na sejmu, ki bo vsak dan
odprt od 9.00 do 19.00 ure, se
bo na 46.500 kvadratnih me-
trih površin predstavilo 1500
razstavljavcev iz 28 držav.
Sejem in dogajanje okrog nje-
ga so organizatorji podrobneje
predstavili na ponedeljkovi ti-
skovni konferenci. Direktor Po-
murskega sejma Janez Erjavec
je povedal, da so tudi letos raz-
stavljavci zapolnili vse razpolož-
ljive površine. Glavni del sejma
zajemajo razstave, ki bodo vse-
binsko pregledno ločene, pred-
stavile pa bodo živila, sredstva
za kmetijsko pridelavo, semena
in sadike, prehrano rastlin in
živali, sredstva za varstvo rast-
lin, sredstva za zaščito in nego
živali, stroje in opremo za živil-
sko-predelovalno industrijo,
kmetijsko mehanizacijo in opre-
mo, kmetijske gradnje in opre-
mo. gozdarstvo, lovstvo, ribiš-
tvo, čebelarstvo in drugo.
Dr. Alojze Slavič je povedal,
da bo letošnja razstava goveje
živine posebno bogata. Razstav-
ljeno bo več kot sto govedi vseh
pasem, ki jih gojimo v Sloveniji,
posvečena pa bo 100-letnici or-
ganiziranosti slovenskih gove-
dorejcev. Tudi na razstavi konj,
ki ne bo tako številčna, bodo
razstavljene vse pasme konj, ki
jih gojimo v Sloveniji. Med njimi
bodo gotovo izstopali lipicanci
in ljutomerski kasači. Na sejmu
bodo po nekaj letih razstavljale
tudi prašičerejske farme iz Iha-
na, Pograda in Nemščaka, sode-
lovali bodo še zasebni prašiče-
reje! iz Podravja, Pomurja in Do-
lenjske, prvič se bodo predstavili
tudi prašičerejci iz Avstrije.
O razstavi malih živali je spre-
govorila Mateja Jakič, ki je pove-
dala, da bo tudi ta razstava letos
bogatejša. Predstavili se bodo rej-
ci drobnice, perutnine, malih ži-
vali. nojev, rib in plazilcev.
Med Celjem in Gornjo Rad-
gono bo tudi letos vozil pose-
ben sejemski vlak. Iz Celja bo
odpeljal ob 9.45, iz Gornje Rad-
gone pa se bo vračal ob 17.30.
Vsi potniki bodo imeli pri na-
kupu povratne vozovnice 40
odstotkov popusta, popust pa
bo veljal tudi pri nakupu se-
jemskih vstopnic.
Sejem bodo spremljale stro-
kovne prireditve, okrogle mize,
podelitve priznanj iz ocenjevanj
mleka in mlečnih izdelkov, me-
sa in mesnih izdelkov, kmetijske
mehanizacije in ocenjevanja slo-
venskih vin.
■■■I LUDVIK KRAMBERGER
Medalje za kmetijsko
mehanizacijo
Komisija za ocenjevanje kmetijske mehanizacije, ki ji je
predsedoval doc. dr. Tine Ploj, je ocenila 39 izdelkov dvajsetih
proizvajalcev. Podelila je 24 zlatih. 10 srebrnih ter 4 bronaste
medalje in eno priznanje.Zlate medalje so prejeli tudi Jože
Bider iz Rečice ob Savinji za avtomatski odvzemnik ^ilaže iz
silosov. Gorenje Trgovina za traktor Zetor tip 11641 Frotera in
SŽ Itro Štore za kmetijski traktor New Holland TN75 D/S.
Hmezad Agrina je dobila bronasto medaljo za samohodno
kosilnico ROBI F-86/B.	LK
Trideset medalj za Zorina
Na ocenjevanje slovenskih vin, ki poteka v okviru priprav
na radgonski sejem, je bilo letos poslanih 704 vzorcev
tristoenega pridelovalca. Enologi so podelili 45 velikih
zlatih, 267 zlatih, 377 srebrnih in 59 bronastih medalj. Ob
tem so razglasili 33 vinskih prvakov in 5 šamponov.
Med prejemniki odličij so tudi: Zlati Grič iz Slovenskih
Konjic (ena zlata in ena srebrna medalja). Vinogradništvo
Založnik iz Škalc (zlata medalja); Martin Amon iz Virštanja
(ena zlata in dve srebrni medalji), Franc Dvoršak iz Dvora
(zlata medalja), Jože Imenšek iz Rogaške Slatine (srebrna
medalja), Franci Jančič iz Mestinja (dve srebrni medalji), Ivan
Kolar iz Spodnje Ponikve pri Grobelnem (dve srebrni meda-
lji), Klet Imeno (ena srebrna medalja), Ivan Mijošek iz
Rogaške Slatine (štiri zlate in ena srebrna medalja), Franc
Namurš iz Spodnjega Tinjskega (priznanje), Rajko Pečnik iz
Brežic (dve zlati, dve srebrni, ena^bronasta medalja). Vino-
gradništvo Čebular iz Sladke Gore (velika zlata in bronasta
medalja), Jani Vreže iz Šmarja pri Jelšah (srebrna medalja).
Vinogradništvo Zorin iz Pečice pri Podplatu (dve veliki zlati,
dvajset zlatih, sedem srebrnih in ena bronasta medalja). LK
Evropa podpira regije
Franci Kotnik, začasni direktor Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, o preraščanju centra v savinjsko-šaleško
razvojno agencijo
Šaleški in zgornjesavinjski župani so izra-
zili pripravljenost, da Zgornjesavinjski pod-
jetniški center, ustanovljen pred dvema leto-
ma in med prvimi v Sloveniji uvrščen v
mrežo lokalnih podjetniških centrov, posto-
poma preraste v savinjsko-šaleško razvojno
agencijo. O ideji, ki naj bi se začela realizira-
ti jeseni, smo se pogovarjali s Francijem
Kotnikom, ki ga je nadzorni svet pred krat-
kim imenoval za začasnega direktorja ZPC.
»Osnovo za dobro sodelovanje med savinj-
skimi in šaleškimi občinami, predvsem na
gospodarskem področju, predstavlja skupna
območna gospodarska zbornica, poleg tega
dobro sodelujeta obe obrtni zbornici; programi
pa pomenijo tudi dobro osnovo za delo skup-
nega podjetniškega centra. Eden od razlogov
za vključevanje šaleških občin so pričakovana
sredstva iz različnih evropskih skladov - jasno
je. da posamezne občine ne bodo mogle kandi-
dirati za sredstva, itak pa Evropa bolj podpira
regije,« je pojasnil Franci Kotnik v prostorih
Območne obrtne z^bornice Mozirje, kjer je
našel mesto tudi ZPC.
Bo šlo pri regionalnem
centru za združevanje ZPC
in Šaleškega razvojno-pod-
jetniškega centra?
Ne gre za združevanje. Ob-
čine Velenje, Šoštanj in Šmart-
no ob Paki se bodo vključile v
Zgornjesavinjski podjetniški
center in sicer z enakimi dele-
ži oziroma kapitalskimi vlož-
ki, kot so jih ob ustanovitvi
vplačale zgornjesavinjske ob-
čine. Glede novega imena ZPC
se še dogovarjamo, v prvi fazi
pa bo ohranil status lokalnega
podjetniškega centra. V pri-
hodnje se bomo pogovarjali o
regionalni razvojni agenciji,
marsikaj pa bo odvisno od
strategije, ki jo bo na tem po-
dročju zastavila država. Vzpo-
redno z vključitvijo šaleških
občin bomo rešili tudi status
občine Solčava, ki ob ustano-
vitvi ZPC pred dvema letoma
še ni obstajala.
Kakšna naj bi bila vloga
skupnega podjetniškega
Franci Kotnik
centra, oziroma kasneje sa-
vinjsko-šaleške razvojne
agencije?
Brez razdelane razvojne
strategije ni možno zastaviti
posameznih projektov. Zato
naj bi v občinah najprej izde-
lali lastne razvojne projekte,
na osnovi občinskih pa bomo
izdelali regionalno razvojno
strategijo, na podlagi katere
bomo lahko s konkretnimi
projekti konkurirali za sreds-
tva.
Je ZPC z dosedanjim de-
lom upravičil svoj obstoj?
Po mojem osebnem mnenju
je. čeprav drži, da vse možno-
sti niso bile izkoriščene in bi
lahko deloval bolje. To bi se
mogoče zgodilo, če bi vse
zgornjesavinjske občine po-
ravnale svoje finančne obvez-
nosti. ZPC sicer ni odvisen
samo od občinskih proraču-
nov, ampak del sredstev dobi-
va od drugod, tudi s povsem
tržnimi projekti.
Kdaj bi lahko začeli z de-
lom na regionalni ravni in
katere aktivnosti načrtujete
v ZPC?
Vključili se bomo v pripravo
občinskih razvojnih projektov
ter koordinirali delo na nivoju
savinjsko-šaleške regije. Sicer
pa korodiniramo aktivnosti pri
izgradnji trafo postaje v Indu-
strijski coni Glin, čaka nas še
njena prometna ureditev. Če
bomo uspeli zagotoviti sreds-
tva, bomo nadaljevali s podjet-
niškim svetovanjem in z izo-
braževanjem. Trenutno je za-
stal projekt kreiranja in izvaja-
nja javnih del, ker je zavod za
zaposlovanje zaostril kriteri-
je... Vsekakor pa bomo vzpo-
stavili borzo poslovnih prosto-
rov v zgornjesavinjski in šaleš-
ki dolini. Skratka, marsikaj bo-
mo delali za končni cilj - us-
tvarjanje novih delovnih mest.
URŠKA SELIŠNIK
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb

AKTUALNO
5
Padel »medvedji norec«
Je gornjegrajski lovec Janko Potočnik v soboto uplenil medveda, ki je bil strah in trepet na Menini planini?
Kosmatinci še kolovratijo po planini
Na Menini planini je v so-
boto Janko Potočnik iz Gor-
njega Grada z enim strelom
z razdalje 50 metrov ustrelil
medveda, ki naj bi na Meni-*
ni povzročil kar precej gorja.
Domnevni »medvedji norec«
(izraz so uporabljali, ker nje-
govo obnašanje ni bilo tipično
za medveda) je v preteklih me-
secih sejal strah in trepet med
drobnico in govejo živino. Je
gornjegrajski lovec Janko Po-
točnik, ki je kosmatinca uple-
nil na krmišču divjih prašičev,
zaslužen, da se bo na planin-
skih pašnikih Menine, Lepe-
natke in na lučki strani odslej
živina pasla brezskrbno? Mo-
goče, čeprav je skoraj gotovo,
da kolovratita po teh pro-
stranstvih vsaj še dva ali trije
kosmatinci. Pravega vzroka za
oddih torej še ne more biti, v
Območni enoti Zavoda za goz-
dove Nazarje namreč previdno
opozarjajo, da bo pravzaprav v
prihodnjih dneh in tednih do-
končno jasno, ali je bil resnič-
no pokončan medved, za kate-
rim je bila razpisana »tiralica.«
Nasprotujoči
interesi
Zgodba o medvedih na ob-
/močju, ki ga pokrivajo lovci iz
Solčave, Luč in Gornjega Gra-
^da, ostaja nedorečena. Pašne
^skupnosti in planinci niso nad
prisotnostjo kosmatinca prav
nič navdušeni. Razumljivo - pr-
vi zaradi povzročene škode,
; slednjih pa je preprosto strah.
; Država je sicer vzorno uredila
problematiko škode, ki jo do-
mači drobnici in goveji živini
povzročajo zveri, vendar je
prav lahko razumeti tudi kme-
te. Ivan Ugovšek, kmet iz Flor-
jana nad Gornjim Gradom, je
zaradi posledic, ki jih je pov-
zročil medved, moral v zakol
poslati 300 kilogramov težko
telico. »Nič nimam proti med-
vedom, vendar mora država
Slovenija dobro razmisliti, ka-
ko bo uskladila nasprotujoče si
interese. Ni smiselno, da se
medvedji pokoli dogajajo rav-
no na intenzivnem kmetijskem
območju,« je trdno prepričan
Ugovšek. Temu mnenju se pri-
družuje tudi Tomaž Lampreč-
nik iz Lenarta nad Gornjim
Gradom. Njegova telica je ime-
la »srečo«, da ji po srečanju z
medvedom ni bilo treba na pri-
silni zakol, vendar so rane na
njenem hrbtu tako globoke in
hude, da si bo kljub prizadeva-
njem veterinarjev in gospodarja
težko popolnoma opomogla.
Prav tako ostaja brez odgovora
vprašanje, kaj je gnalo v smrt
telico, last krneta Franca Pre-
ka. Na njej sicer niso našli
sledov medveda, precej znakov
pa kaže, da se je preganjana
žival ubila. Zaskrbljenost in
ogorčefije kmetov iz Gornjega
Grada in okolice je torej prav
lahko razumeti.
V Območni enoti Zavoda za
gozdove v Nazarjah se resnosti
problema še kako zavedajo,
vendar stvari niso tako prepro-
ste. »Stališče ministrstva za
kmetijstvo je jasno: medveda
želijo zaščititi tudi izven goji-
tvenega območja. Država bo
skušala preko odškodnin ureja-
ti zadeve, vendar bo pri kmetih
težko zatrla odpor. Decembra
lani je ministrstvo dalo dovolje-
nje za odstrel enega medveda na
Savinjsko- Kozjanskem lovsko
gojitvenem območju, vendar so
bila navodila povsem ned-
voumna: LD ga ne smejo odstre-
liti, dokler medved ne povzroči
škode. Ta je bila najprej pov-
zročena na lovišču Kozorog, na
območju LD Luče in Solčava,
ter na Lepenatki in Kašnem vr-
hu. Torej je bilo prvo soglasje za
odstrel izdano za ta območja,«
je jasno povedal vodja nazarske
enote Toni Breznik.
Ob znanem dejstvu, da med-
vedom razdalja ne predstavlja
posebnega problema, saj lahko
kosmatinec v eni sami noči pre-
kolovrati 40 do 50 kilometrov,
ni presenetljivo, da so neljube-
ga gosta (ali celo več) kmalu
zasledili na območju Krašice,
to je na širšem območju Menine
planine. Od tu naprej je zgodba
pravzaprav znana: nekaj po-
končane drobnice, dve ranjeni
telici in nekaj pogrešanih živali
so bili dovolj velik argument,
da je 5. avgusta Toni Breznik
izdal dopolnitev soglasja za od-
strel tudi za celotno območje
Menine planine. Razumljivo,
da so pristojni pri izdajanju
soglasij kar precej previdni. Kaj
lahko bi se namreč zgodilo, da
pade nedolžna žrtev, torej med-
ved, ki ne povzroča škode. To
pa je s stališča države, v ozadju
pa je seveda interes Avstrije in
Evropske skupnosti, ki želita
medveda naseliti na svojem
ozemlju, skorajda nedopustna
poteza.
Lovsici pogum
Vsi skupaj lahko torej samo
upamo, da je bil v soboto uple-
njeni medved pravi. Ne glede
na povedano pa Janku Potočni-
ku ne gre odrekati lovskega po-
guma. Brez zaklona na 50 me-
trov streljati na 149 kilogramov
težkega in pet do šest let starega
medvedjega pustolovca, seveda
niso mačje solze. Tri desetletja
je pri zeleni bratovščini, doslej
mu je Diana namenila »samo«
jelena, tokrat pa kar medveda.
Okrašen s smrekovo vejico za
klobukom in obdan z lovskimi
tovariši nam je ves srečen pri-
povedoval, da je kljub dolgolet-
nemu lovskemu st^u tokrat pr-
vič srečal zverino - pravzaprav
ga je medved pričakal kar na
krmišču in nič strah ga ni bilo.
Vedel je, da mora pasti.
Upajmo torej, da je zgodba o
»norem medvedu« končana in
da bo vendarle mogoče vzposta-
viti nekakšno sožitje med ko-
smatinci in ostalimi, ki so tako
ali drugače vezani na planinska
prostranstva. Predvsem pa
pregnati strah, ki se sicer neu-
pravičeno, vendar v veliki meri
loteva številnih planincev. Člo-
vek je že po naravi medvedov
najhujši sovražnik. Običajno se
tudi najbolj tesna srečanja zelo
naglo razpletejo - še preden se
človek dobro zave, medveda
pred njim ni več. Zverina jo
namreč v grozi zaradi bližnjega
srečanja jadrno pobriše. Res pa
je, da je po navadi strah oboje-
stranski - za kar pa seveda med-
ved ne more biti odgovoren.
EDI MAVRIČ
Foto: CIRIL SEM
Gornjegrajski lovec Janko Potočnik s svojim skoraj 150-kilogramskim plenom.
MODRI TELEFON
O straniščih
z zanimivim problemom
se je oglasil Andrej iz Celja,
ki je svoja vprašanja poslal
po elektronski pošti. V pi-
smu pravi, da je z veseljem
opazil pasja stranišča v
mestnem parku in na Sa-
vinjskem nabrežju. Sprašu-
je pa se, komu so namenje-
na, saj jih očitno kužki ozi-
roma lastniki ne uporabljajo
- prenapolnjena so z raznimi
odpadki, v njih pa prav tako
ni vrečk za pasje kakce.
»Sprašujem se, komu so
stranišča namenjena, kdo
jih vzdržuje i« kakšna so
pravila njihove uporabe. Za-
nimivo bi bilo tudi vedeti, če
kdo opravlja nadzor nad nji-
mi in kako lahko kaznuje
>nepravilne< uporabnike,«
zaključuje Andrej.
Odgovor smo poiskali pri
Jožetu Smodili v Komunalni
direkciji MOC, ki je v svojem
pojasnilu izpostavil dejstvo,
da se bodo morali tako obča-
ni kot lastniki psov pravega
obnašanja še naučiti. Po pre-
pričanju Smodile pasja stra-
nišča niso polna zaradi pas-
jih kakcev, temveč zaradi ob-
jestnežev, ki so v stranišča
nametali blato, mivko in ka-
menje. Da bi napolnili to-
vrstno stranišče, bi moralo
vanj kakati približno 100 šti-
rinožcev, kar pa se po prepri-
čanju odgovornih ni moglo
zgoditi v tako kratkem času.
Stranišča bodo (ali pa so že)
izpraznili delavci Javnih na-
prav, s katerimi je sklenjen
dogovor za čiščenje in praz-
njenje stranišč. »Mogoče je
prišlo do kakšnega kratkega
stika, vsekakor pa bodo stra-
nišča kmalu pospravljena,«
je zatrdil Smodila in se zah-
valil za opozorilo.
Za čiščenje stranišč torej
skrbijo v Javnih napravah,
medtem ko je za ostala vpra-
šanja, ki jih je nanizal Andrej,
»pristojen« odlok, v katerem
so določeni načini, pravila
Do prihodnje številke Nove-
ga tednika bo vaše telefon-
ske klice sprejemala dežurna
novinarka Janja Intihar. Na
številko Modrega telefona
0609 620-133 jo lahko pokli-
čete vsak dan med 10. in 17.
uro.
uporabe in ne nazadnje tudi
kazni za lastnike, ki ne poči-
stijo za psom. Pri tem se vklju-
čujejo občinski komunalni
nadzorniki, ki pa bi verjetno o
psih, predvsem pa njihovih
gospodarjih, vedeli povedati
marsikaj pikrega.
Poslanci in ministri
na zatožni Iclopi
»Kako dolgo si bodo v vla-
di metali polena pod noge in
zakaj navadnim ljudem me-
čejo pesek v oči? Kje sta etika
in disciplina v poslanskih
klopeh in v vladi? Zakaj je
potrebno tolikokrat menjati
razne ministre?«
Nekako tako so se glasila
vprašanja, ki jih je nanizala
gospa Tomislava s Hudinje, za
odgovore pa bi na zatožno
klop lahko postavili kar nekaj
poslancev in članov vlade. O
vsem skupaj je bilo povedane-
ga že kar precej, tudi o tem, da
bi morali tisti, ki vladajo, bolj
spoštovati slovenski narod in
domače delavce, ne pa se kla-
njati tujcem. Gospa Tomisla-
va hkrati poziva, da bi se v
Celju povezah vsi, ki podobno
razmišljajo o položaju v Slo-
veniji, in najvišjim državnim
organom poslali peticijo z us-
trezno vsebino.	US
Telovadnica bo
v občini Podčetrtek zaključujejo gradnjo telovadnice za
potrebe podružnične šole v Pristavi pri Mestinju, ki bo
obenem služila kot krajevna dvorana. Investitor telovadnice,
ki jo bodo začeli uporabljati z novim šolskim letom, je
; občina Podčetrtek, vrednost naložbe pa znaša približno 65
milijonov SIT. V centralni šoli v Podčetrtku pa v teh dneh
^ menjujejo dotrajani parket, kar bo stalo približno 10 milijo-
; nov.	(BJ)
Težko pričakovani pločnik
Na območju starega dela Atomskih toplic so težko priča-
kovani pločnik ob državni cesti drugega reda, začeli graditi
lansko jesen.
Spomladi so zaključili z gradnjo pločnika v dolžini pol
kilometra, od druge polovice avgusta pa bodo z deli nadaljevali.
Pločnik bodo zgradili do hotelskega območja, kar bi zaključili
do sredine oktobra. Investitorja pločnika v dolžini 1,3 kilome-
tra sta občina Podčetrtek in Družba za državne ceste, vrednost
Celotne naložbe pa znaša približno 30 milijonov tolarjev. Lani
So začeli z gradnjo z občinskimi sredstvi, letos pa je občini
tispelo pridobiti še državni denar.	BJ
Q	KULTURA
Bori - Abraham
Bori Zupančič je pred
kratkim praznoval Abraha-
ma. Glede na to, da je ena
najbolj vidnih in karizma-
tičnih osebnosti našega me-
sta, je dogodek, zagotovo,
vreden posebne pozornosti.
Ker sem imel to srečo, da
sem v določenem času svo-
jega življenja, preživel ne-
kaj trenutkov v njegovi bli-
žini, lahko, namesto dolgo-
časne čestitke, poskušam
opisati spomin na tiste ča-
se.
Pred leti sem živel v prede-
lu mesta, kamor je zahajal
tudi Bori. Bil je kakšnih pet,
šest let starejši od večinske
mladostniške populacije
omenjenega okolja. Med na-
mi, približno štirinajstletnimi
mulci, so se okrog njega sple-
tale prave legende, celo fanta-
stične pripovedi. Tako so
naokoli krožile zgodbe o tem,
da si je v svoji temnordeči
škodi uredil armaturno ploš-
čo na senzorje, in da so sede-
ži v avtomobilu premikajo na
fotocelice ali pa, da je na neki
pomembni košarkarski tekmi
(takrat je namreč igral košar-
ko za Celje) zadel, miže, koš
iz sredine igrišča ali pa reci-,
mo, da je naslikal takšno sli-
ko, na kateri lahko, s poseb-
nim aparatom (v tistih časih
še nismo poznali televizije na
daljinca) spreminjaš barve na
daljavo. Ob celi vrsti zgodb,
ki so se spreminjale iz tedna v
teden, smo mu vsi poskušali
biti podobni - od načina obla-
čenja, do nošenja dolgih las,
od načina igranja košarke do
posebnega načina govora, z
nekakšnim premišljenim
poudarkom med posamezni-
mi besedami. Ko smo ga ka-
sneje, ob košarki, ki smo jo
skupaj igrali ob prostem ča-
su, nekoliko bolje spoznali in
nas je kdaj pa kdaj povabil k
sebi domov, je bila to čast in
dogodek posebne vrste. Prav-
zaprav se skoraj ne morem
spomniti, da bi mi tudi kdaj
kasneje kakšna, na videz celo
pomembnejša prireditev po-
menila toliko, kot so mi po-
menili tisti nebeški večeri pri
Boriju. Morda se v resnici ve-
čina povabljencev ni zaveda-
la, da je na zabavi pri enem
redkih izvrstnih umetnikov v
Celju; drži pa, da so bili to
pravi performanci v malem,
ne pa kakšne hišne zabave s
plesom in valjanjem po spal-
ničnih sobah staršev, kakršne
so bile sicer značilne med
mladimi tistega časa. Skratka,
dogodki so bili na ravni umet-
niškega doživetja višje vrste.
Ob tem, da je Bori na vrtu
igral na kitaro in prepeval
svoje pesmi, nam je včasih
razkazal kakšen skrivnosten
del hiše, kjer je stanoval -
znamenita je bila, na primer,
črna soba, z nekaj njegovimi
slikami in z enkratnim noč-
nim pogledom skozi okroglo
okno na temnomodro nebo,
posuto z zvezdami in našimi
neizmernimi fantazmičnimi
sanjami. Višek večera je bil.
kadar nas je popeljal v svoj
atelje in nam tam pripovedo-
val o svojem pogledu na svet
ter nam razkazoval svoje naj-
novejše slike. Vsaj zase lah-
ko rečem, da me je magič-
nost barv in kontur iz njego-
vih slik očarala, da sem še
tedne potem sanjal o skriv-
nostnih, misterioznih podo-.
bah z njegovih platen. In, če
sem čisto odkrit, še sedaj ni-
sem čisto prepričan, če se
kje, v kakšnem kotu, ni v
resnici skrivala tista slika na
daljinca. Danes pa se, seve-
da, zavedam tudi, da vse
skupaj niso bile le nekakšne
blodnje najstniških let, kajti
Bori ni bil le slikar, košarkar,
glasbenik, bil je, skratka, gu-
ru mojega časa. Kdt ga je
poznala takratna generacija
mladih in tudi starejših, tako
so ga poznale vse kasnejše,
vključno z današnjo. Njego-
va glasba in slike, njegov na-
čin obnašanja ali bolje reče-
no celotna karizma, so ostali
enako magični, posebni in
umetniško dodelani do naj-
manješe podrobnosti, v vseh
časih.- To pa je kvaliteta le
redkih umetnikov, ki si to
ime tudi zaslužijo. Zato lah-
ko brez strahu rečemo, da
imamo Celjani pravzaprav
srečo, da ni odšel v kakšno
večje umetniško središče, in
da je ostal tukaj med nami,
da bi, verjetno nehote, poka-
zal vsem, da majhnost kraja
prav nič ne zmanjšuje po-
membnosti in veličine posa-
meznika. Skupaj s svojo že-
no Mišo (Liljano Praprot-
nik), sicer odlično pisateljico
in ilustratorko mladinskih
knjig, je prebil zvočni zid
povprečnega malomestnega
miljeja in zanesel v naš kraj
vsaj kanček artistične veliči-
ne svetovnega kalibra.
Ob pomembnem jubileju
želimo, tudi zato, Boriju in
nam, še eno, enako, umet-
niško svojstveno, abraham-
sko obdobje.
ZORAN PEVEC
Avtoportret
ZAPISOVANJA
Iz novih v stare čase
Piše: TADEJ ČATER
Časi, ko je domala sleherno
slovensko mesto premoglo svo-
je javno kopališče naravnega
izvora, se pravi kakšen tol-
mun ob podivjani reki, kakšen
zaliv ob lenobni reki, livado ob
primestnem jezeru, so defini-
tivno minili. Mesta in vode v
in ob njih so preveč onesnaže-
ne, da bi jim na milost in
nemilost prepustili svoja žlaht-
na telesa. V modo so spet prišli
bazeni. Živim namreč v bližini
kar dveh mestnih bazenskih
kompleksih in moram prizna-
ti, da takšnega navala mešča-
nov na bazensko vodo v zad-
njih desetih letih ne pomnim.
Pa nisem tako zelo star, da bi
že bolehal za kakšno od sta-
rostnih nadlog. Prej nasprot-
no. Ja, mimo obeh grem vsaj
enkrat na dan. Če že ne dva-
krat. Tudi večkrat. In tudi po-
leti, ko je frekvenca gostov tam
največja. Prav, saj so se tudi
pretekla leta ljudje v bazenih
veselo namakali, čofotali po s
klorom zabeljeni vodici, se
špricali in uganjali raznoraz-
ne bazenske norčije. Toda česa
takega, čemur smo priča letos,
še nisem doživel. Ljudje se na
bazene odpravljajo takorekoč
v družinskih paketih. Saj ve-
ste, z blazinami pod pazduho,
vozički, hladilnimi torbami,
ležalniki... Otovorjeni, kot da
bodo tam na tisti vročim preži-
veli vsaj konec tedna, če že ne
cel teden. Pri čemer seveda
popolnoma razumem, da je
hrvaško morje nekoliko preveč
cenovno začinjeno^ da razen
lepega morja in fantastične
obale tam od Zadra naprej
dejansko ni mogoče doživeti in
uživati ničesar drugega. Pri če-
mer razumem, da Maldivi in
grški otoki niso dosegljivi za
vsak žep. Pri čemer razumem
celo to, da nekateri tudi iz
ideoloških in političnih ter do-
moljubnih razlogov dopust
rajši preživljajo doma kot v
tujini, ki je do nas menda
razpoložena vse prej kot prija-
teljsko. Ampak to so že malen-
kosti, ki so stvar vsakega posa-
meznika. Bolj zanimivo se mi
zdi to, da smo tako zelo resno
vzeli nove čase, da smo se
začeli vračati celo v stare čase.
Če me razumete?
Prav! Vrednote, ki jih je po-
mendral socializem s svojimi
načeli, spet postajajo prave
vrednote. Kar pomeni, da jih
socializem ni pomendral. Da
jih je kvečjemu potlačil. Zaprl
v možganske predale, kjer so
tlele in končno izbruhnile na
piano. Z vsemi svojimi para-
fernalijami. Kar naenkrat
smo začeli oboževati kavarne,
katerih pohištvo je opremlje-
no v Bidermayerjevem slogu.
In nas seveda pri tem popol-
noma nič ne briga, če je vmes
še nekaj medenine in mar-
morja. In, če v takem vzdušju
pijemo kavo, ki nam jo postre-
žejo recimo v Illy Caffe skode-
licah. Vsebina je kajpak dru-
gačnega znamkovnega razre-
da. Ampak to je spet nepo-
membno. V kavarne smo za-
čeli zahajati družinsko. Saj
veste, mama in oče ter dva
otroka. Ker se to spodobi. Ker
je družina spet postala po sta-
rih avstroogrskih in sploh ka-
pitalističnih merilih temelj
družbenega razvoja. Ker je
družina naša osnovna celica,
če uporabimo' marksistični
besedni zaklad. Ja, na baze-
ne je treba odpotovati v dru-
žinskem krogu. Pikniki pa naj
ostanejo primerni za prijatelj-
ske združbe. Ker se je na pik-
nike v starih časih hodilo v
družinskem krogu. To dvoje
pa kajpak ne gre mešati. Kot
ne gre mešati starih in novih
časov. In kot ne gre mešati
ljudi različnih razredov med
sabo. Če me razumete? Prav,
pikniki so menda družinsko
zanimivi le še za nižji družbe-
ni sloj. Višji družbeni sloj sodi
menda na bazene. Saj veste, v
trenutkih, ko še ne nastopi
dopust. Potem pridejo na vr-
sto Kapverdi in tako naprej.
Ja, celo Bled in Bohinj sta
menda primerna. Saj se tam
najdejo kotički, ki jih je men-
da izkoriščal celo sam Tito.
Kaj hočem povedati? Pre-
prosto to, da elite ne naredijo
časi. Da elita ni nekaj, kar
prisega na stare čase. Da elito
naredi okus. Pa pri tem ni
važno, ali svoje otroke odpelje
na piknik ali na bazen. Ali
dopust preživi na Maldivih,
Kapverdih, Bledu, Bohinju ali
pa v kakšnem istrskem kam-
pu.
Citrarsici
festival
v Starem trgu v Velenju bo
jutri, 13. avgusta ob 19. uri,
deveti festival Prešmentane ci-
tre, na katerem bodo nastopili
najbolj zanimivi slovenski ci-
trarji in ljudski pevci ter godci.
Zvoki citer bodo spremljali
praznovanje krajevnega praz-
nika.	K.L.
Glasba in poezija v atriju
K poletnemu dogajanju v
Celju prispevajo tudi ljubi-
teljska kulturna društva
Zveze kulturnih društev Ce-
lje, ki so v torek, 3. agusta, v
organizaciji Območne izpo-
stave Sklada RS za ljubitelj-
ske kulturne dejavnosti, v
Friderikovem atriju pripra-
vila Večer glasbe in poezije.
Zapel je moški sekstet Vi-
gred z Dobrne, svoje pesmi
pa sta predstavili celjski av-
torici Nada Jelovšek-Nadana
in Danica Klovar, ki ji je pe-
smi brala Olga Krajnc. Prire-
ditev so s priložnostno raz-
stavo, na kateri so razstavili
motive Celja, popestrili celj-
ski likovni ustvarjalci: Alica
Javšnik, Marija Zlatoper,
Vlado Geršak in Božidar Šču-
rek. Tako je bil torkov pro-
gram ob mizah gostilnice Fri-
derik lep večer, s katerim so
celjski ljubiteljski kulturni
ustvarjalci zaključili svoj
prispevek v letošnjem pro-
gramu Poletja v Celju, knež-
jem mestu.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Popravelc
v zapisu Za Celjane in okoli-
čane, v katerem smo v prejšnji
številki Novega tednika pred-
stavili mestna ulična oglaševal-
ca prireditev Poletja v Celju,
knežjem mestu, se nam je za-
pisal napačen priimek bobnar-
ja. Pravilno bi moralo pisati
Matej Javoršek; za napako se
opravičujemo. Uredništvo
Poljub višine
v Atriju Majolke bo v okviru prireditev Poletja v Celju,
knežjem mestu v sredo, 18. avgusta ob 20.30 uri, koncert
Melite Osojnik in pesnice Neže Maurer ob spremljavi
pianistke Irene Urbane.
Melita Osojnik je v svoj tretji samostojni projekt. Poljub
višine poimenovan, zbrala pesmi Neže Maurer, Milana De-
kleve. Vena Dolenca, Kajetana Koviča in Toneta Pavčka.
Pesmi so uglašene na temi ljubezni in minevanja, a v njih ni
niti sence kakršnekoh sentimentalnosti. Še več, poznavalci
ocenjujejo, da gre za besedila, ki polnokrvno izražajo tista
duševna stanja in čustva, ki predstavljajo človeka kot koz-
mično bitje; večno in minljivo, nesmrtno in ranljivo, razpeto
med razcvetanjem in osipanjem.
Melita Osojnik, ki se je mnogi spominjajo kot solistke
skupine Sedmina iz začetka osemdesetih Tet, se bo v atriju
predstavila skupaj s pesnico Nežo Maurer, na klavirju pa ju
bo spremljala Irena Urbane.	IS

KULTURA
□
Vaskovi valovi še pljuskajo
Za umetnika, kiparja in
slikarja Vaška Četkoviča s
Prekorij velja, da je pravi
»Črnogorec z napako«, kot
pravi o sebi. Nikoli se ne
ustavi. Nikoli ne miruje.
Zmeraj išče nove in nove
izzive. Po tem je znan. In po
svojih umetniških delih, kot
so ali impozantne skulptu-
re, ali drobni detajli ali sli-
karska dela, ki nastajajo pod
streho njegovega doma ali
kjer drugje.
Pred poletno vročino sta s
soprogo Ano »ubežala« na Ma-
li Lošinj. Poletni val pa ni mo-
gel ohladiti Vaskove umetniš-
ke žilice, pripovedujejo turi-
sti, ki so ga tam srečali z dle-
tom v roki.
Srečanje z naravo, z nena-
vadnimi dresevi, ki so dolgo
kljubovala viharjem, potem
pa so klonila, so bila umetni-
ku nov izziv. Vaško jim je
znova vdihnil življenje in v
hotelu Aurora so bili tako nav-
dušeni^ da so mu uredili celo
»letni« atelje. In tako je nasta-
lo še nekaj akvarelov z medi-
teranskimi motivi.
Vaskovi valovi še pljuskajo.
MP
Razstava in balonska pošla
Potem, ko sta v začetku julija celjska umetnika, slikar Niko Ignjatič in fotograf Silvo
Blazinšek, začela z likovnimi kolonijami za mlade obiskovalce celjskega bazena (na sliki),
sta v petek zvečer na kopališču na ogled postavila še razstavo svojih del.
Pod žarometi, ob spremljavi instrumentalne skupine Delo na črno, sta mladim likovnikom in
njihovim staršem predstavila svoja slikarska in fotografska dela, razstavo pa sta zatem preselila v
restavracijo Kladivar ob Kersnikovi ulici.
Jutri, v petek, pripravljata Ignjatič in Blazinšek v sodelovanju z Jožetom Bevcem iz uprave
kopališča še eno v nizu otroških likovnih kolonij. Tokrat bodo mladi kopalci poslikali in s svojimi
sporočili oziroma željami popisali balone, ki jih bodo spuščali v zrak, tako da bodo svojstvene
male likovne umetnine vidne tudi daleč izven kopališča. Mentorja otroških likovnih kolonij na
celjskem bazenu sta še poskrbela, da bo prav vsak mladi likovnik za svoje ustvarjanje dobil
posebno, lepo oblikovano priznanje.	^ IS
PRIREDITVE
f iKOiiCERII [
Razstavni salon Rogaška
Slatina 13. 8. ob 20.30 kon-
cert Mira Božiča in Emila
Glavnika.
Kristalna dvorana Rogaška
Slatina 17. 8. ob 20.30 večer
hrvaške ljudske glasbe in ple-
sov s FS Varteks iz Varaždina.
Atrij graščine Šenek 15. 8. ob
15. uri koncert Godbe Liboje.
Dvorana Zdraviliškega do-
ma Dobrna 13. 8. ob 20. uri
koncert vokalne skupine Cvet
z gosti.
Grad Slovenska Bistrica
12. 8. ob 21. uri koncert Musi-
ca viva iz Moskve.
Mladinski center Celje 13. 8.
ob 22. uri koncert skupine Noxire.
Savinov likovni salon Ža-
lec Janin Klemenčič, do 27. 8.
Galerija sodobne umetnosti
Celje Milan Bizovičar, do 14. 8.
Galerija Hest France Slana.
Muzej novejše zgodovine
Celje - fotografski atelje Josipa
Pelikana.
Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski, do 30. 11.
Osrednja knjižnica Celje -
avla. Porečje Savinje - ga do-
volj poznamo?, do 30. 9.
Avla hotela Dobrm Ida
Šprah, do 13.8., od 14. 8 do
3.9. Vladimir Renčel
Galerija Grad Slovenska
Bistrica Zvonka Požun.
Atrij - kult. klub Ivana
Cankarja akad. shkar in kipar
Anton Herman.
Galerija Štekl Gornji grad
muzejske zbirke.
Osnovna šola Ljubno Liza Lik.
Mestna galerija Šoštanj Dra-
go Mazej in Dominik Pejovnik.
Mladinski center Celje Na-
taša Himmelreich.
OSTAiO
Mladinski center Celje 18.
8. od 16. do 19. ure delavnica
»Poslikava bombažne majice«.
Hermanovo gledališče -
otroški muzej 14. 8. ob 10.
uri O lisici in grdini z lut-
kami in glasbo, lutkovno
gledališ.če Zapik.
Krčma pri Zamorcu
12.8. ob 21. uri pop v živo.
Likovni salon 15. 8. ob
20.30 uri otvoritveni Perfor-
mans razstave »Predali spo-
minov...« Andreje Džakušič.
Atrij Majolke 18. 8. ob
20.30 koncert Melite Osoj-
nik in Neže Maurer, ob
spremljavi pianista.
VRNITEV GALAKSIJE
Naj vam bo
Na prigovarjanje mnogih
obiskovalcev Vaše knjižnice
in potem ko smo na upravo
prejeli preštevilna pisma, v
katerih izražate začudenje in
jezo, smo se po tehtnem preu-
darku in tuhtanju odločili. Ne-
nazadnje se je na fasadi zgrad-
be za Savinjo pojavil grafit, ki
je od nas zahteval nedvoumno
akcijo: Gutenberg, kje si? Na-
rava našega dela in poslanstva
je pač takšna, pa, priznajte,
tudi Vas smo razvadili tako,
da vedno ustrežemo, če je le v
naši moči. Zato smo poobla-
stili našega veščaka v pisanju
Bibeljna, da Vam vsak teden v
njemu lastnem in cenjenim
bralkam in bralcem tegale ča-
sopisa všečnem slogu natrese
svežih novic iz Vaše knjižnice
in z vso odgovornostjo pripo-
roči kakšno branje, ki ga v
nepregledljivi množici izdaja
Gutenbergov ceh. Kajti knjiž-
nica, ta dika in ponos vsakega
Večjega kraja, kjer živijo natis-
njene besede vedoželjne dr-
žavljanke in državljani, ima
rta široko odprta vrata za vsa-
kogar. Vstopite vanjo tudi Ve,
Vi. Verjemite nam, žal Vam bo
le v primeru, kadar si boste
nakopali visoko zamudnino,
ko boste izposojeno knjigo iz
naše knjižnice posojali svojim
prijateljem, nečlanom naše
ustanove. Sva-
rilo: najvišji za-
m u d n i n s k i
znesek doslej,
še neizterjan,
znese 60 pol-
nih vpisnin, zaenkrat še neiz-
terjanih.
Vse kaže, da je sezona
knjižnic jeseni in pozimi pa še
spomladi, kajti prostori v njej
se prenavljajo in pred njo gra-
dijo poleti. V tem se kaže*nji-
hova modrost pred slovenski-
mi cestarji. Oddelek za odra-
sle in mladino (OOM - če izgo-
varjaš glasno in večkrat in pri
tem globoko dihaš, padeš v
indijski ohmovski trans!) - to
je tisti pri gledališču, je po
dolgih desetletjih pridobil no-
ve prostore. Nekaj sto knjig
več je tako na ogled neposred-
no pred potencialnim bral-
cem, prostor sam pa je jako
intimen in primeren za zaljub-
ljene. Posledica tega in preobi-
lja časa poleti je vztrajno obi-
skovanje tega oddelka s strani
knjig željnih Celjank in Celja-
nov, katerih najpogostejše
vprašanje knjižničarkam in
knjižničarju Mohorju je »A
mate tisto knjigo od unga...«
Pomembno je, da se le redko
zgodi, da kdo odide iz OOMa
brez knjige. Se pa to včasih
zgodi v Oddelku za študij
(OŠ) - Študijski knjižnici po
starem, sicer je knjig tam veli-
ko, interesentov za posamezni
naslov pa včasih precej več,
kot je na razpolago izvodov.
Priporočamo potrpljenje in ne
skušajte prek osebnih poz-
nanstev vplivati na knjižničar-
je. Mi nismo kaka bolnišnična
ambulanta ali biro za birokra-
cijo. Mi vam damo zastonj tu-
di kakšen nasvet, namig, da si
popestrite vroče avgustovske
dni.
Tokrat vam ga ponujamo v
lični noviteti avtorice Erice
Johnson Debeljak, Ameri-
kanke. Tujka v hiši domači-
nov. Gospa se je iz New Yor-
ka primožila v slovensko pre-
stolnico, zavidljivo dobro v
kratkem času osvojila slo-
venščino in Slovence, rodila
tri otroke in napisala knjigo, v
kateri Slovenci lahko uzrejo
sebe in svojo državo v pogle-
du tujke. Tistim bolj kritično
razmišljujoče navdahnjenim
o Slovencih, njihovi državi in
oblasti pa verjetno ni potreb-
no sporočati o knjigi z naslo-
vom Sproščena Slovenija.
Slednje je branje bolj za je-
sen, zdaj poleti so glave že
itak pregrete. Če si jo boste
hladili v Jadranskem morju,
ne pozabite s seboj vzeti knji-
ge Mateta Dolenca Ozvezdje
Jadran. Po njem utegnete
morje doživljati bolj kot člo-
vek kakor kot čuječi slovenski
turist, ki preži na lene in la-
komne domačine.
Bibelj
□
NASI KRAJI IN UUDJE
movi TEDNIK
V Žicah bo mejni prehod
Letalska tekmovanja na
letališču Senožet v Žičah
spoznava vse več ljudi. Pri-
hodnji teden se na letališču
obeta več zanimivih priredi-
tev.
Bogat spreniljevahii pro-
gram se bo začel v petek, 13.
avgusta. Popoldne bodo odpr-
li začasni jfiejni prehod na
letališču, tekmovalci pa bodo
opravili uraden trening. »Za-
časni mejni prehod bo odprt
zato, da se našim tekmoval-
cem ne bo potrebno javljati
carinikom in obmejni policiji
na Brniku ali v Portorožu,
temveč lahko priletijo na naše
letališče in se tu javijo ustrez-
nim organom. Mejni prehod
bo deloval le tri dni, v času
mitinga,« razlaga predsednik
konjiškega aero kluba Darko
Mastnak.
Sobotno tekmovanje bo do-
poldne odprl predsednik Le-
talske zveze Slovenije Zmago
Jelinčič. Tretje prvenstvo mo-
tornih pilotov za pokal Alpe-
Adria je po osamosvojitvi naj-
večja letalska tekma v Slove-
niji. Vsako leto jo prirejajo v
drugi državi. Letos, ko je na
vrsti Slovenija, bo prireditev v
Žičah. V okviru tekmovanja
bodo pripravili še državna pr-
venstva Slovenije, Avstrije in
Hrvaške v aero rallyju. V poz-
nih popoldanskih urah bo na
ogled razstava, s katero bfido
skušali ponazoriti delovanje
kluba v dveh desetletjih.
Nedeljsko jutro se bo začelo
z drugo etapo tekmovanja.
Zgodaj popoldne bo žiški žup-
nik Stane Nežič blagoslovil
letališča, nato pa bo letalski
miting. Udeležila se ga bodo
letala slovenske vojske, akro-
batska letala, helikopterji, ba-
loni in ultralahka letala, priča-
kujejo pa tudi reaktivno letalo
slovenske vlade. Po mitingu
bo slovesnost, na kateri bodo
nastopili godba na pihala, ma-
žoretke in gasilski pevski zbor
Zreče.	K.Ž.
Otroci so siilcaii zdravo mesto
Mali počitnikarji in otroci iz vrtcev, ki obiskujejo likovno delavnico Ustvarjalni pristan,
so se minuli četrtek lotili poslikave oken Projektne pisarne Celje - Zdravo mesto na
Slomškovem trgu 4 v Celju.
Ideja za to dopoldansko aktivnost je nastala med sodelavci Projektne pisarne Celje - Zdravo
mesto, ki ob projektih in aktivnostih, s katerimi naj bi poskrbeli za bolj zdravo življenje
prebivalcev v tem mestu, razmišljajo tudi o tem, kako lahko otroci koristno preživljajo prosti čas
in kakšne možnosti za to v Celju sploh imajo. Med skupino otrok, ki so se dela lotili pod
mentorstvom vodje Ustvarjalnega pristana Mihaele Jezernik, ki tako med počitnicami kot tudi
med šolskim letom pripravlja razne likovne in oblikovalne aktivnosti za otroke in odrasle, je bilo
opaziti navdušenje nad ustvarjalnim delom oziroma poslikavo oken Projektne pisarne CZM.
Slikali so na temo Kako si predstavljam življenje v zdravem mestu, njihove izdelke pa si lahko
ogledate v prostorih Projektne pisarne	N.-M. S.,Foto: G. K.
Praznile KS Braslovce
KS Braslovče je tokrat prvič praznovala v okviru nove občine. Občine Braslovče. Tudi
letošnje praznovanje so obeležili z delovnimi uspehi, med katerimi je najpomembnejši
odsek ceste Kobula-Terasa.
Na sobotni slovesni otvoritvi je predsednik KS Braslovče Franci Cilenšek poudaril, da so z
razširitvijo cestišča in pločnikoma ob njem, ta del lepo vključili v trg Braslovče, obenem pa so na
tem odseku uredili tudi kanalizacijo za meteorne in fekalne vode, na novo uredili vodovod ter
položili telefonske in CATV kable. V načrtu imajo tudi javno razsvetljavo. Vrednost investicije je
20 milijonov tolarjev. Denar so prispevali krajani ob cesti, bivša občina Žalec, sedanja Braslovče in
KS Braslovče. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik Jože Zidanšek, ki je vsem zaželel vsem
srečno in varno vožnjo, Dobroveljski fantje pa so zapeli nekaj pesmi.	T. TAVČAR
Prvi sprehod po novi ulici.
Nov zvon doni v
straniški dolini
Na Stranicah so se pretekli
konec tedna krajani veselili
ob blagoslovu novega zvo-
na, posvečenega sv. Krišto-
fu, ki bo sedaj odzvanjal v
vaški cerkvi sv. Lovrenca.
Zaupali so mu težko nalogo,
ko so ga prosili, naj bdi nad
šoferji in naj jih s cest sveta
varno pripelje domov.
Prejšnji teden je bila vas, po-
sebej prostor okoli cerkve, kot
mravljišče. Krajevna skupnost
in domače turistično olepševal-
no društvo sta skrbno izpeljala
vse aktivnosti. Zvon so cel te-
den vozili od hiše do hiše in
vsak sprejem je bil dogodek
zase, ljudje pa ganjeni kot že
dolgo ne. »Da te pride zvon
obiskat na dom, kaj takega pa
še ne,« so pripovedovali doma-
čini.
S slavjem so pričeli v petek,
ko so zvon slovesno sprejeli
pred cerkvijo in ga lepo pripra-
vili ter okrasili za nedeljsko
svečanost. Poleg ostalih ga je
pozdravil tudi njegov glavni
boter, podjetnik Daniel Fi-
javž. V soboto so zvon Strani-
čani, ki so že od nekdaj pozna-
ni kot prevozniki in se njihova
vas ponaša kar s sedemdeseti-
mi odstotki avtoprevoznikov
med svojimi podjetniki, pos-
vetili svojim vozilom in svojim
voznikom.
Višek vseh dogajanj je bil \
nedeljo. Dopoldan so opravili
mašo in procesijo v čast farne-
mu patronu svetemu Lovrencu.
Popoldan se jim je na slovesno-
stih pridružil mariborski škof
doktor Franc Kramberger in
blagoslovil relief svetega Florja-
na, nato pa še novi straniški
zvon. Da je lepo slišati njegov
zven, so poskusili za škofom še
vsi zbrani duhovniki, župan Jo-
že Košir in predstavniki doma-
če krajevne skupnosti, s kladi-
vom so nanj potrkali tudi vsi
botri. Kar nekaj jih je bilo in
Straničani so še enkrat pokazai
li, da zmorejo vse, ko stopijo
skupaj.	Z. K., U. D.
Ponosna ključarja vaške cerkve ob novem zvonu.
I	NAŠI KRAJI IN UUPJE	| 0
Vodnik za kolesarje
Razmišljate o tem, da bi
jiekaj zadnjih počitniških
dni izkoristili za kratek po-
tep po Sloveniji? Ideja je res-
da privlačna, a kaj ko ste
naveličani vročine v avto-
niobilu, čakanja na avtobus
ali vlak... Če radi kolesarite,
potem je zadnji turistični
katalog S kolesom po Slove-
niji, ki so ga izdali v Centru
za promocijo turizma Slove-
nije, pravi vodnik za spozna-
vanje Slovenije z dveh koles.
Navdušeni kolesarji pravijo,
da je prav poletno potovanje
na dveh kolesih svojstven iz-
ziv in prijetno početje, saj vro-
če sonce uvrščajo bolj na rep
neprijetnih	kolesarskih
spremljevalcev. V Sloveniji je
'kolesarjenje vse bolj priljuts-
jljen način aktivnega preživlja-
nja prostega časa, svoje mesto
pa je našlo tudi v domači turi-
stični ponudbi. V Centru za
promocijo turizma Slovenije
so zato pred kratkim izdali
katalog S kolesom po Sloveni-
ji, v skupni nakladi 30 tisoč
izvodov pa je v slovenščini ter
angleškem, nemškem in itali-
janskem jeziku namenjen ta-
ko domačim kot tujim kole-
sarjem.
V katalogu je v sliki in bese-
di na do dveh straneh pred-
stavljenih 12 kolesarskih poti
oziroma območij Slovenije,
kjer imajo urejene poti za ko-
lesarje, označene na zemljevi-
dih in v vodnikih, dopolnjene s
servisi in izposojevalnicami
koles ter organizirano vodniš-
ko in informativno službo. In-
formacije o posameznih kole-
sarskih poteh podrobneje
predstavljajo osnovne narav-
ne značihiosti okolice, težav-
nost oziroma zahtevnost ko-
lesarske poti, dolžino in ozna-
ke ob njej, hkrati pa kolesarje
seznanjajo tudi z možnostmi
dostopa, nastanitve in druge
turistične ponudbe.
S širšega celjskega območja
so v vodnik za kolesarje uvrš-
čene 3 poti; na potep na dveh
kolesih vabijo v Zgornjo Sa-
vinjsko dolino, na Pohorje in
v okolico Atomskih toplic.
Kolesarjem, ki se odprav-
ljajo na potep v povsem drug
konec države, zadnja leta
precej olajšajo dostop do iz-
hodiščnih točk kolesarjenja
na Slovenskih železnicah.
Prevoz koles je namreč kot
prevoz prtljage mogoč na
vseh intercity in regionalnih
vlakih, za manjše skupine pa
tudi v službenih oddelkih mo-
tornih potniških vlakov.
.......................................liilillll.............I......... IS
Gasilci V Rečico
Prostovoljno gasilsko
društvo iz Rečice pri Laš-
kem bo v soboto pripravilo
drugo nočno tekmovanje
moških in ženskih gasil-
skih desetin za pokal Reči-
ce.
Po izjemno uspešnem in
številčno močnem tekmo-
vanju minulo leto, pričaku-
jejo podoben odziv tudi le-
tos. Tekmovanje se bo pri-,
čelo ob 22. uri na nogomet-
nem igrišču v Hudi jami (v
Rečici pri Laškem), kjer bo
tudi družabno srečanje ga-
silcev in privržencev gasils-
tva z ansamblom Dori in
pevko Viktorijo, pripravili
pa so tudi bogat srečolov.
Ekipe se lahko prijavijo na
sam dan tekmovanja.
VMAROT
Ce ste brezposelni, poidite
vsaj v knjižnico!
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, koliko knjig vi pre-
berete med letom, ampak jaz
več kot polovico letnega čtiva
preberem med dopustom. Za-
to so tudi moji obiski knjižni-
ce v poletnih mesecih pogo-
stejši. In drugačni. Ker se mi
ne mudi, utegnem brskati po
policah in si ogledati celo sto-
jalo z letaki. In prav vrglo me
je od navdušenja, ko sem ob
zadnjem obisku knjižnice
opazila, kaj vse Osrednja
knjižnica Celje ponuja iskal-
cem zaposlitve!
Poleg brezplačnega članstva
ponuja raznovrstne zbrane in-
formacije, brezplačno uporabo
knjižničnih računalnikov za pi-
sanje prošenj, iskanje informa-
cij in izobraževanje ter pomoč
pri vsem tem, vse mogoče za-
kone, pomembne za brezpo-
selne, so pripravljeni uporabni-
kom skopirati, da jih lahko v
miru proučijo doma, na poseb-
nem stojalu pa ponujajo letake
s koristnimi naslovi, kje in ka-
ko urejati različne vrste denar-
nih pomoči, kje dobiti nasvete
in pravno varstvo, kdo v Celju
ponuja različne delavnice za
iskalce zaposlitve, v kakšne
izobraževalne programe se
lahko vključijo brezposelni, ki
bi se želeli ali na novo izobrazi-
ti ali prekvalificirati, in še marsi-
kaj. Celo zloženko Zavoda RS
za zaposlovanje, ki na razum-
ljiv način razlaga pravice in ob-
veznosti brezposelnih je mo-
goče najti na stojalu!
No, ker službo že nekaj časa
iščejo kar štirje meni bližnji
ljudje, sem nabrala zbirko leta-
kov in jih vsem štirim ponudila
v branje. Naivna kot sem, sem
bila prepričana, da jih bo stvar
zanimala. A se je zgodilo ena-
ko kot takrat, ko sem iz časopi-
sa, ki ga nihče od teh mojih
ljubih tarnajočih znancev ne
spremlja, skopirala podroben
tekst o vsem, kar brezposel-
nim ponujajo Zavodi za zapo-
slovanje v primeru samozapo-
slitve. Možnosti, ki so se meni -
resda dobro zaposleni - zdele
naravnost fantastične, se jim
sploh niso zdele vredne teht-
nejšega razmisleka. Te infor-
macije se jih sploh ne dotakne-
jo! Hja, kaj čem, nekaj bo že.
Saj zdajle poleti se mi sploh ne
ljubi misliti, je rekla ena. Druga
je izjavila, da se je pravkar pri-
javila za eno službo, pa bo
počakala na odgovor, preden
se loti kakšnih novih aktivno-
sti. Tretji je rekel, da se mora
najprej sam s sabo pogovoriti,
kaj bi pravzaprav rad počel. Pri
tem mu delavnica za opredeli-
tev interesov pač ne more po-
magati, a ne? Četrti pravi, da
mu nič ne manjka - ne infor-
macij, ne znanja. Samo službo
bi rad; po možnosti takšno, kot
jo je imel doslej. Samo malo
bolje plačano. In v šolo se mu
res ne ljubi več hoditi.
Častna beseda, da me je ime-
lo, da bi vsakega med njimi kar
ofockala, veste! Res je - pojma
nimam, kako je, če zares osta-
neš brez službe. In lahko je
meni govoriti, kajne! Ampak
presneto, če ni hujša od brez-
poselnosti prav ta apatičnost,
ki se jih loti, ko se tempirajo na
čas, v katerem so jim določene
pravice vendarle zagotovljene!
Moji ljubi znanci so se po za-
četnem šoku in prvem mrzlič-
nem iskanju nove službe vdali
v usodo in v to, da bodo rešitev
iskali, ko bo to nujno. Če jo ne
bo kdo na Zavodu v tem času
našel zanje. Grdo se sliši, am-
pak prmejdun, da sem dobila
občutek, da jim vmesni čas
skorajda ustreza.
Ob vsem tem se pa sprašu-
jem, aH nima celjskost s tem
kakšne zveze. To mesto je ta-
ko fino počasno in ležerno,
tako h kofetkanju nagnjeno,
tako usodno vdano, da se zdi
vsako pretirano migotanje
skorajda neumno... In sama
sebi se zazdim neumna vsa-
kič, ko naivno razpredam, da
bi znanka, ki bi najraje delala v
kakšnem vrtcu, za začetek
lahko pridobila nekaj izkušenj
v počitniški koloniji, ali da bi
znanec, ki bi rad bil trgovec
lahko za začetek poizkusil na
kakšnem sejmu, ali da bi tisti,
ki bi pravzaprav rad bil obrt-
nik, za začetek lahko pripravil
kakšen resnejši načrt na papir-
ju. Hja, je že tako, da mojih
ljubih znancev, ki se me bodo
zdaj najbrž kar odrekli, prav-
zaprav ne zanima delo in nje-
gova vsebina. Čisto zares bi
radi samo službo. Kako pa je z
vašimi znanci?
P.S.: Čisto zares me zanima
ali je opiranje na lastne sile
in celo kakšno samozaposlo-
vanje morda res zaznamova-
no z lokalnimi razlikami v
odnosu do življenja. In me
zato čisto zares zanima, ko-
likšen delež brezposelnih se
samozaposli na primer na
Gorenjskem in Primorskem
in koliko pri nas, na celjskem
Štajerskem...
Slovesno v Lesičnem
Pred 70 leti so v Lesičnem
na pobudo takratnega učite-
lja Janka Prislana ustanovili
gasilsko društvo. Jubilej so
proslavili minulo soboto.
Ob 70-letnici je društvo razvi-
lo nov prapor, z znakom, ki ga
je oblikoval A. Kocman, blago-
slovilo pa sliko sv. Florjana,
zavetnika gasilcev, ki jo je nari-
sal A. Militarev, in pridobilo
novo visokotlačno črpalko na
cisterni. Tudi gasilski dom je
dobil novo preobleko. Sedaj
ima društvo kombinirano ga-
silsko vozilo, cisterno z novo
visokotlačno črpalko in nastav-
kom za peno, motorno brizgal-
no Ziegler in večino nujne
drobne opreme. S tem upravlja
usposobljena ekipa gasilcev.
Društvo ima pet gasilskih čast-
nikov, šest podčastnikov in 24
izprašanih gasilcev. Člani uspe-
šno posredujejo ob požarih in
drugih nezgodah in nastopajo
tudi na tekmovanjih. Na slove-
snosti je bilo 17 praporov so-
sednjih gasilskih društev, pre-
ko sto gasilcev v častnih unifor-
mah in 12 specialnih gasilskih
vozil. Društvo je izdalo prilož-
nostni bilten o delovanju druš-
tva. Predsednik Franc Žlender
se je vsem sponzorjem in kra-
janom zahvalil za pomoč.
Podeljenih je bilo 13 priznanj
matičnega društva, pet priz-
nanj Gasilske zveze Šmarje pri
Jelšah, 28 plaket GD Lesično-
Pilštanj-Zagorje in tri odlikova-
nja Republiške gasilske zveze.
Republiška odlikovanja so do-
bili: Janko Oprešnik, Marjan
Tovornik in Andrej Kocman.
Društvo je bilo ob obletnici od-
likovano s plamenico II. stop-
nje, ki jo je podelil član pred-
sedstva gasilske zveze Sloveni-
je Alojz Tirgošek.
MATJAŽ ZAKOŠEK
Po asfaltni cesti
Med najbolj obremenjenimi cestami pri izgradnji avtoceste Arja vas-Vransko je bila
^esta skozi naselje Prekopa v občini Vransko, saj je bila v bližini betonarna. Sedaj, ko je
Avtocesta že zdavnaj gotova, je končno DARS saniral ta odsek ceste, ki povezuje občino
^raslovče v dolžini 2,5 km.
Vaščani Prekope in člani PGD Prekopa-Čeplje-Stopnik so minulo soboto pripravili gasilsko
tekmovanje za člane, kjer je zmagala desetina Zavrha pred Levcem in Šempetrom v Savinjski
dolini, nato pa je bila še otvoritev razširjene in obnovljene ceste. Zbranim je spregovoril
Podžupan občine Vransko Vlado Reberšek, ki je dejal, da so krajani Prekope kar štiri leta
•korali prenašati hrup težkih kamionov, sedaj pa se je kljub vsemu vse srečno izteklo. Cesta je
^edaj na novo asfaltirana, na nekaterih mestih tudi razširjena, veliko je bilo treba napraviti
Propustov za dovodnjavanje itd.	T. TAVČAR
Cesto sta s prerezom traku predala namenu Vlado Reberšek in Štefan Jošt.
I PLANINSKI KOTIČEK
Bavški Grintavec in Piz buin
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v avgustu še na dva
izleta.
Prvi bo tridnevni pohod na Piz buin in Hohes rad - Silvretta.
Odhod bo v petek, 20. avgusta ob 4. uri s parkirišča na Glaziji,
vračali pa se boste v nedeljo, 22. avgusta. Zadnji pohod v
avgustu pa pripravljajo v nedeljo, 29. avgusta, z odhodom ob
5. uri s parkirišča na Glaziji. Odpravili se boste na Bavški
grintavec. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 452-927.
Na Špik
Planinsko društvo Zabukovica pripravlja v soboto, 21.
avgusta, pohod na Špik ali izlet na Martuljškova slapova.
Odhod posebnega avtobusa na to zahtevno turo bo ob 5. uri
iz Zabukovice. Prijave zbira Franci Ježovnik, telefon 717-078,
do četrtka, 19. avgusta.	MM
m I	NAŠI KRAJI IN UUDJE
wmM
Petdeset zlatih poljubov
Tončka in Karel Ribic, zlatoporocenca iz Imenske Gorce
Minilo je petdeset let, odkar sta si
takrat 18-letna Tončka iz Imenske Gor-
ce in 24-letni Karel iz Šmarja pri Jelšah
izmenjala zlata prstana in si pred oltar-
jem prisegla zvestobo. Pred dobrim
mesecem sta še enkrat potrdila svojo
ljubezen.
»S Tončko sta naju spoznala moj brat
in njen stric,« pripoveduje Karel. »Po
tem, ko sva se prvič videla, sva se vedno
raje in pogosteje videvala. Simpatija je
prerasla v ljubezen in kmalu sva bila ot3a
za to, da se poročiva,« se z veseljem
spominja Tončka. Njuna skupna pot ni
bila lahka. Še posebej za Tončko je bilo
življenje težko. V rani mladosti je ostala
brez staršev in je morala sama, s stričevo
pomočjo, skrbeti za kmetijo. Dva mese-
ca po poroki je Karel odšel na služenje
vojaškega roka in mlada nevesta je mo-
rala sama skrbeti za kmetijo. Najhuje pa
je bilo, ko je izgubila dva otroka.
»Ogromno sva pretrpela, vendar je bilo
vso trpljenje poplačano z dobrim, zato
ničesar v življenju ne obžalujeva,« sta
soglasna Ribičeva.
Danes sta jima v veliko pomoč hči
Dragica, ki je ostala doma, in hči Tončka,
ki ju pogosto obišče in jima priskoči na
pomoč. Ribičeva sta vse življenje trdo
delala, da sta ustvarila dom, kakršnega
imajo danes. Sprva sta kupovala zemljo,
ko pa sta hčeri nadaljevali šolanje, sta
začela graditi novo poslopje. Čez nekaj
let jima je staro in novo poslopje uničil
hud potres in začeti sta morala znova.
Njun dom je topel in prijazen, zato je
privabil tudi mnoge turiste, ki so počitni-
kovali v Atomskih toplicah. »Pogosto so
se pri nas ustavili turisti in si ogledovali
okolico. Postregla sva jim z žlahtno kap-
ljico, domačim kruhom in dobro voljo.
pa so taka srečanja trajala dolgo v noč.
Svetovali so nama, naj odpreva kmečki
turizem in sva ga res. Žal pa sva leto
nazaj zaradi bolezni prenehala s to de-
javnostjo.«
Kljub temu je pri Ribičevih še vedno
veselo. Vsak dan so obdani s prijatelji,
saj je pri njih prav vsak dobrodošel. »V
petih desetletjih zakona se nisva še niko-
li skregala,« pravita Karel in Tončka.
»Morda sva se včasih malo sporekla,
vendar sva vse hude stvari v življenju
prenašala z dobro voljo, ljubeznijo in
potrpljenjem. Najino življenje je bogato
z izkušnjami in srečno.« Najsrečnejša pa
sta v krogu svoje družine in prijateljev.
Najlepše darilo ob zlati poroki je bila
kočija, ki ju je ponovno popeljala pred
oltar, tako kot pred petdesetimi leti, in
družici s prve poroke, ki sta že drugič
sodelovali pri oklicih.
SABINA KRANJEC
Ribičeva mladoporočenca leta 1949...
... in zlatoporocenca leta 1999.
PESKANJE
PO SPLETU
Karte na mizo!
Čeprav sem med svojim
počitnikovanjem opazil, da
nekateri ljudje niti v avto-
kampu ne morejo brez tele-
vizije in jim tega veselja niti
najmanj ne odrekam, se mi
zdi, da so poletni meseci in
dopust kakor ustvarjeni za
razne družabne igre.
Predstavljajte si sliko: nekje
ob obali morja ali jezera sedi
za zložljivo mizico družba
nekaj prijateljev, ki, varno
skriti pod borovci, do onemo-
glosti nabijajo karte. Dolgoča-
sno? Sploh ne, vam rečem. Še
posebej, ko se skregajo zara-
di pravil, ki so v Štorah dru-
gačna kot v Žalcu. Že veste,
kam taco molim? Ja, na splet-
no stran, na kateri je moč
najti pravila za ogromno šte-
vilo iger s kartami iz vsega
sveta.
Reče se ji Pagat.com
(www.pagat.com), na njej pa
sem, roko na srce, zasledil
kup iger, za katere sploh ve-
del nisem, da obstajajo. Ta-
roka nisem iskal, saj je že
naslov strani dovolj zgovo-
ren, me je pa zanimalo, aU
bom našel remi. Seveda je bil
tam, pa poker tudi, v nekaj
inačicah. Nekaj preglavic so
mi delali angleški nazivi za
posamezne igre, vendar mi,
kot kvartopirsko nepisme-
nemu deskarju to ni vzelo
poguma. Če bi se odločil za
katero izmed njih, bi se je
itak moral naučiti povsem od
začetka.
Igre so najprej razdeljene
po abecednem redu, potem
po načinu igranja (preigra-
vanje, menjalne igre, pasjan-
se, itd...), po cilju igre, našU
boste tudi otroške igre s kar
tami in tako naprej. Zelo za'
nimiva je razdelitev iger pl
državah. Trenutno je v nj
boru šestnajst držav, po vt
sti evropskih, pa tudi - saj nj
boste verjeli - ZDA so zra
ven. Slovenije na tem seziia
mu nisem zasledil, čeprai
sem kasneje našel dobro ij
obsežno napisana pravila ^
Slovenski tarok. Ker avtoi
strani spodbuja sodelova
nje, sem hotel še jaz vpisat:
kakšno igro, vendar se fii
kartanje daleč premali
spoznam. Morda pa bi bil tt
izziv za kakšnega pr^vegj
kvartopirca izpod sončq
strani Alp?	. i
Oblikovno niso strani nit
posebnega, vendar tega niti nI
gre pričakovati. Očitno je v vsi
stvar vloženo veliko navduše
nja in prostovoljnega dela, ne
nazadnje pa je namen spletni
strani prej prenesti goro infoi
macij kot pa očarati obiskoval
ce z oblikovnimi bravurami
Pagat.com opravlja svoji
funkcijo povsem dobro, še po
sebej pa mi je všeč, da je us
tvarjalec pojasnil, da strani m
obnavlja prav pogosto, v raz
mikih od enega do treh mes
cev, hkrati pa je novosti ozna
čil z mesečnimi datumi. Taki
že na začetku vemo, kaj lahki
pričakujemo in česa ne. Sice
pa me ti intervali obnavljanj«
prav nič ne motijo, vam po
vem. Če bi se hotel naučiti vsi
igre, ki jih ponuja Pagat.coiti
bi potreboval tristo let,^ne p
tri mesce.
Še posebej zanimive so no
ve igre, ki so jih iznašli if
prispevali obiskovalci sanii
Ker se moja kombinatorski
obzorja končajo pri igri Un«
(Ena), sem si šel pogledat,
različne izpeljanke, kjer seit
zasledil tudi igro, ki jo je n<
osnovi Una priredila skupin^
strastnih igralcev, potem kf
so se po nekaj letih naveličali
starih pravil. Vsa pravila osta
nejo ista kot pri osnovni igri
piše predstavnica skupine iZ'
najdljivih kvartopircev, le
so karte položene na mizo *
licem navzgor. Takšen- načf
zahteva posebno strategija
igranja, saj vemo, kdo iin^
kazenske karte, je dodano ot
koncu. Morda bi bilo vrednf
poskusiti. Kaj menite?
Vasja Ocvirt
vasja@eurocom-5'
Blago na točke, živež na karte
Skupni spomini zakoncev Tajnikar, stari vec kot pol stoletja
V Šmartnem na Pohorju,
med Arehom in Slovensko
Bistrico, sta odraščala na so-
sednjih višinskih kmetijah,
Anton kot posvojenec, Mari-
ja v družini s sedmimi otro-
ki, oba zelo zgodaj zaposle-
na s kmečkimi opravili. Ma-
riji so se vtisnili v spomin
zimski večeri, ob katerih so
njene tete pletle, vezle in ši-
vale, njo pa poslale na toplo
peč, da jim je brala Prešer-
novo poezijo.
»Doma smo imeli leseno
skrinjo, polno knjig, starih tu-
di več kot sto let. Ohranila
sem svojo najljubšo pravljico
Brkonja in Čeljustnik, ki sem
jo prebrala ničkolikokrat, se-
bi in svojim tetam,« pravi Ma-
rija Tajnikar. Kot majhno de-
klico so jo zadolžili za pašo,
kasneje pa je opravljala tudi
zahtevnejša dela in morala
celo orati. »Kmetija je bila ve-
lika in pri nas je raslo domala
vse, od pšenice, rži in ovsa, le
sladkorni trs in koruza nista
uspevala, saj je bila kmetija
previsoko. Poleti smo delali
do teme in vstajali ob zori,
zime pa so bile bolj umirjene
in delo lagodnejše,« se spomi-
nja. Ustaljeno življenje je te-
klo na krpah zemlje, danes na
eni, jutri na drugi. Leta so
minevala, Anton in Marija, ki
sta se rada videla, pa sta se
odločila za poroko. Otrok je
bil že na poti. »V času mlado-
sti smo dobili blago na točke,
živila pa na karte. Paru, ki se
je imel namen poročiti, so do-
delili 180 točk za nakup blaga.
Tudi midva sva jih dobila in
privoščila sva si lahko poroč-
ni obleki. Zase sem dobila
nekakšno trdo tkanino svetlo
modre barve, za moža svetlo
rjavo blago in skoraj sva po-
rabila vse točke. Za ruto, na
primer, smo zapravili štiri toč-
ke,« pripoveduje gospa Mari-
ja.
Hči Nada, Tajnikarjeva pr-
vorojenka, je bila stara komaj
dvajset dni, ko je moral njen
oče k vojakom. V treh letih je
ženo in hčer videl le trikrat,
potem ko se je vrnil za stalno.
pa so kmalu postali podna-
jemrtiki pri bližnjem kmetu.
Pisalo se je leto 1954, ko so se,
medtem se je rodil še sin Mar-
tin, preselili v Velenje. Anton
je kopal premog, družina pa
se je nastanila v sila skrom-
nem barakarskem naselju,
kjer je bilo kakšnih 300 delav-
cev in 10 družin. »Leto dni in
pol smo živeli v leseni grad-
beni baraki v eni sami sobi in
v njej nismo imeli niti vode,«
pripoveduje Marija o dneh, ki
so bili med najtežjimi. Selitev
v stanovanjski blok jim je pri-
nesla olajšanje, a nove skrbi
obenem, saj je Anton zbolel
za astmo, se za vselej poslovil
od rudarjenja in postal leso-
strugar. Rodila se jima je še
hči Ana. Marija se je zaposlila
kot čistilka v premogovniku,
mož pa je več let delal v pod-
jetju Eso Oprema.
Pred kratkim sta zakonca
znova izmenjala poročna pr-
stana ob petdesetletnici skup-
nega življenja. »V začetku je
bilo predvsem skromno in
naporno, danes, ko se je živ-
ljenje lepo uredilo, pa sva že
precej v letih in tudi pravega
zdravja žal ni več,« meni Ma-
rija Tajnikar, ki še zmeraj naj-
, raje tiči v časopisih in knjigah.
Trenutno prebira Šilihov Beli
dvor.
KSENIJA LEKIČ
Marija in Anton Tajnikar. Kot otroka sta bila soseda in
prijatelja, kasneje mladoporočenca in starša treh otrok, letos,
po petdesetih letih, sta zlatoporočenca.
lri'i'JIM'l(lllll	NASI KRAJI IN UUPJE ■ AKCIJE	I Dl
Špelančeva rodbina se je srečala
v Velikih Grahovšah nad Laškim domuje že peti rod Špelančeve rodbine.
Začetki njihovega družinskega debla segajo v leto 1850, oziroma 1856, ko sta se rodila Jakob
Pušnik in Ana Požlep. Sicer pa je na tem posestvu konec 18. stoletja gospodaril veleposestnik
Marine. Iz teh časov, natančneje iz leta 1794, je tudi stara hiša.
Na prvo družinsko srečanje je prišlo več kot sto udeležencev iz različnih krajev in držav - od
Belgije, Francije, Švice in vse do Amerike. Manjkala je le ena udeleženka, ki ji je zdravje
pnemogočilo priti v rodni kraj.
Kot sta povedala Matija in Mirko, ki sta bila skupaj z družino Špec gostitelja in soorganizatorja
srečanja, so priprave na to srečanje potekale kar nekaj let. Minulo soboto se jim je želja uresničila
n upajo, da bodo tovrstno srečanje lahko kmalu spet ponovili.	VLADO MAROT
S slovesno sveto mašo pri domači kapeli, veliko lepimi nagovori, pesmijo in glasbo Jožeta Bohorča s prijatelji je pretekla
nepozabna noč prvega srečanja Špelančeve rodbine.
Krav|e dirke
v nedeljo si je v Gaberkah pri Šoštanju zbralo 5 tisoč obiskovalcev, ki so si z zanimanjem
'Ogledali kravje dirke. Tradicionalna prireditev je bila že sedma po vrsti.
Tekmovanje so organizirali člani Kulturno-prosvetnega društva Kulturnica iz Gaberk. Najprej
bile na vrsti galopske konjske dirke, ki so jim sledile težko pričakovane kravje dirke. Prvo
•^esto je osvojil Ludvik Krenker s kravo Svaro, drugo mesto Jani Dvorjak s kravo Diano in tretje
^^sto Franci Ostrovršnik s kravo Silo.
. Poleg tega so se na prireditvi predstavili izdelovalci spominkov, pletli so koše, predli volno ter
'^delovah cokle in grablje, za dobro voljo pa so poskrbeli Čuki. Predsednik organizacijskega
Odbora Drago Rezman je bil zadovoljen s prireditvijo in vesel, da se je kljub malce slabšemu
^^menu zbralo veliko obiskovalcev.	L. OJSTERSEK
Med dirko je bilo zelo napeto.
Zbor motoristov
Preteklo soboto so se pred gostiščem Plevčak v Latkovi vas
zbrali ljubitelji jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Najvei
je bilo ljubiteljev motorjev znamke BMW, saj je zbor organi
ziral BMW klub Slovenije, ki ima sedež v Celju.
Predsednik kluba je Slavko Marin iz Celja. Trenutno je ^
klubu 27 članov iz vse Slovenije, ustanovljen je bil leta 1995
Član kluba mora imeti motor, star mora biti 18 let in imeti izpi
A kategorije. Zbirajo se na raznih piknikih in krajših ter daljšil
potovanjih, saj je bistvo kluba druženje. Srečanja se je udeležile
okrog 50 motoristov, nekateri tudi iz Italije in Nemčije. R.O
Resevna in Kekec
za otroke
v zvezi prijateljev mladine iz Šentjurja so pripravili za
otroke za prihodnje dni dve zanimivi možnosti za preživ-
ljanje prostega časa.
Tako pripravlja društvo prijateljev mladine iz Šentjurja
med 23. in 27. avgustom Boom počitnice na Resevni.
Začetek poletnega tabora bo 23. avgusta, ko se bodo
otroci napotili na Resevno, kjer nameravajo preživeti
nekaj lepih poletnih dni. Cena boom počitnic je 4 tisoč
tolarjev ter je zaradi pomoči občine in KS nižja od
predvidene.
Društvo prijateljev mladine prav tako vabi otroke 18.
avgusta na celodnevni izlet v Kekčevo deželo na Gorenjsko,
kjer si bodo ogledali tudi Planico, Kranjsko Goro ter letališče
Brnik. Na pot bodo odšli ob 8. uri. Cena izleta znaša zaradi
pomoči omenjenih sponzorjev 2 tisoč tolarjev. Prijave za
boom počitnice ter za izlet v Kekčevo deželo zbirajo v
Občinski knjižnici Šentjur.	BJ
POGLEJMO-POJEJMO
Kras nas pričakuje
V soboto, 28. avgusta, se bomo ob sedmih
zjutraj izpred avtobusne postaje v Celju
opravili proti čudovitim Škocjanskim ja-
mam, ki so jih leta 1986 kot izjemen primer
stičnega krasa z največjim znanim podzem-
skim kanjonom na svetu vpisali v Seznam
svetovne naravne dediščine pri Unescu.
Tam nas bodo pričakali prijazni vodniki, s
katerimi se bomo sprehodili po tej čudoviti
kraški znamenitosti. Po ogledu Škocjanskih
jam se bomo odpravili na znamenito presihajo-
če Cerkniško jezero, ki po besedah domači-
nov ostaja enako že vse od časov, ko je o tej
svetovni posebnosti v Slavi Vojvodine Kranjske
pisal Janez Vajkard Valvazor. Ob jezeru, v
katerem je v teh dneh nenavadno veliko vode
za ta letni čas, si bomo ogledali še zasebni
etnološki muzej, ki so ga odprli pred petimi
leti, v njem pa je predstavljena zgodovina ter
legende, ki o tem jezeru že od nekdaj krožijo
med domačini. Po ogledu muzeja se bomo
odpravili na kosilo h kmečkemu turizmu Kon-
trabantar v le nekaj minut oddaljeni Dolenji
vasi pri Cerknici, kjer bo lastnica Danica Mar-
tinčič pripravila pravo domače kosilo z juho,
dvema vrstama mesa, prilogo, solato, sladico
in kavo. Po popoldanskem obedu se bomo
počasi vrnili v domače kraje, gotovo polni
novih, prijetnih vtisov in dobre volje, ki vam jo
priporočamo tudi že za popotnico na izlet
zadnjo soboto v avgustu.
Cena izleta, ki vključuje vstopnini v Škocjan-
ske jame in entološki muzej ter kosilo s kavo,
je 3500 tolarjev, prijavo, objavljeno na tej
strani, pa pošljite na oglasni oddelek Novega
tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Pohitite,
Kras nas pričakuje!
N.-M. SEDLAR
[B	~ POLETNE PRIREDITVE	|
^■■i	II11	II	------... ............
Poroka, kol je še ni bilo
Zanimivi Vranski poletni večeri - Drugič je v zakon skočilo 300 parov
Med mnogimi prireditva-
mi v minulem tednu so bili
verjetno med najbolj glasni-
mi Vranski poletni večeri, ki
so pritegnili izjemno veliko
obiskovalcev.
Petkov večer, ko je ansambel
Robija Zupana praznoval jubi-
lej, 10 let dela, so popestrili šte-
vilni narodnozabavni ansambli
in pevci iz različnih slovenskih
krajev, izkazalo pa se je, da so
Vranšani odlični organizatorji.
Veliko glasbenih prijateljev in
nekaj manj kot dva tisoč ljudi je
čestitalo Zupanu za plodno de-
lo. Sobotni večer, pod okriljem
pekarne Brglez, na Vransko že
šesto leto privablja veliko doma-
činov in tudi drugih, skupaj so
ocenili, da je bilo v velikem šoto-
ru vsaj 3 tisoč obiskovalcev.
Še posebej slovesna je bila na
Vranskem nedelja, ko si je 300
zakoncev ponovno obljubilo
zvestobo. Gre za zakonce, ki jim
je na (prvi) poročni slovesnosti
igral Darko Atelšek z Rečice ob
Savinji, nekaj pa jih je na Praz-
nik zakoncev pripeljal tudi do-
mačin Jože Križnik, ki je bil lani
prvi gostitelj. Zakonce, ki so se
ponašali s poročnimi šopki iz
hmelja ter nageljni, je naprej
poročil predsednik Hirističnega
društva Vransko Vlado Ranči-
gaj, v cerkvi pa sta poročni
obred darovala domači župnik
Jože Hirinek in Izidor Pečov-
nik. Potem so se zakonci zbrali
pod šotorom, zaplesali in se
sploh »bolje zabavdi kot na svoji
ohceti«. Med obujanjem spomi-
nov se je včasih utrnila kakšna
solza, v šotoru je odmeval vrišč
otrok, nekateri so na drugo po-
roko pripeljali tudi priče...
»Igram približno 35 let, prvič
pa sem zaigral na Zidarnovi oh-
ceti. Večina parov je sicer Zgor-
njesavinjčanov, toda na Vransko
so prišli tudi Primorci, Korošci in
Italijani. Skupaj se spominjamo
dogodkov, ki so pred leti olajšali
pot v zakonsko življenje, ter šte-
vilr^ poročnih slovesnosti in
upamo, da bo prihodnje leto
prišlo na Vransko večina od 670
parov, ki sem jim igral,« je pripo-
vedoval Darko Atelšek, vmes pa
skupaj s svojimi muzikanti neu-
trudno raztegoval meh. Še pose-
bej je pohv^U organizatorje, ki
so mu omogočili in pomag^i pri
tako svojevrstnem obujanju spo-
minov. Dolgo v popoldne in noč
so odmevali številni nasveti, ki so
jih izmenjavali zakonci, neneh-
no je bilo slišati voščila za srečo v
zakonu. Zakonce je pozdravil tu-
di kralj piva, Ma^až Kočevar iz
Dolenje vasi, ki se je moral ka
izkazati, da so ga organizatorj
posadili na prestol ter ga ozaljšal
s krono in žezlom. Plemenit
Vranski bo vladal vse do takrat
ko bodo ponovno oživeli poletn
večeri, ki jih nameravajo organi
zatorji še obogatiti. Ideje se ka
porajajo, da jih znajo uresničiti
pa so tudi dokazali.
URŠKA SEUŠNB
Po drugi cerkveni poroki.
Pari so v povorki morali še enkrat čez »šrango«.
Na Vranskem je bilo sonce precej neusmiljeno, zato si je gostitelj Darko moral potešiti žejo.
Zabavna Hoiceriia
Turistična prireditev Hol-
cerija v Vitanju je letos zako-
rakala novemu desetletju
naproti. Prizadevni Vitanj-
čani so pod okriljem turistič-
nega društva, ki mu predse-
duje Mirko Polutnik, zelo
dobro pripravili več ur traja-
joč program.
Pred obiskovalci se je odvila
predstava, ki je povezala zgodo-
vino in sedanjost. Pričetek 11.
Holcerije sta naznanili skupina
mažoretk iz Vitanja in Društvo
vitanjskih godbenikov, ki jim je
sledila velika holcerska povor-
ka. Holcersko zastavo je nosil
najstarejši holcer Anton Javor-
nik, celotno povorko pa je po-
vezovala Breda Jakop.
V povorki so prikazali šte-
vilna kmečka opravila, ki jih
danes skoraj ne poznamo
več, med drugim tudi pri-
pravljanje stelje, pripravlja-
nje lanu, predenje niti in tka-
nje platna, mletje pšenice na
žrmlje, peko kruha v krušni
peči, kopanje vodnjaka in is-
kanje pitne vode. Povorka je
bila skrbno pripravljena. V
tradicionalnem tekmovanju
v šestih holcerskih veščinah,
ki je bilo letos prvič medob-
činsko, se je pomerilo pet
dvojk močnih fantov. Zma-
gala je dvojica iz občine Lo-
vrenc na Pohorju, drugo me-
sto je pripadalo domači eki-
pi, tretje pa tekmovalcema
občine Vojnik.
Razglasili so tudi nagrajen-
ca za najlepše urejeno okolje.
Turistično društvo je nagrado
dodelilo Marjanu in Maj
Plankl iz Vitanja, najbolj ure
jeni pa sta Jeseničnikova (An
ton in Antonija Lužnik) in Če
bulova kmetija (Franc in Ivan;
Jakob). V kulturnem domu j(
bilo na ogled več razstav, oc
kulinarične do razstave staril
družinski fotografij znanih Vi
tanjčanov, Vinogradniško-vi
narsko društvo Slovenske Ko
njice pa je pripravilo degusta
cijo vin.
Tudi letos so pripravili revi
jo narodnozabavnih ansamb
lov, ki jo je pričela domafc
skupina Trio Primoža Založni
ka. Sodelovalo je 14 skupin
pozno zvečer pa so organiza
torji priredili še tradicionaln
holcerski ognjemet.
URŠKA DEČMA^
Vitanjčani so se s povorko zelo izkazali.
I	POLETNE PRIREDITVE	| ^
Letos vec izvirnosti
Dan hmeljarjev v Braslovčah je lepo uspel
Hmeljarski praznik nas
vsako leto opomni, da je obi-
ranje hmelja pred vrati. V
nedeljo je bil v Braslovčah
že 37. dan hmeljarjev. Orga-
niziralo ga je domače turi-
stično društvo pod pokrovi-
teljstvom, nove Občine Bra-
slovče.
Tudi letošnja prireditev je
potekala po že ustaljenem
»voznem redu«. Začela se je s
povorko voz s prikazi hme-
Ijarjenja nekoč in danes, ki so
jo vodili godbeniki na pihala
iz TT Prebold in konjeniki z
Gomilskega. Letos so bili pri
tem bolj izvirni, za najboljši
voz pa je posebna komisija
razglasila prikaz stečaja Kme-
tijstva Žalec, ki ga je prevzela
Perutnina Ptuj. Voz so pripra-
vili mladi iz Podloga. Povorka
je šla skozi trg Braslovče na
prireditveni prostor. Seveda
jih je tudi letos poškropil dež,
vendar z manj škode, saj so
tokrat organizatorji postavili
šotor, kjer je bilo praznovanje
zagotovljeno, ne glede na vre-
me. Posebnost povorke je bil
voz, na katerem so braslovški
občinski svetniki na čelu z
županom Dušanom Goričar-
jem kuhah golaž.
Na prireditvenem prostoru
je vse skupaj najprej pozdra-
vil predsednik TD Braslovče
Toni Ramšak, nato župan
Dušan Goričar, nazadnje pa
je govoril še sekretar mini-
strstva za kmetijstvo Anton
Svetlin, ki je poudaril pomen
slovenskega hmelja, ki ima
svojo vrednost tudi danes, ne
glede na že nekaj let trajajočo
krizo. Sledila je predaja stare-
šinstva in imenovanje hmelj-
ske princese. To čast sta za
eno leto prevzela Podložana
Petra Zaje in Ivan Povše, ki je
ob tem dejal: »Pričakujem, da
bo to in naslednje leto polno
pozitivnih sprememb pri vo-
denju in povezovanju vseh
hmeljarjev v Sloveniji. Prepri-
čan sem, da bo Slovenija že
letos kar v navezi s PP Ptuj, ki
prideluje hmelj na okoli 860
ha površin, prišla do natanč-
nega podatka, kakšna je razli-
ka med pridelavno in prodaj-
no ceno hmelja in se tako
lažje odločila za enakovredno
pomoč vsem hmeljarjem«.
S tem je bil uradni del prire-
ditve zaključen, gledalci pa so
se zabavali ob šaljivih tekmo-
vanjih kot je dvigovanje
hmelj ske štange, pitje piva
itd. V zgodnje jutranje ure pa
je igral ansambel Zasavci.
T. TAVČAR
Lučici dan v štirili dneii
Minulo nedeljo se je za-
ključil tudi Lučki dan, ki je v
kraju na sotočju Lučnice in
Savinje trajal kar štiri dni.
Tradicionalna, letos jubilej-
na 30. prireditev, je v Luče
pritegnila precej obiskoval-
cev, ki so kraj zapuščali zado-
voljni s prikazi preteklosti in
tudi sedanjosti. Najdaljši Luč-
ki dan se je pričel v četrtek s
potopisnim predavanjem, v
petek so odprli zanimivo raz-
stavo o zdravilnih zeliščih in
rožah, saj Za vsako bolezen
ena rož'ca raste; na slavnost-
ni seji občinskega sveta pa so
sprejeli lučko zastavo in grb.
V soboto si je marsikdo ogle-
dal veščine, ki so jih v tekmo-
vanju prikazali »vlcerji«, naj-
bolje pa so se odrezah Anton
Planinšek s Planice ter ekipa
Planice. Večer je minil v zna-
menju preteklosti, ko so po-
leg razstave dolgo v noč pre-
pevali pesmi, kot so jih prepe-
vali lučki dedki in babice.
Nedelja se je kot običajno
pričela z budnico in procesijo
skozi vas, osrednja prireditev
pa je bila letos povorka, s kate-
ro so Lučani prikazali nekdanje
življenje in današnji utrip. Lu-
čani so namesto nekdanjih
štantov, med katerimi so se
sprehajali obiskovalci, pripra-
vili povorko, kot so jo pripravili
na prvem Lučkem dnevu. Na
povorki so se člani moškega
pevskega zbora prelevili v kos-
ce, skozi vas so prikorakali
mladi planinci, po lučko čedne
so bile pestme z več kot stolet-
je starim otroškim vozičkom,
perice so izmenjavale novice...
Na vozovih so prikazali zvija-
nje štrikov, cepljenje šiklnov,
mašinanje žita, zapeli so lučki
jagri, predstavili so žganjekuho
in oštarijo... Z izjemno lepo
napravljenih in okrašenih vo-
zov so odmevale harmonike in
pesmi, cela povorka pa se je
ustavila na koncu Luč, kjer so
še posebej pojasnili in prikazali
nekdanja opravila. Zanimiva
povorka, v katero je bilo vlože-
no precej dela in truda, ter
sodelovanje večih rodov sta
porok, da se bomo v Lučah na
najdaljšem dnevu še srečali. In
kar je na letošnji prireditvi še
posebej bodlo v oči: med obi-
skovalci, vlcerji in pericami ni
bilo balonov, kičaste plastike in
vsiljivih kramarjev.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
Lučke perice.
Predstavitev Laškega uspela
s »proščenjem« in kmeč-
ko olimpiado so se v nedeljo
v Veliki Polani zaključili če-
trti polanski dnevi.
Tamkajšnje Turistično
društvo, ki je organizator pri-
reditev v vasi, ki je bila v
letošnjem letu proglašena za
evropsko vas štorkelj in je
tudi rojstni kraj Miška Kranj-
ca ter laškega dekana Jožeta
Horvata, je gostilo številne es-
tradne glasbene skupine in
udeležence Mednarodnega
kulturno turističnega tabora.
Na otvoritvi in drugi dan so
se na Polanskih dnevih pred-
stavili tudi Laščani. Turistične-
mu društvu Laško je skupaj s
KD Anton Tanc uspelo priva-
biti k sodelovanju tudi občino,
Pivovarno, Zdravilišče, Odbor
za obujanje starih ljudskih šeg
in delovnih opravil ter kmečke
žene, pod mentorstvom Kme-
tijske svetovalne službe.
Na predstavitveni dan Laš-
kega so v Polano odpotovali
poleg članov KD Anton Tanc še
župan Občine Laško Jože
Rajh, strokovna sodelavka iz
oddelka za gospodarstvo obči-
ne Laško Sandra Barachini,
dekan nadžupnijskega urada
Jože Horvat, predstavniki Turi-
stičnega društva Laško, men-
torica in kmetijska svetovalka
KSS Vesna Mihelič, tri gospo-
dinje - prejemnice priznanj in
nagrad na področju kulinarič-
nih dobrot in kranceljpinterica
Marica Lesjak. Laščani so svoj
predstavitveni dan uspešno
pripravili in ga zaključili z ve-
černim folklornim nastopom.
Gostitelji pa so bili, kot je že v
njihovi navadi, tudi tokrat iz-
jemno gostoljubni.
Ob tej priložnosti so se
gostje iz Laškega srečali tudi s
tamkajšnjim županom Štefa-
nom Pršo in si ogledali nekaj
njihovih znamenitosti.
VLADO MAROT
Del gostov iz Laškega z županom Velike Polone ob ogledu kraja.
Dobrna v soju baicei
Letošnja Noč pod kostanji na Dobrni, ki so jo tokrat že enaindvajseto leto pripravili v
Toplicah Dobrna ter Turističnem društvu Dobrna, se je minuli petek pričela s predstavitvijo
foklornih skupin, nadaljevala pa vse do jutranjih ur v nedeljo.
V petek so na ploščadi pred Zdraviliškim domom na prireditvi Pokaži, kaj znaš, nastopili
otroci, igrala je pihalna godba iz Liboj, v športnem parku je bil teniški turnir v parih, obiskovalci
pa so si lahko ogledali tudi vožnjo s konjsko vprego. Zvečer je goste zabaval ansambel Nočna
izmena z gostjo Sendi, v avli hotela Dobrna pa je bila na ogled razstava zanimivih rastlin iz
okolice Dobrne. V soboto, so zdraviliški park osvetljevale bakle, več tisoč obiskovalcev je ob
Zasavcih zabavalo še nekaj drugih ansamblov, na voljo je bila pokušina raznih dobrot, vrhunec
letošnje Noči pod kostanji pa je bil lep ognjemet, ki je opolnoči razsvetlil nebo nad Dobrno, kjer
je bila ta prireditev letos prvič organizirana v novi občini.	N.-M. S., Foto: G. K.
- Parada foklornih skupin je izpred Zdraviliškega doma krenila v petek popoldne.
IQ I	NAŠI KRAJI IN UUDJE	I

Več let so si učenke in učenci osnovne šole na Ljubečni, ki
so pričeli šolo obiskovati leta 1933, želeli ponovnega sre-
čanja, pred kratkim pa so v Cerovcu pri Proseniškem prosla-
vili 60 let, odkar so se razšli.
Vabilu se je odzvalo kar 23 sošolcev od 29, kolikor jih je pred
šestimi desetletji gulilo šolske klopi. V gostilni Tanik, katere
lastnica je hčerka enega od sošolcev, se je zbrala vesela družba.
Med zbranimi je bilo slišati veliko starih domačih pesmi,
obudili so ničkoliko spominov na vesele in žalostne trenutke,
preživete v šoli. Mnogi se niso več prepoznali, saj je 60 let
resnično dolga doba, zato so se ob koncu dogovorili, da bodo
podobna srečanja organizirali vsako leto.
R. AMBROŽ
Vesela družba nekdanjih sošolcev.
Član odbora KO RK Braslovče Franc Debelak izroča šopek Ljudmili Ramšak.
Rekorder med krvodalalci
Na področju Območne or-
ganizacije RK Žalec, ki zaje-
ma šest občin Spodnje Sa-
vinjske doline, je aktivnih
kakih 1400 krvodajalcev.
Jože Dravec ima 61 let in je,
kot sam pravi, kri daroval že
več kot 160 krat, kar je najver-
jetneje največ med Spodnjesa-
vinjskimi krvodajalci. Na sre-
čanju krvodajalcev, v letnem
gledališču Limberg v Grižah,
nam je o svojem človekoljub-
nem delovanju povedal: »Pr-
vič sem kri daroval, ko mi je
bilo 14 let in sicer na prvi
krvodajalski akciji v Svetem
Lenartu v Slovenskih Goricah.
Od takrat naprej sem se akcij
udeležil tudi večkrat na leto,
seveda v Savinjski dolini, kjer
že dolga leta živim. Najbolj mi
je v spominu ostal dogodek
izpred desetih let, ko so me
prišli na dom iskat z reševal-
nim avtomobilom, me odpe-
ljali v bolnišnico in tam sem
dal kri iz roke v roko otroku.
Če bom zdrav, bom tudi letos
še daroval kri.«
T. TAVČAR
Jože Dravec
Štorklji v Topolšici
v Topolšico sta pred dobrim mesecem prileteli dve štorklji in se naselili na Napotnikovi
domačiji. Podnevi si na travniku iščeta živež, noči pa prespita kar v bližnjem gozdu. Štorklji sta se
precej udomačili, saj se ne bojita niti traktorske kosilnice.	L. OJSTERŠEK
Srečanje
najstarejših
že vrsto let v Braslovčah
ob svojem krajevnem praz-
niku pripravljajo srečanje za
krajane, stare sedemdeset in
več let.
Od okrog 230 starostnikov
jih je na srečanje prišla dobra
polovica. Zbrali so se v dvora-
ni Zadružnega doma, kjer jih
je najprej pozdravila pred-
sednica KO RK Vilma Pšaker,
nato predsednik sveta KS
Franc Cilenšek in ob koncu še
župan Občine Braslovče Du-
šan Goričar. Kuhurni pro-
gram sta pripravila moški
pevski zbor Braslovče in har-
monikar Anton Basle, ki je
tudi pozneje skrbel za veselo
razpoloženje. Najstarejšima
udeležencema srečanja - 88-
letnemu Francu Bošnjaku in
92-letni Ljudmili Ramšak so
podelili tudi šopka. Srečanje
je minilo v veselem razpolo-
ženju med obujanjem spomi-
nov, šalami in veselim pet-
jem.	T. TAVČAR
OBČINSKA OBELEŽJA
Občina Lfubno
Ljubno se prvič omenja leta 1247, Zaradi gos-
podarske veljave, predvsem pa zaradi prometne
lege, je Ljubno že pred letom 1424 postalo trg.
Starost trških simbolov (grba in pečata) ni znana,
simbol in barva ščita pa spominjata na stari
gornjegrajski grb in grb Celjskih.
Stari trški grb je bil kot simbol nove občine
Ljubno sprejet na 12. seji občinskega sveta 23.
novembra 1995.
Grb - Zlata, osemžarna zvezda na modrem
ščitu. Okrasni okvir ščita je lahko zlat (rumen).
Zastava - zastava občine Ljubno je pravokot-
ne oblike, razmerje višine proti dolžini je 1:2,5,
s tem da je njena ruta razdeljena na tri vertikal-
na polja, katerih dolžinska razmerja v odstot-
kih so: 32:32:36 oz. v cm: 80:80:90. Prvo in
tretje zastavino polje sta sestavljena iz po treh
horizontalnih barvnih prog, od katerih so prvo
(kobaltno) modre, drugo rumene in tretje spet
modre barve. Drugo oz. srednje zastavino po-
lje je modre barve, v sredini nosi atribut iz
občinskega grba: osemžarno
rumeno zvezdo. Ta v svojem
premeru ne sme biti manjša
od 2/3 širine polja oz. ne večja
od 8/10 barvnega polja.
Sedež občine: Cesta v Rastke
12, 3333 Ljubno ob Savinji; po-
vršina 79 km^; povprečna nad-
morska višina 854; število na-
selij 9; število prebivalcev 2809;
gostota prebivalstva na km^
36; delež Slovencev 96,9%; de-
lež moških 48,7%; delež žensk
51,3%; število gospodinjstev
895; povprečno število članov
gospodinjstva 3,1; delež aktiv-,
nega prebivalstva 47,3%; de-
lež prebivalstva do 20 let staro-
sti 26,6%; delež prebivalstva
od 21 do 60 let starosti 52,8%;
delež prebivalstva nad 60 let
starosti 20,6%; stopnja rodno-
sti 10,0 promila; stopnja umr-
ljivosti 10,7 promila; naravni
prirastek -0,7 promila. (podat-
ki za leto 1996)
BRANKO GOROPEVŠEK
IHIMI I	ŠPORT	I m
^	—"	——	——	mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^^mi^mm^mmm^^
Tudi brez najboljših
deklet gre
Cankar 818 cm, Acman izpolnil normo, Štorgovi državni rekord
v odsotnosti večine najboljših domačih
atletinj (Bilač, Bukovec, Bikar, Erjavec, Ja-
vornik) se je na Kladivarjevem štadionu
brez vrhunskih dosežkov v nedeljo končalo
zadnje državno prvenstvo v tem stoletju.
Odslej bo udeležba na DP obvezna. Celjski
atleti so priborili kar 25 odličij, tekmovanje
pa je štelo še za DP mlajših članov. 17
izbrancev za SP v Sevilli, med njimi Kocu-
van, Cankar, Acman in Valantova, bodo
zadnje priprave opravili v Kopru.
Atleti so pihali od sopare, ki je onemogočala
vidnejše dosežke zlasti na srednjih in dolgih
tekaških preizkušnjah. Najboljši rezultat so po
daljšem času spet polne tribune videle že na
začetku, ko so se pomerili »daljinaši«. Serijo
devetih celjskih zlatih odličij je začel Gregor
Cankar, ki je z 818 cm v 5. seriji dosegel svoj
najboljši (regularni) skok na prostem v tej sezo-
ni. »Opazil sem, da je veter premočan, zato sem s
skokom nekoliko počakal Ko je pihalo v mejah
dovoljenega, mi je pri poskusu naposled poma-
gala tudi sreča,« je rutiniran nastop komentiral
najboljši slovenski atlet zadnjih nekaj sezon, ki si
je tako tudi povrnil naslov državnega prvaka.
Izostal je pričakovan troboj Leskovar-Rozman-
iCankar. Sergej Rozman je (ob
dobrih daljavah) trikrat presto-
pil in moral odnehati, Velenj-
;čan Ranko LeskoVar pa je z
osebnim rekordom (797 cm)
za nekaj trenutkov ogrozil celj-
skega šampiona in edinega pra-
vega konkurenta za medaljo v
Sevilli. Drugi vrhunec dneva je
bil obračun najhitrejših sloven-
skih mož. Še tretjič je naslov
pripadel Urbanu Acmanu, ki
je v polfinalu s premočnim ve-
trom v hrbet tekel celo 10,39, v
finalu pa stotinko slabše, s če-
mer jh izpolnil svetovno in
olimpijsko normo. »Upam, da
bom v Španiji lahko nastopil s
polno močjo. Po sanaciji poš-
kodbe vedno ostane psihična
zavora, do konca sezone pa že-
ilim še izboljšati dosežek,« je
najhitrejši Slovenec le težko
i skrival veselje, nekaj podobne-
ga pa bi lahko rekli za nasledni-
co Brigite Bukovec Urško Beti.
V tehničnih panogah je bil to
celjski dan. Slavili so še Robi
Teršek v kopju, Jurij Rovan s
palico, Miro Medič v krogli in
Anja Valant v troskoku - vsi s
povprečnimi ali še slabšimi do-
seže. Rovan se je slabo počutil,
Terška je ovirala poškodba, Me-
diča pa je razganjalo od veselja
in bi takoj podpisal tudi meter
l^ajši sunek, le da bi ugnal zasle-
dovalca Mirana Vodovnika.
Celjske atletske delavce do
l^onca sezone čaka še Miting
Celjskih knezov oz. četvero-
S' mest. Nastop v Celju (4.
september) so potrdili atleti
Trsta, Sarajeva in Zagreba.
Valantova v konkurenci samo
^■"eh tekmic ni bila kaj prida
^^imulirana in je boljše skaka-
'^je napovedala za naslednji
dan. Šprinterka Jerneja Pere je
že zamudila in bo po zmagi
^^ 100 metrov (v odsotnosti
^ikarjeve) vse moči usmerila v
^ydney: »Z veseljem sem se
krnila na štadion, kjer sem se
pred dvema letoma hudo poš-
•^odovala, vendar posledic ne
več. Navdušena sem nad
organizacijo prvenstva.« Nogo-
metne ovacije s tribun je za
izjavo po štadionskem ozvoče-
nju prejel ŽAK-ovec Matija Še-
stak, ki se je zahvalil gledalcem,
da so se zbrali v tolikšnem števi-
lu, hkrati pa obžaloval neuspel
poskus naskoka na državni re-
kord na 400 m, kar mu je
spodletelo tudi v nedeljo na
polovico krajši progi.
Kladivarjeva dolgoprogašica
Anica Živko si je »priskrbela«
prepričljivi zmagi na 3 in 5 km
in od štadionske atletike napo-
vedala slovo: »Kmalu potujem v
Malezijo, kjer se bom pripravi-
la za jesenske nastope, v pri-
hodnje pa se bom posvetila le
maratonu!« Zataknilo se je na
hitro sestavljeni celjski šprin-
terski štafeti, ko je Miro Kocu-
van z McLarnovo pričesko pri
drugi predaji potegnil v slogu
srebrnih puščic, tako da ga
Robi Špan sploh ni mogel dohi-
teti. Tekač z najbolj konstantno
formo pa je s konkurenti suve-
reno opravil naslednji dan. Za
400 ovire je sicer potreboval
več kot 50 sekund, za kar je
kasneje krivil dopoldanski spa-
nec in nasploh preveč športno
življenje. V ospredju zanimanja
je bila ponovno daljina, kjer pa
se je Kranjčanka Marcela Umnik
veselila uspeha nad Valantovo in
rekorderko Ksenjo Predikaka:
»Vedela sem, da imam glede na
zadnje rezultate možnost pre-
magati tekmici in tiho upala,
da se bo izšlo.« V ozadju je
Ljubljančanka Evfemija Štorga
popravila najboljšo slovensko
znamko v kopju (59,33), od-
kar tekmovalci nastopajo z
drugačnim orodjem (spreme-
njeno težišče) in morebiti na-
javila presenečenje v Sevilli.
Tam pa ne bo Alena Topolov-
čana, ki je zmagal in razočaral
s polmeterskim zaostankom za
tistim, kar zmore: »Problem v
troskoku mi predstavlja spreme-
njena tehnika. Ujel sem dva do-
bra skoka, a prestopil. Na trenin-
gu v ZDA sem dosegal večje da-
ljave, publika pa je tam tako
bučna, da te zlahka ponese.« Prva
Slovenka, ki je za 800 metrov
potrebovala manj kot dve minuti
Brigita Langerholc tokrat ni po-
novila dosežka. Moči bo prihra-
nila za 20. avgust, ko želi na SP
znamko še izboljšati, zato sta s
trenerjem tokrat dogovorila tak-
tičen tek na zanesljivo zmago.
Taktike pa si ni mogla pri-
voščiti zadnja celjska zmago-
valka Tina Matul, ki je na 200
metrov le za stotinko prehitela
Ljubljančanko Majo Gorjup,
odličje pa ji je podelila jamajš-
ka zvezdnica v tej panogi Mar-
lene Ottey. Temnopolta šprin-
terka je že s prihodom na celj-
ski atletski objekt poskrbela,
da so se kamere in fotoaparati
obrnili v njeno smer, žal pa
brez dovoljenja Srdjana Djor-
djeviča v mikrofon ni smela
izustiti niti besede.
Na SP v Sevilli bo Slovenija
imela najštevilčnejše za-
stopstvo doslej: Urban Ac-
man (100 m), Boštjan Horvat
(200 m, 4x400 m), Matija
Šestak (400 m, 4x400 m),
Miro Kocuvan (400 ovire,
4x400 m), Roman Kejžar
(maraton), Ciregor Cankar
(daljina). Dejan Miloševič
(višina), Igor Prime (disk),
Jože Vrtačič (4x400 m), Alen-
ka Bikar (200 m), Brigita
Langerholc (800 m), Helena
Javornik (5000 m), Urša Beti
(100 ovire), Britta Bilač (viši-
na), Marcela Umnik (dalji-
na), Anja Valant (troskok) in
Evfemija Štorga (kopje). V
zadnjem trenutku so odpadli
Damjan Zlatnar, Jure Rovan
in Nataša Erjavec.
Rezultati, moški - 100 m:
1. Urban Acman (Kladivar)
10,40. 200 m: 1. Matija Še-
stak (ŽAK) 20,87, 5. Matjaž
Krajnc (Velenje) 22,22. 400
m: 1. Matija Šestak (ŽAK)
46,11, 2. Sergej Šalamon
48,72, 3. Mitja Bračič 49,25,
4. Matjaž Krajnc (vsi Velenje)
49,65, 9. Milan Ambrož (Kla-
divar) 51,46. 800 m: 1. Aleš
Tomič (Por) 1:51,45, 5. Jar-
nej Kastelec (Velenje)
1:55,80, 9. Matjaž Žerak
(Kladivar) 2:01,34. 1500 m:
1.	Aleš Tomič (Por) 3:51,89,
2.	Bekim Bahtiri (Velenje)
3:53,40, 5. Rok Kremžar
(Kladivar) 3:56,59, 6. Jernej
Kastelic (Velenje) 3:58,17, 8.
Lovro Petrin (Kladivar)
3:59,36, 9. Primož Pangerl
(Koval) 4:00,22. 5000 m: 1.
Romeo Živko (Kladivar)
14:52,04, 2. Bekim Bahtiri
(Velenje) 15:00,46, 6. Sašo
Juraja (Kladivar) 15:21,13.
110 ovire: 1. Blaž Korent
(MBl) 14,04, 3. Aleš Škober-
ne (Velenje) 14,39, 5. Matjaž
Voglar 14,44, 7. Robi Špan
(oba Kladivar) 16,90. 400 ovi-
re: 1. Miro Kocuvan (Kladi-
var) 50,52, 2. Andrej Šala-
mon 51,54, 3. Mitja Bračič
53,91 (oba Velenje). Steeplec-
hase: 1. Boštjan Buč (Velenje)
9:18,59, 2. Rok Kremžar
9:29,97, 3. Lovro Petrin (oba
Kladivar) 10:12,39. 4x100 m:
1.	ŽAK 41,44. 4x400 m: 1.
Velenje 3:19,27, 2. Kladivar
3:27,41. Daljina: 1. Gregor
Cankar (Kladivar) 818 cm, 2.
Ranko Leskovar 797 cm, 6.
Jure Pocajt (oba Velenje) 670
cm. Troskok: 1. Alen Topo-
lovčan 16,06, 4. Janez Valant
14,61, 6. Marko Lenko 14,16
(vsi Kladivar). Višina: 1. De-
jan Miloševič (Postojna) 217
cm. Palica: 1. Jurij Rovan 510
cm, 6. Andrej Hliš 420 cm.
Kopje: 1. Robi Teršek 69,40,
2.	Sebastijan Grosek (vsi Kla-
divar) 62,56. Kladivo: 1. Pri-
mož Kozmus (Brežice) 69,97,
5. Peter Drozg 45,93. Krogla:
1. Miro Medič 17,96, 5. Alen
Stepišnik 14,17 (vsi Kladivar).
Disk 1. Igor Prime (Novo
Mesto) 59,48, 2. Miro Medič
(Kladivar) 51,50.
Ženske - 100 m: 1. Jerneja
Pere (ŽAK) 11,72, 2. Tina Ma-
tul (Kladivar) 11,82, 6. Jana
Pugelj (Velenje) 12,73. 200
m: 1. Tina Matul (Kladivar)
24.54,	3. Jana Pugelj (Vele-
nje) 26,86, 4. Metka Košto-
maj (Kladivar) 26,92. 400 m:
1. Maja Gorjup (Olimpija)
54.55,	4. Petra Radišek (Kla-
divar) 59,92. 800 m: 1. Brigita
Langerholc (Triglav) 2:05,40,
3. Jolanda Čeplak (Velenje)
2:09,90, 5. Danijela Džumič
2:15,33, 9. Petra Radišek (obe
Kladivar) 2:27,46, 10. Jožica
Hozjan (Velenje) 2^28,21.
1500 m: 1. Jolanda Čeplak
(Velenje) 4:26,93, 6. Nataša
Oset (Koval) 5:08,26.
Celjski atletski veteran
Branko Vivod je na SP v
Gatesheadu v kategoriji 55-
60,let osvojil srebrno meda-
ljo. Vsi dobitniki medalj so
preskočili 170 cm, slavil pa
je Čeh Halmoš.
3000 m: 1. Anica Živko
9:55,64, 4. Rada Gluvič (obe
Kladivar), 6. Nataša Oset (Ko-
val) 11:20,82.^ 10:56,08. 5000
m: 1. Anica Živko (Kladivar)
17:34,00. 100 ovire: I.Urška
Beti (ŽAK) 13,71, 3. Desanka
Čalasan 13,92, 6. Metka Ko-
štomaj (obe Kladivar) 15,68.
400 ovire: 1. Maja Gorjup
(Olimpija) 57,56, 5. Mateja
Kocijan (Kladivar) 1:07,18.
4x100 m: L Kladivar 48,47.
Višina: 1. Lea Cimperman
(Olimpija) 174 cm, 2. Desan-
ka Čalasan (Kladivar) 171 cm.
Daljina: 1. Marcela Umnik
(Triglav) 650 cm, 2. Anja Va-
lant (Kladivar) 629 cm. Tro-
skok: 1. Anja Valant 13,63.
Palica: 1. Nina Zega (Gorica)
360. Kladivo: 1. Simona Koz-
mus (Brežice) 50,40. Kopje:
1. Evfemija Štorga (ŽAK)
59,33, 2. Elizabeta Randjelo-
vič (Kladivar) 49,24. Krogla:
1. Marija Starlekar (Triglav)
13,28, 2. Mateja Dražnik
(Kladivar) 12,47. Disk: 1. Vi-
ka Obštetar (ŽAK) 40,90, 3.
Mateja Dražnik (Kladivar)
35,78.
PRIMOŽ ŠKERL
^MPoto: GREGOR KATIČ
Urban Acman se je veselil norme, v Sevilli pa
bo skušal dokončno pozabiti na poškodbo.
Gregor Cankar pri doskoku na svojo najboljšo letošnjo znamko na prostem.
ŠPORTNIKOLEDAR
^ '	»I JU««——
mm. .. . -	, „ 1?	. isf«;
Košarka
Slovenske Konjice: Med-
narodni turnir.
PETBC13.8.
Nogomet
Liga Si.mobil, 3. krog - Bel-
tinci: Potrošnik-Publikum
(17).
SOBOTM4.8.
Nogomet
Liga Si.mobil, 3. krog - Ve-
lenje: Rudar (V)-Primorje
(20).
3.SNL sever, 1. krog - Zreče:
Zreče-Pobrežje, Bistrica: Bi-
strica-Mons Claudius, Laško:
TIM Laško-Paloma, Maribor:
Kovinar-Dravinja, Gerečja
vas: Gerečja vas-Usnjar (vse
ob 17,30).
Košarka
Laško: Mednarodni turnir
Laško pivo 99 (tudi v nede-
ljo).
Odbojka
Vrbje: Turnir dvojic (9).
NEDEUA, isi^"^
Nogomet
2.SNL, 1. krog - Šentjur:
Šentjur-Montavar Rogoza,
Maribor: Železničar-Esotech
Šmartno (obe ob 17).

»■»■>l»MMW'»«iKrftWlir ■il»W»»»ll»lll MMMIifMIIIMHillliife
tHOOONM
liga Si.mobil
2. krog: Publikum-Fero-
term Pohorje 1:1 (1:1) Goršek
4/11 m. Maribor Pivovarna
Laško-Rudar (V) 4:1 (4:1)
Podvinski 22. Vrstni red: SCT
Olimpija, Maribor Pivovarna
Laško in Primorje 6, Mura,
Rudar (V) in Dravograd 3,
Publikum 2, Korotan, HIT Go-
rica, Feroterm Pohorje in Po-
trošnik 1, Domžale 0.
Pokal RS
1/16 finala: Koper-Šentjur
4:1 (3:0) Plavsteiner 60. Elan-
Esotech Šmartno 3:1 (3:0)
Bauman 88.
ROKOlVgr
Prijateljska tekma
Celje Pivovarna Laško-Go-
renje 37:16 (12:4, 23:5,
12:1) Pungartnik 5, Šerbec,
Škrbič in Stefanovič 4, Pajo-
vič, Bedekovič, Banfro in
Vugrinec 3, Manaskov 2, Ša-
farič in Tomšič 1 za CPL,
Rozman 4, M. Oštir in B.
Oštir 3, Sovič, Boban, Štefa-
nič. Zaje Tamše in Kavaš 1
za Gorenje.
St.32.-12.av9usl1999

16 IBBMB^^M^BESlMBBBBlii^BIB^^
Afera pri mreži
Zakaj bodo šempeterske odbojkarice od OZS zahtevale 8 milijonov tolarjev?
Šempeterski B&L Utrip je
eden tistih odbojkarskih klu-
bov, ki je v zadnjih šestih
letih najbolj napredoval in se
lani za pol leta celo »zadržal«
v l.DOL, ki se je takrat še
zadnjič igrala po starem si-
stemu. 1X1 pa se začnejo teža-
ve, ki so na površje izbruhni-
le po letošnjem prvenstvu.
■■■■■■■■■■■■MilittH
B&L Utrip je lani kot zadnje
uvrščeni moral v kvalifikacije
za obstanek oziroma popolni-
tev prve lige (razširila se je iz 8
na 10 klubov), a sta ga v 6-
članski kvalifikacijski skupini
prehitela Šentvid in Nova Go-
rica. Šempetranke so se vrnile
v (razširjeno) drugo ligo (12
ekip) in letos osvojile 7. mesto.
Kot je znano, pa je l.DOL (Ž) v
sezoni 1998/99 imela le 9 klu-
bov, kajti že pred prvenstvom
je Murska Sobota (še pravoča-
sno) izstopila iz tekmovanja,
klub pa je nato razpadel. OZS
lige ni popolnila, kajti po tej
logiki bi sodelovanje v njej mo-
rali ponuditi Šempetrankam.
Enaka zgodba - vendar z dru-
gačnim zaključkom - se je letos
ponovila v 2.DOL. Pravila vele-
vajo, da dve zadnjeuvrščeni
ekipi izpadeta, deveto in dese-
touvrščena ekipa pa se v kvali-
fikacijah s prvakoma obeh tret-
jih-lig potegujeta za dve prosti
mesti v 2.DOL. Ko je bila liga
že popolnjena, je sodelovanje
odpovedala Zgornja Savinj-
ska, OZS pa je v drugoligaško
druščino povabila mariborski
Tabor, tretjega iz kvalifikacij.
»Ne želim očrniti Tabora. Z
njim imamo dobre odnose in
so v teh letih razvili toliko do-
brih igralk, da si zaslužijo igra-
nje v 2.DOL. Sprejeli so napre-
dovanje, kar bi storili tudi mi.
Enostavno gre za različno tol-
mačenje pravil, ki se od lani
niso popolnoma nič spremeni-
la. Če bi se, bi to morali zahte-
vati klubi najmanj mesec dni
pred skupščino, ta pa je že
davno mimo. V tem trenutku
ne moremo storiti ničesar, a
takrat bi lahko ostali v prvi ligi,
kar bi ogromno pomenilo za
razvoj odbojke v Spodnji Sa-
vinjski dolini in nenazadnje tu-
di v državi,« meni trener B&L
Utripa Dragan Bojinovič, ki je
napovedal tožbo in 8 milijon-
ski odškodninski zahtevek iz
naslova izgube sponzorskih
sredstev. »Generalni pokrovi-
telj je za prvoligaško tekmova-
nje zagotovil 6 milijonov tolar-
jev, razliko bi prispevali drugi
sponzorji. Zdaj bo naš prora-
čun okrnjen vsaj za 40 odstot-
kov. Nikjer ne piše, da tretjeu-
vrščeno moštvo lahko napre-
duje ali ne, čeprav domala v
vseh športnih panogah v pri-
meru odpovedi k sodelovanju
povabijo moštva iz nižjega ran-
ga, sveži primeri so iz košarke.
Spomnim se, da so pred časom
nekateri iz ozkih interesov izsi-
lili celo širitev lige. Zato smo
razočarani nad sklepi tekmo-
valne komisije, komisar lige
Branko Maček pa meni, da mi
le rovarimo po pravilih. Za raz-
voj odbojke je prav, da se jih
vsi držimo. Danes smo na vrsti
mi, jutri morda igralke Bleda,
Kopra, Novega mesta ali kdo
drug,« je Bojinovič, ki je tudi
mnenja, da dosežki moške re-
prezentance ne bodo odpravili
nekvalitetnega dela ljudi v
OZS, še pojasnil njihovo aro-
ganco, kajti tekmovalna komi-
sija vodi tekmovanja na podla-
gi pravilnika od delu TK. Kak-
šen je potem pravilnik? OK
B&L Utrip bo počakal na odgo-
vor predsedstva zveze. Če jim
bodo odgovorili, da je TK rav-
nala v skladu s pravili, se bodo
seveda opravičili, vendar v klu-
bu močno dvomijo, da jim bo
predsedstvo OZS našlo argu-
ment, s katerim bi lahko poja-
snilo napredovanje Tabora in
nazadovanje Šempetrank, ki
odgovor zahtevajo najkasneje
do začetka uradnih tekmovanj
(9. oktober). V Šempetru so
izpostavili še primer iz odboj-
ke parov na mjvki, kjer letos ni
bilo DP za kadetinje. Lanski
prvak Tabor se je uvrstil v
evropsko tekmovanje pod okri-
ljem CEV, ki pa je nato obvesti-
la, da lahko Slovenija nastopi z
dvema dvojicama. OZS je za
drugega predstavnika admini-
strativno določila dvojico Ro-
goze, čeprav sta 2. mesto lani
osvojili Polona Menih (Kajuh
Šoštanj) in Ana Bojinovič (B&L
Utrip).
B&L Utrip se bo na novo dru-
goligaško prvenstvo pričel pri-
pravljati 28. avgusta, dotlej bodo
igralke trenirale po individual-
nih programih. V klubu redno
vadi kar 120 odbojkaric vseh
kategorij, vendar se bo uprava
tudi tokrat srečala s ponavljajo-
čo se težavo, ko bo kar 6 igralk
prve ekipe odšlo na študij v
Ljubljano in Maribor, zato bodo
treningi med sezono okrnjeni.
Jedro ekipe ostaja nespremenje-
no, dopolnili ga bodo s kadeti-
njami (lani 6. mesto v A-ligi), iz
Celja pa so pridobili univerzalko
23-letno Petro Kerkoš. Kadrov-
ske okrepitve? Za delo z mlajši-
mi in starejšimi deklicami bo
poslej odgovorna Anita Seles,
bazične priprave pa bodo dekle-
ta opravila s priznanim trener-
jem Vojkom Prislanom, ki so ga
v svoje vrste nedavno vabili tudi
velenjski rokometaši.
■■■■ PRIMOŽ ŠKERL
mKKm Foto: GREGOR KATIČ
Trener B&L Utripa Dragan
Bojinovič negoduje nad od-
ločitvami odbojkarske zveze
in napoveduje prvoligaški
naskok.
Nachbar v
»lilijah«
Košarkarji Pivovarne Laš-
ko so prvi del priprav opra-
vili v Mežici, po dvodnev-
nem počitku pa so se prese-
lili v Zreče, kjer trenira tudi
novinec - Boštjan Nachbar.
Dravograjčan se je prei-
skusil pri Unionu Olimpiji,
kjer ni dobil priložnosti, zato
se je preselil v Maribor, od
tam pa ga je pot vodila v
Italijo, kjer je bil najbolj
vztrajen Benetton. Le-ta ga
je sprva želel posoditi v II.
italijansko ligo, nato pa je
pristal v Pivovarni Laško,
kjer je bo pomembna okrepi-
tev Laščani sodelujejo še da-
nes na tradicionalnem turnir-
ju v Slovenskih Konjicah, po-
jutrišnjem pa bo v Treh lilijah
turnir Laško pivo. T.L.
Urškin
rekord
Marinesova plavalka
Urška Roš je ob izteku se-
zone na odprtem DP v Ra-
dovljici dosegla še držav-
ni rekord na 200 delfin.
Nova znamka je 2:17,93,
Roševa pa je zmagala še na
polovico krajši progi in na
400 prosto. Uspeh sta v pre-
novljenem radovljiškem
bazenu" dopolnili Ajda
Valcl s 3. mestom na 100
hrbtno in mladinka Tamara
Jager z enako uvrstitvijo na
800 in 100 prosto. Četrti
bron Marinesa Neptuna v
konkurenci plavalcev iz
Češke, Madžarske, Islandi-
je, Hrvaške, Makedonije in
Slovenije je prispevala šta-
feta 4x200 prosto (Valcl, Ja-
ger, Prevolšak, Roš). PŠ
Akrobacije v zraku
Na vzletišču v Imenem so v
nedeljo popoldan zaključili
tridnevno državno prvenstvo
v letenju z ultra lahkimi leta-
li. Ob zaključku so pred sko-
raj 3 tisoč obiskovalci pripra-
vili pester program.
Prvo mesto z ultra lahkimi
letali - dvosedi sta zasedla Da-
mijan Cehner in Matej Hri-
bernik iz Aerokluba Libeliče,
druga sta bila Mirko Lebar in
Alojz Prša iz aerokluba Ma-
vrica iz Lendave, tretja pa Vi-
ljem Teržan in Bojan Kolma
iz Obsoteljskega aerokluba
Imeno-Podčetrtek in Aeroklu-
ba Celje. Pokal slovenskih
zdravilišč sta si prislužila To-
maž in Jože Gajser iz AK
Mavrica.
Zabavni del se je začel s skoki
padalcev iz Lesc. Po akrobat-
skih nastopih, prikazu vleke ja-
dralnega letala, skupinskem
preletu športnih letal in nasto-
pu dveh helikopterjev podjetja
Hudournik iz Štor je slovenska
vojska z letalom Zlin in helikop-
terjem Bell 412 prikazala reše-
vanje in gašenje požara. Vrhu-
nec prireditve je predstavljal
nastop pilota Silva Orožima, ki
je z letalom JAK izvajal občudo-
vanja vredne akrobacije.
Državno prvenstvo je orga-
niziral obsoteljski aeroklub, ki
je decembra lani postal član
Letalske zveze Slovenije in
ima trenutno 35 članov. Pod-
pisali so tudi pogodbo z aero-
klubom Sokolje gnezdo iz Ra-
dovljice, ki od januarja pouču-
je obsoteljske pilote.
ALEKSANDRA MAČEK
Previdne napovedi
Konec tedna bodo z novim
prvenstvom začeli tudi v II.
SNL. Kot favorita za vrh stro-
kovnjaki najpogosteje ome-
njajo bivša prvoligaša Koper
in Živila Triglav. Drugoligaša
s Celjskega sta kandidata za
sredino lestvice.
V	Šmartnem ob Paki so do-
dobra prevetrili moštvo, kar je
bilo pričakovati po nekaterih
briljantnih partijah v minuli se-
zoni. Prva zvezdnika Mujano-
vič in Smajlovič sta odšla v
Primorje, enakovrednih zame-
njav zanju pa ni. Največja
okrepitev je Dejan Bauman,
nekoč član Hajduka, Maribora,
Publikuma, trenutno pa član
SCT Olimpije, ki ga je posodila
Esotechu. Vijoličasti menijo,
da bi bila uvrstitev v sredino
lestvice povsem realna, po po-
razu v 1/16 finala slovenskega
pokala pa po mnenju trenerja
Draga Kostanjška ni vse črno:
»Kljub porazu smo v Novem
mestu na trenutke pokazali ze-
lo solidno igro, tako da ni preti-
rane bojazni za začetek pr-
venstva. Za sam vrh se letos ne
bomo mogli potegovati, kajti
moštvo je pomlajeno, lahko pa
bomo trn v peti najboljšim na
posameznih obračunih. Uvrsti-
tev v zgornji del razpredelnice
je naša realnost, tik pod vrh pa
najbrž ne bomo mogli.«
V	šentjurskem Športnem par-
ku so na novo zaživeli. Konec
minulega tedna so izplačevali
zaostale obveznosti in klub, ki
je bil tik pred razsulom, bo
ohrabren štartal v novo prvens-
tvo. Pokalni štart ni bil nič kaj
obetaven, toda v ospredju je
prvenstvo. »Sodelovanje s Pub-
likumom se je izvrstno obneslo.
Računam lahko na 20 nogome-
tašev, izmed katerih je večina
res mladih in perspektivnih.
Manjkajo nam izkušnje, vendar
sem prepričan, da se lahko zasi-
dramo v zlati sredini,« meni
Drago GrbavaCj^ katerega trener-
ske usluge pri Šentjurju bo pla-
čeval Publikum. Klub je zapu-
stilo kar 5 ključnih mož: Vavdi,
Pašalič, Šribar, Kidrič in Križa-
nič. Izmed izkušenih sta -
moštvu ostala le Radič in kape
tan Obrez, ki^se nikakor n
more ločiti od Šentjurja. Kljui
na figura bo zagotovo Ale
Kos, ki je v pripravljalnem oll
dobju precejkrat opozoril na
se, njegovo kakovost je opazi
celo trener Publikuma Nikoli
Ilievski. '
—.....n tl
Drobiž za strelca
■^LlttrMliiliiiliiMiiiii ......................
Tudi 2. krog državnega no-
gometnega prvenstva ni bil
posebej razburljiv. Presene-
til je Dravograd, ki je v go-
steh opravil s Korotanom,
Maribor PL je visoko ugnal
velenjskega Rudarja, Publi-
kum pa z igralcem več ni
mogel premagati novinca v
ligi Feroterm Pohorje.
Okoli 600 gledalcev za Skal-
no klet ni prav malo, če upo-
števamo dopustniški čas, toda
zdi se, da vsi ne bodo prišli na
naslednjo tekmo. Celjani so
proti Rušanom začeli silovito
in imeli v 4. minuti prednost
zadetka in igralca več, saj je
bil izključen Prednik zaradi
posredovanja z roko na golovi
črti. Ampak tudi to ni bilo
dovolj za prvo prvenstveno
zmago v tej sezoni. Priložnosti
pred vrati gostov so se kar
vrstile, toda več kot očitno je,
da Publikum ne premore na-
padalca, ki bi lahko zaključe-
val akcije. V drugem polčasu
ni bilo ne akcij, ne prave igre.
»Premoženje za strelca,« je
odseval naslov članka, ki je
opisal tekmo v enem izmed
slovenskih časopisov. To pi
ne drži niti približno, kajti i
Publikumu so jasno povedali
da ne bodo hiteli iskati napa
dalca, temveč bodo čakali n
priložnost in jo zgrabilf, ko b(
čas za kaj podobnega prime
ren, cena okrepitve pa nizka.
Velenjski Rudar je tiho upa
na presenečenje v Ljudsken
vrtu, kjer pa so šampioni Ši
drugič v našem prvenstvu ni
hitro opravili s tekmecem. Pi
Domžalah, so Mariborčan
vnovič nasuli 4 gole. VijoliČa
sti niso bili dovolj utrujeni pi
slavju v Liegu, da bi to slaboS
»knapi« lahko izkoristili. V Ve
lenju so hitro pozabili na po
raz v drugem krogu in razmiš
Ijajo o Primorju, ki prihaja Ol
jezero v soboto. Ajdovci so ol
SCT Olimpiji in Mariboru Pl
edino moštvo z dvema zmaga
ma. Najprej so imeli obilo sre
če in tudi rahlo sodniško na'
klonjenost proti Muri, minul
teden pa so do tal potolkli BS
Tehnika. Rudar bo moral zai'
grati svojo igro, če želi vrnitet
na želene tirnice, ki peljeju
proti Evropi.
Najprej z Avstrijci
Rokometaši Celja Pivovarne Laško se bodo v predkrogu
Lige prvakov pomerili z avstrijskim moštvom Remus
Barnbach Koflach.	J
Prvič po nekaj letih se vodstvo CPL ni odločilo potovati n^
dunajski žreb. Ocenili so, da nasprotnik v tem primeru n?
pomemben, saj vsakogar lahko premagajo. Edina želja vodil
nih v klubu je bila čim krajša pot na kvalifikacijsko tekmo
Želja se jim je tokrat izpolnila, saj jih do avstrijskih prvakov
loči le kakšnih 150 km. Prvo srečanje bo 2. oktobra, povratno
pa teden dni kasneje v Golovcu. Remus, ki v svojih vrstah'
premore Madžara Istvana Gulyasa in Janosa Djurko, pravz^
prav nadaljuje že skoraj tradicionalno rivalstvo slovenske in
avstrijske rokometne šole, ki vsako leto primerjata moči
skoraj na vseh nivojih. Zagotovo pa bo Koflach, katerega
vodilni možje so na dunajskem žrebu kazali silno kisle
obraze, trši oreh, kot so bili lani naivni Nizozemci iz Emmnaj
Celjani jutri potujejo na Schleckerjev pokal v Ehingen
(sobota in nedelja), kjer nastopajo Kiel, Grossvvallstadt]
Ademar Leon, Montpellier, Pfadi Winterthur. Pivovarji so v
skupini z nemškim in francoskim prvakom. Ta mesec jih'
čakata še sloviti turnir »Marrane«, igrali pa bodo tudi V
Strassbourgu. Trener Sead Hasanefendič je zadovoljen s'
pripravljenostjo moštva, ki se za spremembo tokrat ni lotilo
priprav na Rogli, temveč jih je opravilo kar doma.
Rokometašice žalskega Juteksa bodo v 1. krogu pokala
EHF proste.	PRIMOŽ ŠKERL
I	^A RAZVEDRILO	Q
m	INFORMACIJE - ROMAN
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
30.	7.: Ivica MIHIN z Ljub-
nega - dečka, Mojca VUK iz
Podsrede - dečka, Marta PO-
VALEJ iz Rogaške Slatine -
dečka. Angela ŠIPEK iz Laš-
kega - dečka in Ema JUG iz
Šentjurja - dečka;
31.	7; Marjeta CUNK s
Polzele - dečka, Karolina
BAKIČ iz Celja - dečka in
Zdenka VIŠNJAR iz Velenja -
dečka;
1.	8.: Jožica TACER iz Pod-
plata - deklico. Jasna CERAR
iz Celja - deklico, Marjetka
PODGORŠEK HORŽEN iz Cer-
kelj ob Krki - deklico, Simona
MATAVŽ iz Slovenskih Konjic
- dečka, Sergeja LONČAR iz
Celja - dečka, Klavdija BREČ-
KO iz Žalca - dečka in Banja
ŠELIH iz Loč - dekUco;
2.	8.: Tina KOVAČ iz Škofje
vasi - deklico, Milena URLEP
iz Žalca - dečka, Terezija
BURJA iz Nazarij - deklico,
Janja HOLOBAR iz Griž - de-
klico, Bernarda BEZOVŠEK z
Dobrne - dečka, Marta MAT-
KO s Polzele - deklico in Ber-
narda HOJNIK iz Žalca - deč-
ka;
3.	8.: Sabina LORGER iz Ce-
lja - dečka, Valerija ZABUKOV-
NIK s Prevorja - deklico in
Vesna DOLENC iz Celja - deč-
ka;
4.	8.: Simona REMIC iz Ta-
bora - deklico, Urška VESE-
LIČ iz Petrovč - deklico, Žan-
na HREPEVNIK iz Rogaške
Slatine - dečka, Nada CILEN-
ŠEK iz Griž - deklico, Gabrije-
la BOBNAR iz Dramelj - deč-
ka in Marjana BRILEJ iz Lesič-
nega - deklico.;
5.	8.: Erika DROFENIK iz
Rogaške Slatine - deklico, Tat-
jana MAJCENOVIČ s Polzele -
deklico in Bojana JUG iz Vele-
nja - dečka.
i POROKE
Celje
Poročila sta se Miroslav
JAZBINŠEK iz Celja in Lidija
ELER iz Vojnika ter Igor AVŽ-
NER iz Celja in Ivana CAKIČ
iz Beograda.	^
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Marjan UŽ-
MAH iz Hrastja in Nevenka
LESJAK iz Dobrine.
Žalec
Poročili so se: Andrej
MATJAŽ iz Šešč pri Preboldu
in Urška PFEIFER iz Podvina
pri Polzeli, Gorazd KOVAČIČ
in Matejka ŠMIT, oba iz Čr-
nega Vrha, Bojan VASLE in
Barbika KRIŽNIK, oba s'Pol-
zele, ter Stanislav OMLADIČ
iz Letuša in Darinka CEH-
NER iz Andraža nad Polzelo.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija HOHNJEC
iz Celja, 74 let, Matilda VRE-
ČAR iz Sevnice, 94 let, Neža
JECL iz Celja, 77 let, Henrik
OVTAR iz Ilovce, 56 let, Albin
HUDEJ iz Škofje vasi, 71 let,
Marjeta Ana KRNJOVŠEK iz
Nove Cerkve, 74 let, Ana
JONKE iz Lokovine, 82 let,
Hilda VALAND iz Podpeči ob
Dravinji, 56 let, Apolonija PO-
TOČNIK iz Griž, 76 let, Mari-
jan ŠTOREK iz Medloga, 64
let, Leopold BREZNIK iz Mo-
zirja, 76 let, Josip PRPIČ iz
Velenja, 64 let, Ignac GRO-
BELNIK iz Socke, 61 let, An-
drej KOROŠEC iz Velike Pireši-
ce, 90 let, Terezija MARKO iz
Kasaz, 69 let, Terezija ŠMID iz
Zahomca, 52 let, Martin
ŠTARKL iz Pongraca, 87 let.
Angela ČEPIN iz Vidovice, 52
let, Franc RUPNIK iz Lember-
ga pri Šmarju, 87 let, Alojzij
ŠTANTE iz Verpet, 85 let, Ana
KOS iz Arclina, 89 let, Ferdi-
nand ŠKORJANC iz Brdc, 74
let in Frančiška ŠTROS iz Ce-
lja, 72 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je Antonija RAV-
TAR iz Planine pri Sevnici, 78
let.
Žalec
Umrli so: Rafael VASLE iz
Pongraca, 54 let, Marija HAN-
ŽIČ iz Podvrha, 71 let, Rozali-
ja ZAGORIČNIK iz Žalca, 76
let in Rafael REBERNIK iz An-
draža nad Polzelo, 73 let.
TRŽNICA
»Beži, trapa neumna!« se je zdaj na ves glas zadri vojak, kot
da jo hoče prebuditi iz odrevenelosti. Počasi in negotovo je
stopila Anka na pot, ki vodi proti Grapi, čuteč na hrbtu puškino
cev, iz katere bo zdaj zdaj planila vanjo smrt. »Beži!« je še
enkrat za vpil zanjo vojak in potem, ko je zares začela brezgla-
vo teči po nerodni poti proti Grapi, med kričanjem izstrelil več
rafalov v temno noč.
»Kaj se je zgodilo?« je divje zavpil na vojaka njegov nemški
komandant, ko je skupaj z drugimi vojaki pridrvel do mesta
streljanja.
»Ušla mi je v temo!« se je izgovarjal vojak. »Streljal sem za
njo in mislim, da sem jo zadel!«
»Ti, ti izdajalski, slovenski pes!« je zatulil nanj komandant in
mu iztrgal orožje iz rok. V trenutku je bil dobri vojak vklenjen
v lisice in neusmiljeno so padali udarci puškinih kopit, dokler
se ni nezavesten zgrudil na tla.
»Poišči cipo s pankrtom!« se je v silni togoti penil koman-
dant. »Potem obesim vse tri na prvo vejo, v opozorilo, kaj se
zgodi tistim, ki ne ubogajo fiirerja!«
Vojaki so se pognali kot sestradani psi za plenom za Anko,
ki je še kar brezglavo tekla proti Grapi. Peterčka je divje
stiskala k sebi, da je ubogo dete še komaj dihalo, ko se je za
hip ustavila ob potoku. Nedaleč za sabo je že slišala bevskajo-
čo govorico tujih vojakov, ki so s svetilkami v rokah preiskova-
li vsak grm posebej in dobro je vedela kaj jo skupaj z otrokom
čaka, če jim pride v pest. Že se je v obupu hotela vreči skupaj s
Peterčkom preko skale v temen, globok tolmun, ko je nenado-
ma uzrla veliko krošnjo stare votle vrbe, katera ji je nekoč že
nudila zavetje.
»To je božja pomoč!« je pomislila, ko je lezla skozi odprtino
v varno zavetje votlega drevesa. Peterček ni imel več moči, da
bi jokal, tako sta bila oba čisto tiho in Anka je trepetajoče
poslušala rezke klice vojakov, ki so se mešali z glasnim
šumenjem vode v potoku.
Tako blizu so stali vojaki, da bi mogla katerega pocukati za
hlače, ko so v tujem jeziku nekaj govorili in kazali preko skale
v globok, teman tolmun.
»Te ne najdemo več!« je zaključil iskanje nemški vojak,
prepričan, da se je Anka z otrokom vred vrgla preko skale v
smrt. Počasi so se vojaki oddaljili in v gluhi tišini, ki jo je motilo
samo šumenje potoka, je Anka dobro sHšala sem s ceste ropot
tovornjaka, ki je ostale ujete reveže odpeljal v noč, žalostni
usodi naproti.
Minila je ura ali še več časa, preden se je v izmučeno in
prestrašeno Anko povrnilo toliko moči, da se je mogla pre-
makniti iz svojega skrivališča. Peterček je v zavetju toplega
naročja trdno zaspal in se ni prebudil vso pot do vasi, kamor se
je Anka tiho in oprezno vračala. Včasih jo je bilo strah hoditi
samo po temi, nocoj pa je presenečeno spoznala, da jo je po
vseh prestanih grozotah strah čisto zapustil in ga je zamenjala
previdnost, potrebna v golem boju za preživetje in obstanek.
Ura je bila že krepko čez polnoč, ko se je približala k temni
Osojnikovi hiši in narahlo potrkala na okno.
»Kdo trka ob tej pozni uri?« se je hitro oglasil oče Ivo, ki je bil
v zadnjem času vajen skrivnostnih nočnih obiskovalcev.
»Jaz sem, Anka,« se je oglasila, več pa ni mogla spraviti iz
grla.
»O Kristus križani!« je zavpila mati, ko je uzrla hčerko,
podobno preganjani živali. Iz drhtečih rok ji je mehko vzela
Peterčka, oče pa je Anki pomagal do stola.
»Vse vemo!« je počasi spregovoril Ivo. »Hvalabogu, da sta z
otrokom ušla, čeprav ne vem, kako si jim razklenila hudičeve
kremplje, ki so te že držali!«
Nekaj časa so se molče gledali. V tem času je sestra Franica
že pripravila vroč čaj in ga obilno zalila z močnim žganjem.
»Pij, da se ti povrnejo moči!« ga je ponudila Anki.
»Kaj naj storim sedaj? je obupano vprašala, ko ji je močan čaj
povrnil moči in glas.
»Težko bo,« se je zamislil oče. »Tukaj ne smeš ostati, tukaj te
bodo že jutri iskali! Če te dobe, se nam ne bo godilo nič
drugače, kot Dolinarjevim!«
»Vsaj otroka obdržita, jaz sama se bo že kam skrila,« je
prosila.
»Če najdejo otroka, bodo vedeli, da si bila doma in zagotovo
te ne nehajo iskati, dokler te ne najdejo,« je prav razmišljal oče
Ivo.
»Nikomur nisem storila nič žalega, še manj moj otrok! Le
zakaj se morava naenkrat skrivati kot preganjani živali, pred
temi zločinci in morilci?« je zaihtela Anka, da se je vsem
zasmilila v dno duše.
»Veš hčerka, hudi časi so to, ko imajo nasilneži in hudodelci
vso pravico nad poštenimi ljudmi. Zdaj nam je edino upanje.
da se nekoč stvari znova obrnejo prav, do tedaj pa mora
biti pametni in previdni, da bomo sploh dočakali boljše dni
»Anki nič ne pomaga vaše modrovanje, oče!« ga je os
zavrnila Franica. »Otroka bom obdržala jaz in vsakemu boj
rekli, da je moj! Ti pa se za dan ali dva dobro skrij, potem p
bomo dali zvezo s partizani in pri njih boš še najbolj
varnem!«	■
»Kakšno poznanstvo pa imaš ti, Franica, s temi, kako si
rekla, partizani?« je povzdignil glas oče Ivo.	j
»Tudi moj fant je z njimi!« je brez sramu povedala Frani
»Zato se ponoči tudi večkrat oglasijo in tedaj mi moj Sti
govori, kako lepo bo potem, ko preženejo sovrage in se zo
vrnejo mirni časi,« je malo vzneseno poudarila besede svoj*
fanta.
»Hvala ti, Franica, nikoli ti ne pozabim tvoje dobrote! Sa
to te še prosim, piši mojemu Petru na tale naslov,« je pote^
iz žepa zmečkano zadnje pismo.
»Sporoči mu, kaj se je doma zgodilo in še to mu napiši,
naj se nikoli več ne vrne med poštene ljudi, če je tudi on 9
kdaj delal po svetu takšno hudobijo.«
Globok molk je zavladal po teh težkih Ankinih besedal
Osojnikovemu domu in v ta molk je tiho poropotalo po oki
»Kdo nas zopet moti?« je nejevoljno vprašal oče Ivo.
»Odprite, oče, mi smo tu, naša slovenska vojska!«
»Kje ste pa bili zvečer, ko so bili tukaj Nemci in tako okrul
razdejali Dolinarjevo domačijo?« je očitajoče vprašal, ko
spustil v hišo čudno napravljene mlade fante. Tudi dve deM
sta bili nocoj z njimi, oblečeni v prevelike uniforme in oboi
ženi z bombami za pasom.
»Vse že vemo, kaj se je zgodilo Dolinarjevim,« je trp
odgovoril visokorasel mlad fant, ki je bil očitno komandant
skupine. »Od tam prihajamo. Starega Marka so ubili in
pustili kot umorjeno žival, ženski z otrokom pa so nein^
odpeljali v taborišče, kjer jih prav tako čaka smrt!«
»Meni je neki dobri vojak pomagal, da sem lahko skupil
otrokom pobegnila,« se je iz teme oglasila Anka. Vsi so se ot
proti njej in z zanimanjem poslušali njeno zgodbo o strašn'
nasilju v Dolinarjevem domu in njenem uspešnem begu.
»Oče Marko si je zaslužil, da ga pošteno pokopljemo, pred
se jutri znova zberejo ti mrhovinarji!« je na koncu dodala.
»To delo smo že mi opravili,« je povedal komandant Stal
ki je zdaj že sedel pri svoji Franici.
»Stari Marko je umrl kot junak in kot junaka smo
pokopali v gozdu, kjer ne bo mogel nihče onečastiti njegov^!
groba!«
»Vidim, da ste pošteni ljudje, ki zares znate dati člove'
kanček upanja v teh časih, zato vas prosim, če se vam siTi^
pridružiti sedaj, ko nimam več družine in doma,« je Anka ^
naravnost vprašala komandanta.
MALI OGLASI - INFORMACIJE	B]
tSh	MALI OGUSI - INFORMACIJE	J
INFORMACIJE	^	""" I BI
m	PISMA BRALCEV	| |l!M'ihj'!!ll1
PREJELI
SMO
v dolini
Trigiovsicih
jezer
Pohodniki upokojenci iz
Škofje vasi smo dolgo koleba-
li: bi ali ne bi. Obiskali namreč
dolino Triglavskih jezer. Zad-
nja odločitev je bila: gremo,
bo že nekako šlo.
Odpeljali smo se v oblačno
in od dežja mokro jutro. Naši
nahrbtniki so bili nabito polni,
saj je bila v njih garderoba za
vsako vrsto vremena. Gorenj-
ska pa nas je pozdravila v svoji
najlepši podobi. Skozi meglo
je sramežljivo prodiralo sonce
in osvetljevalo ta prelestni del
naše domovine. Nahrbtnike
na ramo in že smo zakoračili
po ozki stezi proti mogočnim
Julijcem. Sproščen smeh in
pogovor je počasi zamrl, kajti
treba je bilo biti pozoren na
skalnato stezo, ki se je pridno
vzpenjala. Vedno bolj smo pri-
hajali v osrčje vrhov in svet je
postajal čedalje bolj drugačen,
vedno lepši. Za pogled na str-
me vršace, obsijane s soncem,
se je splačalo hoditi dobrih pet
ur. Potem pa smo jih zagledali.
Triglavska jezera namreč. To
je treba videti. V kristalno čisti
vodi so odsevale podobe belih
skal in zelenja, s katerim je
dolina porasla. Sredi doline
stoji "mikavna planinska koča,
ki nas je gostoljubno sprejela.
Enolončnica in že se je večina
pohodnikov odpravila po doli-
ni na obisk k _bbLedvički«.
Večer smo popestrili z vošči-
lom našemu vodniku Ludvi-
ku, ki je dopolnil 60 let. Zadoni
pesmi, tuji turisti nam zaplo-
skajo. Na skupnem ležišču se
še dolgo v noč hihitamo šalam
in dovtipom naših posamezni-
kov. Kljub temu se zgodaj zju-
traj naši najbolj korajžni fantje
in dekleta odpravijo na Tičari-
co, ki jih čaka s svojimi čez
2.000 m višine, meliščem in
klini. Vse premagajo. V kočo
se vrnejo dobre volje. Zajtrk,
skupinska slika z gostoljubno
oskrbnico in že se podamo na
pot proti dolini. Vmes obišče-
mo še dve planinski koči in po
šestih urah pridne hoje zasliši-
mo šumenje slapa Savica.
Čeprav smo bili utrujeni,
nas dobra volja ni zapustila.
Toliko duhovitosti in smeha
si lahko vsak le želi. Z njima
smo povezali še lepote naših
gora. Med nami pa so se stka-
le nevidne nitke iskrenega
prijateljstva. Zato smo si ob
slovesu obljubili: še se bomo
videU v naših prelepih gorah!
DANICA BESIMI,
Vojnik
Slomškov klub
Anton Martin Slomšek, du-
hovnik, škof, pesnik, pisatelj,
narodni buditelj in pedagog je
bil poleg Prešerna nedvomno
eden najpomembnejših Slo-
vencev devetnajstega stoletja.
Bogati sadovi njegovega dela
so vidni še danes. Že dalj časa
so imeli častilci Slomška v Ce-
lju željo ustanoviti Slomškov
klub. Letos, ko pričakujemo
Slomškovo beatifikacijo, pa je
prišlo do uresničitve te želje
na pobudo Socialdemokrat-
skega krščanskega foruma.
Ustanovljen je Slomškov klub
Celje. Da je do tega prišlo
ravno v Celju, je nekako ra-
zumljivo, saj je velik del
Slomškovega življenja pove-
zan s tem mestom in njegovo
bližnjo okolico. Na Slomu pri
Ponikvi se je rodil, v Celju
nekaj časa šolal in bil kot celj-
ski opat imenovan za škofa v
Šentandražu na Koroškem.
Glavni namen Slomškovega
kluba je širjenje Slomškovih
idej in načel ter njegova popu-
larizacija. Klub je že pripravil
pri sv. Jožefu nad Celjem zani-
mivo predavanje z naslovom
Koliko Slovenci poznamo kul-
turni pomen Antona Martina
Slomška. Člani kluba so sode-
lovali na romarskem pohodu
po Slomškovi poti od njegove
rojstne hiše prek sv. Uršule,
Žič in Frankolovega do Nove
Cerkve, kjer je Slomšek kapla-
noval. Klub pa se tudi skrbno
pripravlja na obisk svetega
očeta, ko bo Slomšek razgla-
šen za blaženega. Pred krat-
kim so predstavniki kluba obi-
skali škofa Krambergerja in ga
seznanili z ustanovitvijo, ka-
kor tudi z dejavnostjo kluba.
Škof Kramberger je bil ustano-
vitve kluba vesel.Članstvo klu-
ba je odprto za vse, ki so jim
Slomškove ideje in nauki blizu
ali pa bi želeli o njem še kaj
več zvedeti. Pišete lahko na
naslov: Slomškov trg Celje,
p.p. 281,3001 Celje.
M.K.,
predsednik kluba
Pohod Cel je-
Vitanje-Rogla
šoferji in avtomehaniki ter
delavci v cestnem prometu so
tudi letos zaznamovali svoj
praznik, ki ga že tradicional-
no praznujejo na Anino nede-
ljo, s srečanjem na Rogli. Že
tretje leto pa so srečanje pri-
čeli s pohodom, ki se je pričel
v Celju.
Organizirajo ga maratonci
in pohodniki ob pomoči spon-
zorjev. Pot jih je najprej vodila
proti Novi Cerkvi. V Vitanju jih
je pozdravil župan Slavko
Kranjc. Pohodnikom so se tu-
kaj pridružili še navdušenci iz
Slovenskih Konjic in skupaj so
se podali proti vasici Rakovec.
Tukaj jih je gostoljubno spre-
jela družina Sevšek. Gospodar
jim je predstavil pestro zgodo-
vino vasice, ki so jo zaznamo-
vali predvsem glažutarstvo in
predelava lesa. Pred njimi je
bil še zadnji vzpon pred ci-
ljem, vendar dobre volje in
humorja ni manjkalo.
Srečanje šoferjev in pohod-
nikov je bil poseben dogodek
za vse udeležene, ki so si
takega druženja zaželeli še v
prihodnje. Pohodniki se žah-
valjujejo vsem, ki so pripo-
mogli pri izvedbi srečanja.
ANICA GAŠPARUŠ
Težave V družini
in družbi
Družina, temeljna celica
družbe, je v krizi. Od tod so
tudi vsi problemi, ki se pojav-
ljajo v družbi in tudi v življe-
nju. Vsi nastajajo zaradi po-
manjkanja ljubezni v družini.
Torej je treba začeti tam, kjer
se problemi začenjajo. Ozdra-
viti moramo družino. Kako to
storiti? Vsak človek ima svoje
koncepte, kakšen naj bi bil in
kako razvit naj bi bil njegov
partner.
Bistvo tega, zakaj živimo, je
namreč v odnosu do vsega,
kar obstoja. Nekateri tega od-
nosa nimajo, ker nimajo izku-
šenj. Mnogi niso izkusili pra-
ve ljubezni in sploh ne vedo,
kaj je to. Nekateri pa ne znajo
niti dati. kaj šele pozabiti.
Spremeniti moramo koncept
dajanja in sprejemanja.
Nekateri ljudje imajo odnos
z več partnerji, v nekaterih
okoljih je to celo pravilo. Po-
mislite prosim, kako bi se po-
čutili vi v takem položaju? Po-
glejmo si še primer dominacije
nad partnerjem, kjer ni dovo-
ljeno izraziti svojih stališč. To
je napačno razumevanje.
Ljudje bi morali živeti nad
temi koncepti, ki so v nas
samih. Začeti moramo iz pol-
ne ničle. Vem, da je to težko,
vendar drugače ne moremo
rešiti družine in družbe, ki
toneta vse globlje.
Prebiram stare časopise in
v nobeni družbi ni bilo nikoU
toliko ločitev ali samomorov
zakonskih parov. Če hočemo
boljši svet, kar je želja vsake-
ga posameznika, moramo ži-
veti brez starih konceptov in
se učiti živeti in umreti za
drugega. Vsak trenutek bi
morali žrtvovati zanje, jih
osrečevati in tako z njihovo
srečo dobiti zadoščenje. Lju-
bezen je treba deliti, le tako je
je vedno več. Vsi ljubezni deli-
mo, razen ene, to je partner-
ska ljubezen. Vsi vemo, kaj se
zgodi, če jo delimo, vemo,
kako težko je, pa vendar de-
lamo to zelo dolgo. Nismo
zvesti, zakaj? Zaradi napačnih
konceptov.
Treba je rešiti odnos med
možem in ženo, otroci pa so
najbolj veseli takrat, ko imajo
oba - očeta in mamo. K pisa-
nju me je spodbudilo to, ker v
svoji mladosti nisem imel do-
brega očeta.
Bralec
ZAHVALE,
POHVALE
Plezalni klub
Laško
Plezalni klub Laško, ki je bil
ustanovljen marca letos, je že
uspel izpeljati zelo zahteven
projekt izgradnje velike
športne plezalne stene ob te-
lovadnici Primoža Trubarja v
Laškeni. V okviru prireditve
Pivo in cvetje so pripravili za-
nimiv program aktivnosti na
tej steni.
Stena je narejena po zami-
sli prof. Albina Simoniča in
ing. Marjana Kozmusa, izgra-
jena pa je izključno z delom
članov plezalnega kluba, za
kar je bilo potrebno približno
250 ur dela in materialna po-
moč nekaterih podjetij in sa-
mostojnih podjetij iz Laškega
in okolice.
Na prireditvi Pivo in cvetje
je bilo precej težav z vreme-
nom, zato sta bila Master tek-
ma najboljših slovenskih
športnih plezalcev - mlajših
kategorij in plezanje za obi-
skovalce prestavljena za en
dan. Tekmovanje je uspelo,
ogledalo si ga je 200 gledal-
cev. Na steni so se pomerili
tudi najmlajši plezalci PK Laš-
ko.
Čez en teden je bilo pleza-
nje za obiskovalce prireditve
Pivo in cvetje. Za tiste, ki so se
prvič srečali s to športno pa-
nogo, so na steni postavili
smeri ustrezne težavnosti. Za
preskus svojih zmogljivosti
se je odločilo več kot 90 obi-
skovalcev različnih starosti.
Uspešnim plezalcem so po-
delili spominsko diplomo in
manjšo praktično nagrado.
Prireditev je pritegnila števil-
ne mimoidoče.
Plezalni klub Laško se ob
tem iskreno zahvaljuje za vso
materialno in drugo pomoč
pri izgradnji stene in izvedbi
tekmovanj ob prireditvi Pivo
in cvetje 99: Pivovarni Laško,
TIM Laško, Komunali Laško,
Paronu Laško, Medved Da-
nielu s.p.. Gostišču Hohkraut
iz Rimskih Toplic, Kovinarju
iz Laškega, Zdravilišču Laško,
BIGGR Laško, Zdenku Lelja-
ku s.p., trgovini Ježek, Piceriji
Špica, TP d.d. Center Celje,
Granuli d.o.o. Celje, Forum
Terme Rimske Toplice, Turi-
stičnemu društvu Laško in
Osnovni šoli Primoža Trubar-
ja Laško. Ob tem si člani PK
Laško želijo, da bi postala pri-
reditev v okviru prireditve Pi-
vo in cvetje tradicionalna.
ALBIN SIMONIČ,
predsednik PK Laško
PRITOŽNA
KNJIGA
Prijaznost pa
taka
v torek, 20. julija 1999, sem
poklical v podjetje Ključavni-
čar v Tovorni ulici in se dogo-
voril z obratovodjo, da bi mi
zvarili delček ohišja na avto-
mobilskem menjalniku. Ker
je šlo za poseg na avtomobil-
skem rezervnem delu, ki ga
ne more opraviti vsakdo, pač
pa le varilec, ki je za to pose-
bej pooblaščen, sva se dogo-
vorila, da pridem naslednjega
dne ob 6. uri zjutraj.
Ko sem se tako v sredo
zjutraj zglasil v omenjenem
podjetju, me je dočakal »prija-
zen« sprejem, ki ga še dolgo
ne bom pozabil. Medtem ko
sem obratovodji in varilcu po-
jasnjeval, kako želim, da mi
zvarijo ohišje menjalnika, je
pristopil mlajši moški in se
vmešal v pogovor z besedami:
»Za kaj gre?« Obratovodja mu
je začel pojasnjevati, zakaj
sem prišel in kaj želim, ampak
še preden je končal, ga je nez-
nanec, za katerega se je ka-
sneje izkazalo, da je lastnik
oziroma direktor podjetja
Ključavničar, prekinil, rekoč:
»Ne, ni govora! Tega ne bomo
naredili! Naše podjetje se tre-
nutno ukvarja z objektom,
vrednim 12 milijonov tolarjev,
zato ne bomo zapravljali časa
za takšna mala dela!« Še v
tistem trenutku je napodil svo-
ja delavca, meni pa ukazal, naj
odidem v njegovo pisarno. Če-
prav sem prišel kot stranka in
vljudno prosil le za majhno
uslugo, ki mi je veHko pomeni-
la, ki ne bi vzela niti pol ure
dela in ki bi jo seveda plačal, je
še enkrat v skrajno neprijaz-
nem in vzvišenem tonu odgo-
voril, da sploh ni govora. Po-
tem je izrekel še nekaj nepri-
jaznih besed, na kar me je
napodil iz pisarne, rekoč:
»Zginte, kreten zmešan!«
Lahko si samo mislite, kako
mi je bilo v tistem trenutku.
Ogorčen in ponižan sem se
odpravil proti vratom in mu
odvrnil: »Hvala enako, gos-
pod!« Imelo me je, da bi mu
jih natrosil nazaj, mu povedal,
kar mu gre, ampak od šoka, ki
sem ga doživel ob tem, sem bil
preveč presenečen, da bi se
kregal z neprijaznim direktor-
jem. Še vedno imam toliko
bontona in osebne kulture, da
tiste, ki jih srečam prvič, ogo-
varjam z gospodi, ne pa s kre-
teni. Sprašujem se, kje je oseb-
na kultura mladega direktorja
Ključavničarja. Mlajši morajo
vendar spoštovati starejše, če
so to stranke podjetja, pa še
toliko bolj. Navsezadnje bi me
lahko le vljudno zavrnil. Mladi
direktor bi se moral zayedati,
da bo objekt vreden 12 milijo-
nov tolarjev nekoč zgrajen in
bo potrebno sprejemati tudi
cenejša dela. Če pa imajo mili-
. jonskih ponudb toliko, da lah-
ko izbirajo najdražje, mu že-
lim veliko sreče na njegovi po-
slovni poti. Priporočam mu le
še kakšen tečaj poslovne pri-
jaznosti.
JOŽEJEZOVŠEK,
Šentjur
Mariborski azil
Smo veUki ljubitelji živah,
tudi sami smo pred dvema
letoma pri DMŽ Trbovlje vzeli
v svoj dom nemško boksar-
sko Dono. Samo mimogrede
naj omenim, da je Dona idea-
len družinski pes in da se še
vedno sprašujemo - zakaj je
bila zavržena? Toda namen
mojega pisanja je povsem
drugačen, nanaša pa se na
Mariborski azil.
Zadnji dan dopusta smo se
odločili, da obiščemo Maribor-
ski azil in polepšamo dan ka-
teri od zavrženih živali. Pokli-
cali smo v azil in se pozanima-
li, kako pridemo do njih. Mlaj-
ši ženski glas nam je neprijaz-
no odgovoril, da naj vprašamo
v Mariboru. Kljub njeni nepri-
jaznosti smo odšli v azil. S
pomočjo Mariborčanov smo
azil našli. Ob cesti namreč ni
nobene table, ki bi označeva-
la, kje je azil. Ob prihodu v azil
se je neprijaznost uslužbenke
nadaljevala. Brez besed je ho-
dila mimo nas. Nihče nas ni
vprašal, zakaj smo prišli? Po
kaj smo prišli? Takoj na začet-
ku smo začutili, da smo neza-
želeni. Ko smo si ogledali pse,
smo vprašali, če lahko katere-
ga odpeljemo na sprehod.
Gospa je dejala, da ne ve, ker
smo v azilu prvič. Na hitro nas
je'odslovila, češ da naj pride-
mo drugič. Razočarani smo
odhajali. Pri izhodu smo |
zadnjih boksov slišali strašj)|
tuljenje psov. Ko smo hot^
pogledati, kaj se s temi p.
dogaja, nam tega niso dovol|
Odšli smo razočarani in .
mnogimi vprašanji, na katei
bi radi dobili odgovore.
Kaj delajo s temi psi, (j
tako grozno tulijo in jih imaj,
zaprte v boksih za hišo? 2j
kaj ni nikjer ob cesti označb*
kje se azil nahaja? Po vsej
tem dvomimo, da ljudje v tet
azilu delajo v dobro živalin
verjetno bolj v lastno korij(
Tudi občutka, da bi psom ra^
poiskaU nove lastnike, nisia
imeli, saj so za vsakega pj
povedali same slabe stvari.
Azila v Mariboru prav gotj;
vo ne bomo več obiskali, sj
bi bil pogled na uboge živ^
preveč boleč, pa tudi srečanj
z neprijaznimi uslužbenci j
ne želimo več. Mislim, da nj
smo edini, ki smo imeli v azj
lu takšne občutke.
NIVES TOFANl
Štor
EMMIJI I	KRONIKA	" ""	B
NOČNE
CVETKE
§ Torkov večer sta svoj glas-
j,eni okus v ulici Milčinskega
jn Pod kostanji preveč glasno
j2postavljala Miran P. in Gre-
gor P- Oba so razveselili s
plačilnimi nalogi, zneska pa
2adoščata za nakup kar nekaj
zgoščenk.
• Silvo L. je v nakupovalnem
centru Lava v četrtek zvečer
pozabil, kje je meja med žejo
in potrebo. Njegovo rogovi-
Ijenje po lokalu ni poželo nav-
dušenja prisotnih, zato so ga
policisti odpeljali s seboj. K
sodniku za prekrške poj de še
točajka, ki se je spozabila in
Silvu predolgo stregla,
f Malce kasneje sta se neda-
leč stran sporekli Štefka Dž.
in Eva P. Prišlo je do izmenja-
ve klofut in žaljivk, o vzrokih
pa nihče ne ve ničesar. Zato
pa imamo sodnike za prekrš-
ke.
•Delovni teden je v Valkomo-
vi trgovini na Kočevarjevi v
Celju v petek zaključila nez-
nanka, ki se je močno razhu-
dila nad trgovko, razbila ne-
kaj inventarja, po tleh zabri-
sala blagajno in ročni kalkula-
tor, v prodajalko pa je prilete-
lo še nekaj paradižnikov. Poli-
cisti bodo našpičeno nakupo-
valko poiskah in skušali izve-
deti, zakaj vse to.	PŠ
Ugodno, toda •••
Polletni rezultati policijske-
ga dela kažejo na upadanje
devijantnih dejanj, vendar se
struktura kršiteljev in načini
kaznivih dejanj spreminjajo.
Več je mladih kršiteljev, ki so
praviloma tudi bolj agresivni,
manj pa je spolnih napadov na
otroke in posilstev.
V, prvi polovici leta beleži-
mo zmanjšanje kriminalitete
na vseh področjih, med kazni-
vimi dejanji pa izstopajo tatvi-
ne, ropi, ponarejanje in upora-
ba vrednotnic, manj pa je go-
ljufij in ponarejanja listin. Gos-
podarska kriminaliteta je po-
rasla v Laškem in Mozirju. Po-
licisti in kriminalisti so na Celj-
skem dosegli 64 odstotno razi-
skanost primerov, kar je manj
kot lani, a še vedno krepko
nad državnim povprečjem
(48%), kjer je PU Celje na 5.
mestu. V primerjavi z lanskim
letom je modno narasla mla-
doletniška kriminaliteta, saj so
mladostniki do polovice leta
že dosegli celotno lansko šte-
vilo KD. Za desetino več je
kršitev javnega reda, v tem
pogledu pa prednjačijo dogod-
ki na zeleni meji, javnih prire-
ditvah in shodih ter v stanova-
njih, najbolj na območju Šent-
jurja (+39%), medtem ko so v
Laškem tovrstne kršitve uspe-
li zmanjšati za četrtino. Sodni-
ke za prekrške so najbolj
obremenjevali celjski policisti
(521 predlogov, +19%), na ob-
močju regije pa so ti prejeU 8
odstotkov več prijav. Pri krši-
tvah zakonov največji delež še
vedno zavzema JR, najbolj
(+81%) pa so se povečale krši-
tve na državni meji, kar je
vsled dogodkov na Balkanu
tudi razumljivo (v prvem pol-
letju je mejo v naši regiji preč-
kalo več kot 2,7 mio potni-
kov) . Med drugimi dogodki so
policisti do konca junija obrav-
navali več delovnih nezgod
(+24%), naravnih nesreč
(+60%) in primerov nenadne
smrti (+32%), za kar ob pove-
čanih temperaturah še vedno
obstajajo velike možnosti. Šte-
vilo samomorov je približno
enako lanskemu (43:47). Naj-
več samomorilcev je v Šentjur-
ju, ki je v tem kriteriju prav v
slovenskem vrhu.
. . PRIMOŽ ŠKERL
PROMETNE NEZGODE
Kolesar v avto
Pred stanovanjskim blo-
kom v Gorici pri Slivnici se
je v torek, 3. avgusta, pripeti-
la huda prometna nezgoda,
v kateri je bil poškodovan
11-letni otrok.
Domačin Roman I. (11) je s
kolesom s pločnika zapeljal
na parkirišče stanovanjskega
bloka, kjer je voznik osebne-
ga avtomobila Zdravko A.
(26) iz Rakitovca v tistem tre-
nutku vozil vzvratno. Kolesar
je trčil v zadnja leva vrata ter z
glavo udaril ob rob stene. Po
naknadno iskani zdravniški
pomoči so ugotovili hude te-
lesne poškodbe.
Zapletel se je
Na lokalni cesti izven na-
selja Leveč se je v torek, 3.
avgusta, hudo poškodoval
kolesar.
Maticu Š. (12) se je med
vožnjo proti Levcu v vilice
kolesa zapletla bombažna
vrečka, ki jo je prevažal na
krmilu. Kolesar je izgubil ob-
last nad vozilom ter padel,
tako da so ga zaradi hudih
poškodb morali odpeljati v
celjsko bolnišnico.
Čelno trčenje
V sredo, 4. avgusta, sta na
lokalni cesti izven naselja
Poljče trčili osebni vozili.
Ena oseba je bila hudo poš-
kodovana, gmotne škode pa
je za okoli 350 tisoč tolarjev.
Jožica D. (29) iz Dobrovelj je
z avtomobilom peljala po lo-
kalni cesti proti Parižljam. Za-
neslo jo je na nasprotni vozni
pas, po katerem je takrat pri-
peljal Robert O. (28) iz Vele-
nja. V čelnem trčenju je bila
hudo poškodovana sopotnica
v prvem vozilu Tatjana K (36),
oba voznika pa lažje.
Tovornjak Izrinil
mopedista
Na regionalni cesti blizu
Radmirja se je v petek, 6.
avgusta, hudo poškodoval
voznik motornega kolesa.
Silvo P (31) iz Florjana je s
tovornim priklopnim vozilom
prehiteval mopedista Ivana Z.
(51) iz Janezovega polja. Pri
tem ga je oplazil, tako da je ta
zapeljal v obcestni jarek in pa-
del, lažje poškodovan pa je bil
tudi sopotnik Dominik Z. (16).
PŠ
Radarji bodo
MINI KRIMIČI
Vlomil v Molliera
Minulo sredo, 4. avgusta, je
nekdo vlomil v nedograjene po-
slovne prostore podjetja Mollier
na Hudinji. Odnesel je štiri raz-
vlaževalne naprave in lastnika
Romana P. iz Ljubečne oškodo-
val za okoli 800 tisočakov..
V	picerijo po
denar
v sredo, 4. avgusta, je v
zgodnjih jutranjih urah nekdo
vlomil v picerijo Lipa v Novi
Cerkvi. Lastnica Irena Z. iz
Slovenskih Konjic je oškodo-
vana za okoli 20 tisočakov.
Avto kot trgovina
v noči na sredo, 4. avgusta,
je nekdo na dvorišču stano-
vanjske hiše na Trubarjevi v
Celju iz odklenjenega ' avto-
mobila odnesel Alpinino CD-
komponeto in pet zgoščenk.
Andrej N. je oškodovan za
okoli 75 tisoč tolarjev.
»Napadel« opla
Istega dne dopoldne je nek-
do z ostrim predmetom poš-
kodoval opla kadetta, ki je bil
Parkiran na Ljubljanski cesti v
Celju. Lastnik Robert P. je oš-
kodovan za okoli 80 tisočakov.
Odnesel mošnjicek
Minulo soboto dopoldan je
neznanec iz garderobnih pro-
storov trgovine Markiz v Ozki
nlici v Celju odnesel denarnico.
Lastnica Klementina K. je oško-
dovana za okoli 15 tisočakov
V	skladišče po ^
Mazdo
v noči na četrtek, 5. avgu-
sta, je neznanec na Kosovelo-
vi ulici v Celju preplezal po-
'^iČna vrata skladišča in po-
skušal odpeljati Mazdo. To je
storil tako nespretno, da je
trčil v betonski steber in last-
niku Darku Š. povzročil za
okoli 300 tisočakov škode.
Odpeljal kolo
v četrtek, 5. avgusta, je
nekdo iz kolesarnice stano-
vanjskega bloka na Škalski
ulici v Slovenjskih Konjicah
odpeljal zaklenjeno moško
kolo. Rok S. je oškodovan za
okoli 90 tisočakov.
Odnesel
nahrbtnike
v Slovenskih Konjicah je
minuli petek nekdo izkoristil
nepazljivost treh deklet, ki so
urejale okolico sodišča. Od-
nesel je njihove nahrbtnike z
osebnimi stvarmi. Ksenija S.,
Nika V, in Sergeja R so oško-
dovane za okoli 42 tisočakov.
V šolo po pokala
v noči na soboto 7, avgusta
je nekdo vlomil v kabinet te-
lovadnice IV. Osnovne šole v
Celju in odnesel dva večja po-
kala. Z vlomom je povzročil
za okoli 70 tisočakov škode.
Žogal se bo
Minulo soboto ponoči je
nekdo vlomil v leseno barako
na Kopališki cesti v Velenju.
Odnesel je tri odbojkarske
žoge in tako Odbojkarsko
društvo Velenje oškodoval za
okoli 20 tisoč tolarjev.
Dvojni vlom
v noči na minulo nedeljo je
nekdo na pred diskoteko Ca-
sablanca v Celju iz petke od-
nesel žensko torbico z denar-
jem in dokumenti in dvoje
očal. Alenka H. je oškodova-
na za okoli 50 tisočakov. Ne-
kaj kasneje je iz katrce odne-
sel še avtoradio in Damjana
M. oškodoval za 20 tisočakov.
Pivo v samokolnici
v noči na ponedeljek, 9. avgu-
sta, je neznanec vlomil v skla-
diščne prostore dnevnega bara
Tina na celjskem Starem gradu.
V samokolnici je odpeljal 11 kar-
tonov piva in podjetje Vigrad
oškodoval za 50 tisoč tolarjev.
Mazda brez luci
Neznanec je med viken-
dom »obiskal« prodajni salon
Stigma 93 in iz Mazde 323 F
odmontiral pozicijske luči s
smerokazi in zadnje kolesne
zavesice. Škoda na vozilu je
ocenjena na 46 tisočakov.
Zaspal na
stranišču
v zgodnjih ponedeljkovih
urah se je Ciril T. (15) iz Strm-
ca prebudil v sanitarnih pro-
storih okrepčevalnice Knez v
Lučah. Ker je bil lokal že za-
prt, je razbil vhodna vrata in
lastnika Jožefa F. oškodoval
za 20 tisoč tolarjev.
Olajšana petka
Na parkirišču KTC Rogla je
neznanec vlomil v petko, z
njim pa je odšel avtoradio,
dvojna sončna očala, moška
jakna in službena kartica.
Darko J. je oškodovan 100
tisoč tolarjev.
PŠ
Umrla kolesarka
Nova tragedija na cestah naše regije se je v soboto, 7.
avgusta popoldne pripetila v Letušu, ko je voznik tovorne-
ga vozila do smrti povozil starejšo kolesarko.
Makedonski voznik tovornjaka Šefik K. (29) je vozil iz
smeri Rečice ob Paki proti središču Letuša. V dolgem desnem
ostrem zavoju je v bližini odcepa za eno od stanovanjskih hiš
iz njegove desne strani na vozišče zapeljala kolesarka Angela
L. (77) iz Malih Braslovč in prav tako zavila proti središču
kraja. Voznik je na mokrem cestišču pričel zavirati, vendar
izgubil oblast nad vozilom in s prednjim delom tovornjaka
zbil kolesarko, ki je poškodbam podlegla na kraju nezgode.
Letošnja črna bilanca se je povzpela na 21 žrtev v prometu,
kar je še vedno pod lanskim nivojem (25), ko smo beležih
najugodnejše rezultate. Policijska uprava Celje si je zadala
osnovni cilj leto dni brez smrtne nezgode, kar se po
besedah direktorja PU Celje Dušana Mohorka na prvi po-
gled zdi morda utopično: »Če smo dva ineseca lahko zdržali
brez žrtev, lahko interval raztegnemo tudi na leto dni. Dokler
bodo ljudje na naših cestah umirali, dotlej ne smemo biti
zadovoljni,« je še pokomentiral statistično ugodne rezultate
prometne varnosti v tem letu.	PRIMOŽ ŠKERL
N^C
24
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNIK
Pangerl zmagal v
podtalni bitki
šele zdaj so počasi pricurljale na plan
novice, kakšna bitka se je odvijala na sej-
marskem prostoru, točneje v Združenju or-
ganizatorjev sejemskih prireditev Slovenije,
kjer je postal končni zmagovalec direktor
Celjskega sejma Franc Pangerl.
IIHBHHMHMHMHHMHBHnnMHS^
»Ta močni«, beri politiki, ki so se in se še
vmešavajo tudi na to področje, so hoteli, da bi
postal direktor združenja Franc Erjavec, di-
rektor Pomurskega sejma iz Gornje Radgone,
tisti ta pravi sejmarji pa so želeli na čelu
organizacije, ki naj bi končno naredila red v
slovenskem sejemskem prostoru, svojega
človeka. Dokler so glasovali o tem javno, je bil
rezultat vedno neodločen, potem pa so se
odločili za tajno glasovanje in Pangerl je dobil
glas več in s tem predsedniško funkcijo. Pravi,
da bo zdaj napel vse sile, da bi slovenskim
sejmom vrnil ugled, kajti sejemska dejavnost
pri nas, razen redkih izjem, že leta in leta
nazaduje. Nekoč dobri in tudi mednarodno
priznani sejmi so postali pokrajinske obrtniš-
ke razstave, kot je to najlepši primer v Ljublja-
ni, kjer je obrtna zbornica hotela na parkirišču
Ceste dveh cesarjev na Viču organizirati svoj
sejem, pa je pri tem neslavno pogorela. Morda
bo Franc Pangerl, stari celjski maček, le zmo-
gel toliko poguma in moči, da bo zadeve
uredil in da bo Slovenija imela v mednarod-
nem sejemskem združenju več kot samo
sedem sejmov.
Sicer pa je zdaj čas počitnic, dopustov in s
tem tudi lepote. Na slovenskem lepotnem
prizorišču se je pojavila nova lepotica iz Vele-
nja. Toda odkar je vrhunsko lepotno tekmo-
vanje prevzel lastnik licence Miss Slovenije za
miss sveta Zdravko Geržina, to prizorišče,
žal, vsaj tako pravijo tisti novinarji, ki pišejo za
tako imenovani rumeni tisk, ne pretresa več
toliko škandalov, kot pa jih je prej, ko je imela
vso zadevo v rokah danes že skoraj propadla
revija Kaj, v kateri je videti, da je moral oditi
njen dolgoletni odgovorni urednik.
Nina Musič, 17-letnica iz Velenja, je zmaga-
la v Šembijah pri Ilirski Bistrici, v kraju, kjer so
organizirali znamenito gorsko avtomobilistič-
no dirko Ferrari 99. Njena sestra, nekdanja
miss Slovenije Vesna Musič, je že dolgo pri-
povedovala, da ima doma mlajšo in lepšo
sestro, vendar sta čakali, da Nina napolni
sedemnajst let in se pOda po sestrinih stopi-
njah.
Zdravko Geržina, ki bo finale izbora pripra-
vil 11. septembra, sicer trdi, da Vesna Musič
nikoli ni bila miss Slovenije, saj je on odkupil
licenco od družine Morley šele leta 1992,
zanjo pa vsako leto odšteje 30.000 mark. Toda
tradicija izbora lepotic sega še v čase, ko je bil
Zdravko Geržina še otrok. Res je samo, da
naše, takrat izbrane lepotice, niso mogle na
tekmovanje za miss sveta, prej so morale še v
boj za jugoslovanski naslov. Da pa se je vsa
zadeva uredila šele s prihodom Zdravka Ger-
žine, pa je res. V Sloveniji je najprej organizira-
la lepotna tekmovanja nekdanja revija Tova-
riš, potem TT ali pa Teleks, nakar jih je več kot
desef imela revija Kaj, ki jo še zdaj toži
nekdanja slovenska miss Tea Skarza iz Ljub-
ljane, ki sta ji Kaj in takratni organizator,
podjetnik in zdaj že tudi pisatelj Darko Žleb-
nik, ostala dolžna vse, od nagrade, krone, do
pisnega potrdila, da je postala mišica.
V jugoslovanskem merilu je tekmovanja
dolgo časa organiziral Džavid Huskič s svojim
sarajevskim časopisom AS. Res je, da je to
počel po svoje. Tako je nekega davnega leta v
Portorožu nastopila tudi Anka Senčar in mir-
no zamolčala, da je že mati nekaj let starega
sinčka. To je bilo takrat in je še zdaj prepove-
dario. Organizatorji so to seveda vedeli, za-
molčah in določili, da je prva Anka, za vsa
ostala dekleta pa se niso niti zmenili. Ali pa so
določili še vedno najbolj svetovno uspelo ma-
nekenko Bernardo Marovt, doma iz Savinj-
ske doline, da je slovenska zmagovalka in je
odšla kar na finalni del v Beograd.
NINA KAVRAN ADLEŠIČ
Bo Franc Pangerl vrnil ugled slovenskim
sejmom?
KAJ VOZIJO ZNANI SAVINJČANI
Prisega na forda
Ivan Povše, doma iz Podloga, znani hmeljar in letošnji hmeljarski starešina, se že dol^
leta vozi z avtomobili ameriške znamke Ford.
Imel je že fiesto, s katero je bil zelo zadovoljen, zato je tudi ob nakupu novega ostal zvest ti
znamki. Zdaj se prevaža z mondeom, ki ga je kupil pri Avtu Celje, kjer ga tudi redno servisir
Kot pravi, popravila vozila niso potrebna. Doma so vsi zaljubljeni v rdečega lepotca, zato Iva
zagotavlja podaljšanje zvestobe.	TONE TAVČA
ZANIMIVOSTI
Oobe,gobe
Najbolj vnetih gobarjev nič
ne ustavi, da ne bi obiskovali
svojih skritih gozdnih kotič-
kov. Ne bojijo se ne klopov in
ne kač. Med temi je tudi Vojko
Bršek iz Pariželj, ki je konec
tedna gobaril na Smrekovcu. Z
bero je bil zelo zadovoljen, še
posebno z velikim 1,2 kg tež-
kim jurčkom. Družbo mu je
delalo še veliko mnogo manj-
ših bratcev, ki bodo, vloženi v
kis, v zimskih dneh prava po-
slastica.	T. TAVČAR
Nenavaden
domek laslovk
Zalka Miklavžin stanuje
gradu Turn pri Velenju i
od leta 1947, že drugo let
pa ima v svoji sobi nenava(
ne podnajemnike.
Družbo ji dela lastoviči
družina, ki domuje nad viseč
stropno lučjo. Lastovičjem
paru, ki si je svoje gnezd
uredil pri Zalld Miklavžin, sej
namreč zvalilo še pet poton
cev, ki so jih starši naučili let(
nja kar v sobi. Toda soba j
kmalu postala pretesna in
stovke so odletele v prostrani
tvo. Sprva se je v svoj dome
vračala cela družina, v zadnji
dneh pa se ob večerih vrača
le mladiči. L. OJSTERŠfi
NASMEH,
PROSIM!
Fanika Mlakar iz Šentjan-
ža nad Štorami je prispevala
današnjo šalo.
Razlika je očitna
Ali veste, kakšna je razlika
med Francozinjo in Slovenko?
Francozinja ima na desni
moža, na levi ljubimca, za
seboj čudovito preteklost, pred
sabo še lepo prihodnost in na
glavi Diorjev klobuk.
Slovenka ima na desni me-
sarski cekar, na levi dva malč-
ka, za seboj propadlo firmo,
pred seboj brezposelnost in na
glavi dedca.
VITEZI BELEGA MESTA
Pl'i>H']ili;<l I	REPORTAŽA	Q
Na begu pred
apartheidom
Odpravljanje kfm in vse vec kriminala - značilnosti Južnoafriške republike
Južnoafriška republika (JAR) zagotovo ni
lOgosto na itinerarju potovanj Slovencev. Že
ama pot tja in nazaj je izdaten finančni
jalogaj za marsikaterega slovenskega sleher-
lika, če pa se že kdaj zbere denar ali dovolj
lenarja za odplačila obrokov (približno 10-
[rat po štirideset tisočakov), si jo je seveda
/redno ogledati.
JAR je trenutno v političnem smislu zelo po-
lobna Sloveniji. Odpravljajo storjene krivice iz
asov apartheida in to v moralnem ter kazensko-
iravnem smislu (znana so množična izginotja
olitičnih zapornikov vse od šestdesetih let na-
irej), poznajo pa tudi neke vrste »denacionaliza-
ijo«, ko črncem vračajo njihova zemljišča, neka-
era pa preprosto podeljujejo po ugodnih cenah
n s Cediti. Z vsemi temi odpravami krivic pa naj
)i segli le za trideset let nazaj, kajti posegati še
koblje v zgodovinski lonec bi bilo nesmiselno,
iato so v parlamentu sprejeli to mejo, ki je v letu
|990 veljala do leta 1960, so pa seveda tudi
faeme.
I Trenutno je na oblasti Afriški nacionalni kon-
tes (ANC), JAR pa je do nedavnega predsedoval
llelson Mandela, ki se je upokojil in po junijskih
iolitvah ga je nasledil 56-letni ekonomist Thabo
peki.
: Ves čas je prisoten problem s korupcijo, po-
obno kot v Sloveniji, ubadajo pa se tudi z eno
zmed največjih stopenj kriminada na svetu, zato
|o mesta kot so Johanesburg, domačini mu
pvijo Jo-burg ali pa 1 Goli, Pretoria, Durbain, le
fanzitne točke za turiste. Hotel Carlton v središ-
w Jo-burga je več kot značilen primer. Več kot
j^deset nadstropni megaloman so namreč zara-
|i zmanjšanega obiska v post-apartheidskem
asu morali zapreti, čeprav je bil pojem kvalitet-
lega hotela v johanesburškem mestnem središ-
u. Razlog je bila seveda povečana stopnja krimi-
lala v mestnem centru, Id je edini prostor v JAR,
ser so se rase po letu 1990 med seboj pomešale.
Najstarejše mesto
Cape Town je najstarejše mesto v JAR. Prvi, ki
? tod kolovratu, je bil 1488 leta Portugalec
lartholomeo Diaz, ki je objadral Rt dobrega
ipanja, česar ni niti vedel, pa za njim Vasco da
Jama. Naslednji so bili Nizozemci, ki so na
fiestu današnjega Cape Towna doživeli brodo-
fim, ostali leto dni, ko jih je rešila neka druga
ladja Vzhodnoindijske družbe. To enoletno biva-
nje nasedle posadke je bil vzrok za prihod Jana
Van Riebecka, ki leta 1652 postavil utrdbo in
postavil družbine vrtove, ki jih v Cape Townu
vidimo še danes. Kasnejša zgodovina je zgodovi-
na sporov med Nizozemci, kasnejšimi Buri (me-
šanica Nizozemcev, prebeglih francoskih Huge-
notov, Nemcev, nekaj tudi Angležev) in Britanci,
ki so kasneje zasedli vso provinco Cape in konč-
no tudi premagali Bure v drugi vojni z njimi.
Danes je Cape Town eno izmed treh glavnih
mest v JAR, poleg Bloemfontaina in Pretorije.
Staro mesto leži pod znamenito Mizasto goro -
Table Mountain, ki se vzpenja čez tisoč metrov
visoko nad mestom. Nanjo se lahko popelješ z
žičnico. Razgled zaobjema okoUška hribovja.
Levjo glavo. Dvanajst apostolov. Signalni grič, na
severu pa v daljavi Hotentotsko-holandsko go-
rovje, pod katerim so največja vinogradniška
območja JAR in drugo najstarejše slikovito me-
stece Stellenbosch. Če se ozremo proti jugu,
vidimo Chapmanov vrh in slikovito, v skalo
vklesano pot, ki velja za eno izmed najspektaku-
larnejši na svetu, vodi pa do Rta dobrega upanja,
še prej pa se lahko ustaviš v Hout Bayu, kjer se
lahko popelješ z ladjico do številnih kolonij
tjulnov, ki bivajo na Vulkanskih otočkih ob
Houtskem zalivu. Od tod vodi pot naprej do Rta
dobrega upanja in Cape Pointa, točke združitve
dveh oceanov. Rt dobrega upanja je še danes
nekakšna simbolna, najjužnejša točka Afrike,
čeprav ima to čast v bistvu nekaj sto kilometrov
proti jugovzhodu oddaljeni rt Agulas, skrajno
nezanimiv in zapuščen.
Pingvini in znameniti pes
če želiš zagledati Mizasto goro z drugega konca,
potem se je potrebno popeljati z Rta dobrega
upanja proti Simon Townu, nekdanjemu zimske-
mu pristanišču Capeskega polotoka. Simon Town
leži ob Lažnem zalivu, ki so ga tako poimenovali,
ker je pomorščake dostikrat zavedel. Menili so
namreč, da so že v Mizastem zalivu. Simon Town
je zanimiv predvsem iz dveh razlogov: prvi so
številne kolonije pingvinov, ki tam gnezdijo v
zadnjih dvajsetih letih. Pričelo se je zelo svetopi-
semsko; najprej dva pingvinčka, Adam in Eva, ki
sta se razplodila na peščinah
Simon Towna, naslednje leto jih
je bilo že nekaj sto, danes pa jih
prihaja letovat v Simon Town
več tisoč.
Druga zanimivost je nekda-
nja posebnost Simon Towna,
ki ima danes ob vojaških dokih mornarice svoj
spomenik. Nuisance je bilo ime psu, ki so mu
angleški mornarji pred nekaj več kot šestdeset
leti postavili spomenik. Kakšna je zgodba? Nui-
sance se je vsak večer popeljal z lokalno železni-
co v Cape Town, kjer je žural skupaj z mornarji,
saj je bilo tam več zabave kot v Simon Townu.
Ko so se vračali v Simon Town, na zadnjo
postajo, je Nuisance, ki je znal tudi kaj popiti,
pričel vleči za rokave in prebujati omagane
mornarje. Nekega dne pa se je proti psu zarotil
sprevodnik, ki je dejal, da bo psa ubil, če ga še
kdaj vidi na vlaku brez karte. Mornarji so našli
rešitev za svojega priljubljenega spremljevalca,
sprejeU so ga v angleško mornarico, mu okoli
vratu nadeli ovratnico, kjer je bilo zapisano, da
služi Kraljevi mornarici in tako je dobil brezpla-
čen prevoz z vlakom. Ko je poginil, so mu
postavili spomenik.
Pot proti Cape Townu iz Simon Towna pelje
mimo nekdanjih rudnikov srebra in na capeski
ravnici smo priča revnim črnskim predmestjem,
ki si jih lažje ogledamo le, ko se ustavimo pred
robotom. Robot namreč pravijo semaforju, kar je
posebnost v angleško govorečem svetu. Zakaj
robot? V času, ko so postavljali prve semaforje v
JAR, so v kinu prikazovali nek francoski znans-
tveno-fantastični film, kjer je imel eno izmed
glavnih vlog robot in ko so videli semafor, se jim
je zdel podoben temu robotu in tako je v JAR
dobil semafor ime. Pravljično, mar ne? Pravljič-
no, kot sam obisk JAR!
MOHOR HUDEJ
Cape Town leži po Mizasto goro - Table Mountain.
Spomenik psu Nuisanceu v Simon Townu.
Rt dobrega upanja, kjer se združita dva oceana.

Sladice iz robid
Julija so pričele zoreti
robide, ki jih trgamo vse
tja do septembra. Črni sa-
deži, ki so nekoliko večji
od malin, so kiselkastega
okusa. Iz robid lahko nare-
dimo najrazličnejše posla-
stice.
Gospodinje, ki so spomladi
pričele s polnjenjem rumo-
vega lonca, lahko le-tega
obogatijo z robidami. Poleg
tega tako kot ostalo sadje tu-
di robide vsebujejo vitamine,
in sicer A, BI, B2 in 21 mg
vitamina C. V 100 gramih
očiščenih robid je 1,2 g belja-
kovin, 10,4 ogljikovih hidra-
tov, 32 mg kalcija in 0,9 mg
železa.
Krema iz robid i
Potrebujemo: 300 g robid,
sok 1/2 limone, 3 žličke slad-
korja, 1 vanilin sladkor, 4 be-
ljake, 1 kozarček sadnega li-
kerja, 2 žlici kremfiksa.
Priprava: robide in limonin
sok zmečkamo z vihco ali s
paličnim mešalnikom, doda-
mo sladkor in vanilin sladkor
in mešamo še nekaj časa, da
nastane enotna zmes. Iz be-
ljakov stepemo trd sneg in
mu primešamo liker ter
kremfiks. Nato snegu doda-
mo še robide. Kremo damo v
hladilnik. Okrasimo jo lahko
s stepeno smetano.
Krema iz robid 11
Potrebujemo: liter mleka,
1/2 vanilijevega stroka, 2 ru-
menjaka, 60 g jedilnega škro-
ba, 1 vanilin sladkor in slad-
kor po okusu, rum, 300 g
robid.
Priprava: mleko zavremo
in damo vanj vanilijev strok.
Škrob gladko premešamo z
nekaj hladnega mleka, nato
pa ga zamešamo v vrelo mle-
ko. V nekoliko ohlajeno mle-
ko zamešamo rumenjaka. Po-
sladkamo s sladkorjem in pri-
lijemo rum po okusu. Ohlaje-
ni kremi dodamo posladkane
robide.
Krema iz
robid lil
Potrebujemo: 250 g robid
in 250 g kakšnega drugega
sezonskega sadja (maline, ja-
gode, borovnice), 5 žlic slad-
korja, 1 beljak in 1 del sladke
smetane.
Priprava: sadje operemo,
zmečkamo in pomešamo s
sladkorjem. Iz beljaka stepe-
mo sneg in dodamo sadje.
Okrasimo s stepeno smetano
in s celimi sadeži robid.
Robidov sladoled,
narejen v aparatu
za sladoled
Potrebujemo: 300 g robid,
100 g sladkorja, 100 g mleka,
200 g sladke smetane, 1 jaj-
ce.
Priprava: najprej v mešal-
niku stepemo sadje z nekaj
mleka in jajcem. Nato doda-
mo še ostale sestavine. Maso
vlijemo v aparat za pripravo
sladoleda. Pustimo, da deluje
dvajset minut. Maso pobere-
mo iz aparata in jo damo v
plastično posodo. Le-to še za
kakšno uro postavimo v za-
mrzovalnik. Tako bo postal
sladoled še bolj kompakten.
Seveda pa ga lahko zaužije-
mo tudi takoj.
Robidov sorbet
Potrebujemo: 300 g robid,
30 g mletega sladkorja, 3 žlič-
ke limoninega soka, 60 ml
belega vina.
Priprava: robide najprej
pretlačimo, nato jim postopo-
ma dodajamo ostale sestavi-
ne ter vse skupaj premešamo.
Nato maso vlijemo v že delu-
joči aparat za sladoled in po
petnajstih minutah je osvežil-
ni sorbet gotov. Z enakimi
sestavinami ga lahko naredi-
mo tudi brez uporabe apara-
ta. Maso damo v zamrzoval-
nik za dve uri in jo medtem
večkrat pomešamo.
Sladoled z
robidami
Potrebujemo: 250 g slado-
leda po okusu, 100 g robid,
žlico sladkorja, belo vino, sok
1/2 limone, 2 banani ali na
koščke narezano dinjo.
Priprava: robide namoči-
mo v belo vino. Vzamemo jih
iz vina, posladkamo in po-
kapljamo z Hmoninim so-
kom. Damo jih za nekaj časa
v hladilnik. Ohlajene kozarce
obložimo z bananami ali di-
njo. Nanje položimo robide,
sladoled in na vrhu zopet ro-
bide. Okrasimo s stepeno
smetano in čokoladnimi mr-
vicami.
Robidov liker
Potrebujemo: robide, slad-
kor in domače žganje.
Priprava: v očiščen suh ste-
klen kozarec damo izmenič-
no plast robid in plast slad-
korja. Na vrhu je sladkor. Ko-
zarec zapremo in postavimo
na sonce. Na soncu ga pusti-
mo tako dolgo, da se sladkor
stopi. Vsebino precedimo.
Dobljeni tekočini dodamo do-
mače žganje (1/3 tekočine in
2/3 žganja oziroma po oku-
su). Liker lahko vlijemo v
kakšno lepo steklenico in jo
komu tudi podarimo.
Robide v dinji
Potrebujemo: 1 dinjo, 300
g robid, hmonin sok, sladkor,
maraskino.
Priprava: dinjo umijemo in
ji odrežemo pokrov. Previdno
ji izdolbemo meso in ga nare-
žemo na kockice. Premešamo
dinjo in robide. Pripravimo
preliv iz limoninega soka,
sladkorja in maraskina. Preli-
jemo sadje in ga pustimo stati
nekaj časa v hladilniku.^^ Do-
bro ohlajeno sadje ponudimo
v dinji.
SUZANA SUHOLEŽNIK
Potovanje z otroki
Namesto da bi se utapljali
v skrbeh, načrtujte in se pri-
pravljajte za potovanje pra-
vočasno, da bo bolj prijetno
tako za vas kot za vaše najm-
lajše. Skrivnost uspelega po-
tovanja je, da gledate nanj z
očmi vašega otroka, da se
vanj vživite.
Pred zadnje sedeže zložite
na tla posamezne kose prtlja-
ge in jih pokrijte s primerno
odejo ali več, tako da bodo
skupaj s sedeži tvorili ravno
ploskev igrišča. Tako boste
obenem za otroke pripravili
tudi ležišče.
S seboj vzemite blazino in
igrače, ki jih ima otrok najraje.
V avto ne jemljite koničastih
igrač in takšnih z ostrimi ro-
bovi. Punčke, nagačene žival-
ce, pisala, avto iz gume, revol-
verje, trobente in podobno ra-
je pustite doma. Če pripravite
otroku v avtu podobno igriš-
če, kot ga ima doma, se bo
tako tudi počutil. Igral se bo,
kukal skozi okno, se zvrnil na
blazino in zaspal.
Kupite nekaj novih igrač in
jih imejte pripravljene za vsak
primer, če se otroka spreta ali
začneta sitnariti. Spor bo v
trenutku poravnan, sitnarje-
nje bo minilo in spet bo zado-
voljstvo in mir v otroški sobi
na kolesih.
Otroci lahko tekmujejo, kdo
bo prvi opazil kaj rdečega: rdeč
avto, rdečo hišo, rdeče cvetoč
grm ipd. Večji otroci, posebno
fantje, pa radi preštevajo avto-
mobile po znamkah: » Tretji
mercedes!« »Jaz imam že se-
dem fičkov.« Zabavna je tudi
igra z nahrbtnikom, kjer sode-
lujejo vsi. V nahrbtnik dam
salamo (reče oče), salamo in
steklenico soka (reče prvi
otrok), salamo, steklenico soka
in punčko (reče drugi otrok) in
tako naprej, dokler se kdo ne
zmoti in mora odstopiti iz igre.
Od časa do časa se ustavite
na primernem mestu in pusti-
te, da se otroci za deset minut
podijo po travi, naberejo rože
ali nekajkrat brcnejo žogo. Ta-
ko boste sprostili njihovo pre-
kipevajočo energijo, da bo na-
daljnja vožnja mirnejša.
SIMONA ŠALEJ
KOZMETIČARKA
SVETUJE
Ličen je v zrelejših letih
Vemo, da preveč vpadljivo
ličenje kaj hitro spodbudi
najrazličnejše pripombe. Žal
so redke srečnice, ki jim pri-
stoji vse. Natančnega nasve-
ta za ličenje, friziranje, obla-
čenje ni mogoče dati, kajti
vsi vemo, da noben obraz in
postava nista popolna.
Na obrazu boste torej pre-
krivale tisto, kar vam ni naj-
bolj všeč in poudarjale tisto,
kar vam je. Z ličenjem lahko
poteze obraza opazno spre-
menite in vzporedno s tem
poudarite svojo osebnost.
Barva tekočega pudra naj
se čim bolj ujema z naravnim
odtenkom vaše polti. Pri liče-
nju oči, se izogibajte mo(
in bleščečih barv. Upo
Ijajte raje naravne odtei
kot: rjava, oker, beige, si
umazano zelena. Sence!
našajte tako, da gub ne n
darjate. Izogibajte se J
maskari. Ustnice najprefj
pudrajte s tekočim pudr(
jih izrišite s temneji
obrobnim svinčnikom. \
dino zapolnite z rdečil'
katerega nanašajte z apli
torjem (čopičem) za ustni
Odtenek naj se ujema z t
vo las, oči in obleke. Na I
nanesite z velikim čopi^
rdečilo v kamnu (marelifi
rjavkast odtenek).
Kozmetičarka VE5
KAJ BI DANES KUHALI?
Ohrovt v juhi
Zelenjavne bržole s krompirjem
Torta v skledi
Ohrovt V juhi
Potrebujemo: srednje veliko ohrovtovo gla-
vo, 3 krompirčke, 1 žlico maščobe, žličko
moke, pol žlice čebule, peteršilj, malo popra, 3
žlice kisle smetane.
Priprava: v vrelo slano vodo damo kuhat
oprane in zrezane ohrovtove liste. V posebnem
loncu skuhamo na male kockice narezan krom-
pir. Naredimo zelo rahlo prežganje, dodamo
krompir in vodo, v kateri smo kuhali krompir.
Ohrovt odcedinio, smetano in moko premešamo
ter v večjem loncu vse skupaj zmešamo. Juha naj
vre 10 do 15 minut, da pa ji bomo izboljšali okus,
nazadnje dodamo še poper in peteršilj.
Torta v skledi
Potrebujemo: 3 jajca, 9 dag sladkorja, 9 dag
moke, žličko kakava, 1 vanilijev puding, 1/2 1
mleka, 10 dag sladkorja, malo ruma, 12 dag
zmletih orehov, malo rozin.
Priprava: spečemo piškotno testo, tako da v
eno polovico dodamo kakav in vsakega pose-
bej spečemo. Pečemo 8 do 10 minut pri 200
stopinj C. Skuhamo puding po navodilu in
hladnemu vmešamo rum. Ohlajeno piškotno
ploščo izrežemo v velikosti sklede. Na dno
sklede damo najprej belo ploščo, jo malo po-
kapljamo z rumom, namažemo z pudingom,
potresemo z orehi in rozinami, nato pa prekri-
jemo s temno ploščo. Ponavljamo dokler ne
porabimo vseh sestavin. Površino okrasimo z
orehi in sladko smetano. Okus pudinga izbolj-
šamo, če med kuhanjem zamešamo eno ali dve
jajci.
Bržole z zelenjavo
Potrebujemo: 1/2 kg do 70 dag bržole
žlice maščobe, sol, 15 dag čebule, 15 i
zelene, 15 dag korenčka, malo zmlete kumi
pol žličke paprike, 1/2 kg krompirja.
Priprava: zelenjavo očistimo jo narežemo
rezance in na malo maščobe popražimo. Pa
semo s kumino in dodamo bržole. Mesu {
odstranimo kosti in jih narahlo potolčei
Nekaj minut dušimo, nato zalijemo z vo
potresemo^s papriko, 15 minut pred konc
pa dodamo na ozke krhlje narezan krom
Zraven dodamo tudi kosti, ki smo jih odstra
mesu in pokrito kuhamo, dokler se krompin
ne zmehča.	1
^mmm |	nasveti	IB
Alergija - bolezen
današnjega časa
fje moremo trditi, da bi
ijla alergija povsem nova
j,olezen, bolezen civilizaci-
jg^ saj so nekateri vzroki
[jergije (npr. cvetni prah)
^[,gtajali že nekdaj. Res pa
g^ da človek dandanes pri-
ijja v stik z najrazličnejšimi
pateriali, s katerimi ni imel
jpraviti v prejšnjih zgodo-
inskih obdobjih. V zraku
joži vedno več industrij-
Icih snovi, vse več je plinov
aradi povečanega cestnega
irometa, prav tako je obilo
intetičnih sestavin - vse to
la poraja nove oblike alergi-
e.
j Kaj je pravzaprav alergija?
Covorimo o spremenjeni reak-
Ivni sposobnosti oziroma
feakciji, ki jo ima neka oseba
L posebno materijo, ki je za
tuge povsem nenevarna,
llergija nastane takrat, ko se
pkaj »pokvari« v delovanju
[nunskega sistema, katerega
Iredstavlja zapletena skup-
ost celic in tkiv. Imunski si-
tem sam ohranja nadzor nad
lormalnim delovanjem orga-
ov telesa, se samostojno nad-
ira in je vsak trenutek pri-
ravljen, da se odzove proti
lanjšim ah pa obsežnim vdo-
m najrazHčnejših antige-
ov, ki izzivajo bolezen. Ta
samski stroj je tudi sicer ne-
ehno pod pritiskom neštetih
robnih vsakodnevnih okužb,
pav tako pa mora stalno pazi-
I, da ne bi prepoznal kot orga-
izmu tuje svoje lastne celice
1 proti njim sprožil imunske
eakcije.
»Pokvarjen« imunski si-
stem pa privede do določenih
nepravilnosti delovanja posa-
meznih funkcij po vdoru aler-
gena, kar se odraža v bole-
zenskih pojavih, imenovanih
preobčutljivostne ali alergič-
ne reakcije. Alergeni so šte-
vilni in različni po svojem
sestavu in izvoru. Po izvoru
jih delimo na zunanje, kateri
sami povzročajo alergijo
(npr. živalska dlaka, pelod)
in notranje, ki nastanejo po
razgradnji zunanjih (npr. iz-
vleček mesa). V organizem
lahko vstopajo na različne na-
čine - tako so krivci alergije
inhalanti (hišni prah, plesen,
živalsko perje in dlaka), hra-
na ali posamezne sestavine
hrane, kemikalije (čistilna
sredstva, kozmetika), zdravi-
la in njegove komponente
(laktoza, pivski kvas, koruzni
škrob), te^cstil (volna, bom-
baž, svila, lan), formaldehid
(spojina, prisotna v nekaterih
materialih, iz katerih se lahko
sprošča in prehaja v zrak,
kjer ga vdihujemo in absorbi-
ramo skozi kožo), barve, pe-
sticidi, naftni proizvodi in
bencinske pare, tobak, voda.
Ker astme, nahoda, nekate-
rih oblik bolezni prebavil,
kožnih izpuščajev ne izziva
vselej bolezen preobčutljivo-
sti, temveč tudi^številni drugi
dejavniki, moramo opraviti
več preiskav, preden se odlo-
čimo, da gre za alergično bole-
zen. Izčrpna anemneza, na-
tančen klinični in laboratorij-
ski pregled ter posebni alergij-
ski poskusi dajo pravo sliko.
Pogosto se alergije v so-
rodstvu ponavljajo. Študije, v
katerih so bili preiskovani le
tradicionalno priznani aler-
gijski simptomi, so pokazale,
da imata dva alergična starša
75 odstotkov možnosti, da bo
alergičen tudi otrok. Če je
alergičen le eden od staršev,
je možnosti 50 odstotkov. Po-
leg dednosti pa je zelo po-
membna tudi prehrana v
zgodnjem otroštvu. Pravza-
prav je hrana izredno po-
memben dejavnik celo življe-
nje. Ne glede na prisotnost
alergije je lahko slaba prehra-
na vzrok fizičnih in psihičnih
problemov.
Raziskave in praksa potrju-
jejo, da določena živila niso
temelj dobrega počutja in
zdravega življenja. Med tak-
šno prehrano prištevajo pred-
vsem prečiščeni sladkor, belo
moko, beli riž, sladkane žitari-
ce, konzervirano sadje in zele-
njavo, šunko, mesne narezke,
kavo, čokolado, sladice, umet-
ne arome in barvila, umetna
sladila. Po drugi strani pa z
porabo črne moke, svežega
sadja in zelenjave, stročnic
oziroma s čim bolj pestro pre-
hrano izboljšujemo psihično
in fizično stanje organizma.
Ko pa se alergija že pojavi,
pa je navadno potrebno
zdravljenje z zdravili. Za
zdravljenje alergijskih reakcij
vseh vrst najpogosteje upo-
rabljamo antihistaminike, ki
odpravljajo alergijske simpto-
me, kadar ni mogoče ali ni
praktično, da bi se bolnik izo-
gibal snovi, ki povzročajo
reakcijo. Ti pa so učinkovitej-
ši, če jih začnemo uživati
pred začetkom napada - če jih
začnemo uživati, ko se je na-
pad že začel, se koristni učin-
ki pojavijo z zamudo.
mag. SIMONA RUČIGAJ,
dipl. ing.
OTROKOVA IDEALNA HRANA
Pravilno pristavijanje - pogoj za
uspešno dojenje
Uspešno dojen je lahko
le pravilno pristavljen
otrok. Znaki, da je otrok
med dojenjem pravilno
pristavljen, so naslednji:
otrokova usta so široko od-
prta; otrokova brada se do-
tika dojke; otrokova spod-
nja ustnica je zavihnjena
navzven; otrok sesa, poči-
va, sesa; požirki so globoki
in počasni, mati lahko sli-
ši, kako otrok požira.
Da lahko giati otroka pra-
vilno pristavi, naj bodo iz-
polnjene naslednje zahteve:
-	mati je sproščena v
udobnem ležečem ah sede-
čem položaju, otrok ne joka;
-	otrokovo telo je v celoti
obrnjeno k materi ali je z
njo v tesnem stiku;
-	otrokova glava je podpr-
ta, v ravni liniji s telesom,
obraz je obrnjen proti dojki;
-	če otrok ne odpre ust
dovolj široko, ga lahko mati
podraži z bradavico po ust-
nici;
-	materini prsti so dovolj
odmaknjeni od areole, velik
del areole je v otrokovih us-
tih;
-	če je potrebno, naj mati
med dojenjem podpira celo
dojko, nikoli ne le bradavi-
ce;
-	če čuti mati med doje-
njem bolečino, lahko od-
strani otroka z dojke tako,
da mu nežno vstavi svoj prst
v ustni kot in začne dojiti
znova;
- če otrok ne mora ostati
pravilno pristavljen, mu ma-
ti lahko podpre brado s svo-
jim palcem in kazalcem, z
ostalimi prsti pa podpira
dojko. Ta položaj je koristen
pri dojenju nedonošenčkov
in zahirančkov.
Da je bil otrok nepravil-
no pristavljen, lahko ugo-
tovimo po naslednjih zna-
kih: po dojenju je bradavica
sploščena in minimalna;
mati čuti med in po dojenju
v bradavici bolečine; dojke
so zaradi nezadostnega iz-
praznjenja nabrekle; brada-
vice postanejo boleče in ra-
njene.
Zdrav otrok lahko zavra-
ča dojenje, če mati ali kdo
drug tišči otrokovo glavo
(zatilje) proti dojki, da bi
otrok »zagrabil«; otrok je za-
radi grobega ravnanja raz-
burjen; otrok mora upogiba-
ti vrat, da lahko obdrži doj-
ko v ustih; ne more dihati,
ko pije iz dojke; izraža bole-
čino, ko ga držimo v neu-
dobnem, neprimernem po-
ložaju; otrok je dobil dudo,
kar povzroči »sesalno zme-
do«; mati se med dojenjem
premika, tako da otrok izgu-
bi stik z dojko; materi teče
mleko preveč silovito.
Pravilno ravnanje:
-	mati naj se sprosti, poto-
laži otroka in ga nežno prib-
liža tesno k dojki;
-	otrokova glava naj bo
med dojenjem iztegnjena,
da se njegova brada dotika
dojke;
-	otroke naj glave ne upo-
giba proti dpjki, da mu ne
zapre dihalnih poti;
-	otroka naj ne poskuša
pristavljati predolgo;
-	ibati naj ne uporablja
cucljev, da bi otroka potola-
žila;
-	podoji naj ne bodo pre-
dolgi, da se bodo dojke iz-
praznile;
-	kratkotrajno izbrizgava-
nje pred dojenjem omogoča
neoviran pretok mleka med
samim dojenjem.
Dr. ZLATKA FELC, dr. med.
specialistka pediatrije
Čaka ga
popravni izpit
Ne zapravljajte časa in
energije za iskanje krivca.
Preteklosti ne morete spre-
meniti. Zato se potrudite, da
z otrokom ne postaneta žrtvi
te preteklosti.
Očitno iz nekih razlogov ni
bil dovolj usmerjen k dosega-
nju uspeha. In očitno se še
mora učiti. Da pa bi se lahko
učinkovito učil, mora biti čim-
bolj sproščen in zainteresiran.
Ali je to mogoče v vaši situaci-
ji? Končni uspeh zavisi od nje-
ga in stanja, v katerem se na-
haja. Nič ne pomagajo opaz-
ke: Vedela sem, da se bo to
zgodilo! Ti si navadna lenoba!
NikoU ne bo nič iz tebe!
Takšni izrazi lahko samo še
poslabšajo razpoloženje, lah-
ko začne slabo misliti o sebi in
sprejeti zaključek, da je že vse
zamujeno. To nikakor ni pravi
način, da ga motivirate za delo
in mu omogočite popolno
koncentracijo. Ravno tako ne
bo pomagalo, če mu prepove-
ste vse izhode, telefoniranja,
obiske prijateljev in zahtevate
od njega, da se uči 24 ur na
dan. Vse to bo še zmanjšalo
možnosti za uspeh.
Kateri pa so pravi načini za
motivacijo za delo:
L Pokažite svojemu otroku,
da ga imate radi,* tudi ko mu
gre slabo.
2.	Razložite mu, da vidite
celo situacijo kot skupni prob-
lem, v katerem ste vi s svoje
strani pripravljeni pomagati,
kolikor je v vaši moči.
3.	Ponudite mu možnost in-
štrukcij.
4.	Predlagajte mu, da pokliče-
te prijatelje, da skupno rešite
problem (eden bo imel zapiske,
drugi dodatne naloge...).
5.	Prepričajte ga, da je pa-
metno, da se sedaj malo bolj
potrudi in uspešno konča šol-
sko leto, ker je že v vse ostale
predmete vložil dosti dela.
6.	Spomnite ga, da je mnogo
lepše nadaljevati šolanje s svo-
jimi prijatelji iz razreda, ki jih
že pozna, kot pa da se bo
moral spoznavati z novo druž-
bo kot ponavljač v novem raz-
redu.
LIDUA SENIČAR

Poletje še ne odhaja
Tinkara Kovač je navdušila celjske poslušalce
v okviru prireditev Poletje
v Celju, knežjem mestu je
pred lu-atkim v atriju Majolke
zapela Tinkara Kovač. Ob
spremljavi kitarista Matjaža
Steržeta je odpela nekaj svo-
jih pesmi in nekaj tujih pri-
redb, zaigrala pa je tudi na
flavto.
Tinkara se zdaj, ko se je
vrnila s počitnikovanja v ZDA,
pripravlja na snemanje nove
CD plošče. Od srede avgusta
se bo v studiu Hendrix zvrstilo
več kot deset glasbenikov in
skoraj toliko avtorjev glasbe,
besedil in aranžmajev. Pri no-
vem projektu bo sodelovalo
zelo veliko glasbenikov, kar je
bil tudi Tinkarin prvotni cilj,
saj bodo pesmi bolj pestre in
namenjene širšemu krogu po-
slušalstva. Pred dvema mese-
cema je posnela videospot za
pesem Zakaj, s katero je dose-
gla drugo mesto na letošnji
EMl.
Tinkara je v Majolki zaradi
prostorske stiske nastopila ob
spremljavi kitarista, drugače pa
jo na koncertih spremljajo še
klaviaturist Uroš Mavrer, bas
kitarist Uroš Medved in bobnar
Grega Gorenšek.
»Pojem že od četrtega leta
dalje. Skoraj sem prej začela
peti, kot pa hoditi. Moja druži-
na je glasbeno usmerjena, pred-
vsem mama, ki me je tudi vpe-
ljala v svet glasbe. TUdi v širši
družini so glasbeni ljudje. Ved-
no, ko se srečamo, kakšno sku-
paj zapojemo,« je povedala Tin-
kara Kovač.
Te veže na otroštvo kakšen
poseben glasbeni dogodek?
S stricem Matjažem sva
ogromno prepevala in sklada-
la pesmi. On je igral kitaro, jaz
pa flavto. Nad Portorožem
smo preurejali vikend in gra-
dili notranje prostore. S stri-
cem sva -si zaradi dobre aku-
stike vedno izbrala kopalnico
in tam vadila. Najine pesmi so
bile naslovljene WC 1, WC 2,
WC3...
Sama pišeš glasbo in bese-
dila?
Pri prvem CD tega še nisem
počela, ampak sem si nabrala
zelo veliko izkušenj od glasbe-
nikov, s katerimi sem sodelova-
la. Na naslednji zgoščenki, ki
bo izšla v začetku jeseni, bo
tudi pesem, ki sva jo napisala
skupaj s kitaristom, za tri pesmi
pa sem napisala besedila. Mi-
slimi, da je dobro, da si pevec
sam piše besedila in glasbo, ker
skladbo še bolj občuteno zapo-
je. .
Kako premaguješ tremo?
Nastopam že od malega in
moram priznati, da treme ni-
mam. Mogoče malo pred nasto-
pom, ampak to tremo spreje-
mam z veseljem. Dobro je imeti
malo treme, ker to pomaga pri
koncentraciji in tako jemlješ
stvar bolj resno. Zanimivo pa je,
da imam tremo, kadar pojem
svojim domačim.
Si kdaj obiskovala pouk pet-
ja?
Obiskovala sem lirično-oper-
no petje, ki mi precej pomaga,
čeprav se kar precej razlikuje
od petja, s katerim se ukvarjam.
Dobra stran je tudi to, da igram
flavto, saj je tehnika dihanja
popolnoma enaka.
Kaj počneš v prostem času,
če ga sploh kaj ostane?
Moj prosti čas je glasba, če-
prav me nanjo veže veliko ob-
veznosti. Ni samo del mojega
življenja, ampak je postala tudi
način mojega življenja. Poleg
tega najdem precej časa tudi
zase. Zelo rada berem, všeč so
mi tuji jeziki, rada plavam, se
potapljam in hodim v naravo.
Imaš kakšno domačo žival?
Sedaj živim v Ljubljani, obča-
sno pa tudi v Dekanih in tam
imam majhnega psa. Namesto
brata ali sestre, ker sem edinka.
Kako se ti je zdelo v Celju,
glede na majhen ambient?
Ravno takšni ambienti so ^
še najbolj pri srcu, ker iuj.
resnično pravi stik s publiko j
se na nek način pogovarjaj
njo. Tudi vzdušje je bilo pra^j
zato se mi je zdel ta konc^
eden boljših.
SABINA KRANJJ
Foto: ANDREJA POTOČN|
Tinkara Kovač med nastopom v Majolki.
Uživaj dan
Carpe diem je zelo netipič-
na skupina. Ko prideš na nji-
hov koncert, ti postane jasno,
da fantje mislijo resno. Ne
skrivajo svojih talentov. Ne
skrivajo svoje kreativnosti. Ne
skrivajo svoje unikatnosti. In
predvsem, ne skrivajo svojih
užitkov.
Zgodba se je zarolala takole.
Aleš, karizmatični in inteli-
gentni vodja benda, je pred
leti imel vizijo. Hotel je usta-
noviti bend. To željo je potem
dolgo nosil v sebi. Pred letom
in pol je naposled le počilo: z
raznih koncev in krajev je na
kup potegnil druščino, ki se je
popolnoma ujemala z njego-
vim masterplanom. Zbral je
pet fantov, Celjanov seveda,
zelo angažiranih in energič-
nih, in jim razložil pravila
igre. Cilj je bil neizpodbiten:
ker so bili »polni energije«, so
hrepeneli po izzivu. Ne, fantje
niso oklevali - vsak je prinesel
svoj instrument, pač tistega,
ki ga je najbolje obvladal. Naj-
prej so se dobivali na »placu«,
a so si kmalu, potem ko jim je
prostor spričo poplav zalilo,
opomogli in poiskali alternati-
vo - zelo idilično hišo enega
od članov benda.
Svoje glasbene mojstrovine
so spočetka kazali svojim star-
šem. Sledili so prijatelji. Pa
znanci. Potem se niso več ozi-
rali nazaj. Zlagoma so okupi-
rali gimnazije. In druge celj-
ske srednje šole. Da ne bi bil
kdo prikrajšan, so začarali še
študente (Rockzvok). Tudi os-
tale generacije so prišle na vr-
sto. Aleš: »Smo univerzalni.«
Na vsakem koncertu jih je več.
In še bodo prihajali.
Hedonizem,
alternativa in
magija
Ne, imena Carpe diem niso
našli v kakšni pubertetniški re-
viji ali pa reklami. Prej narobe,
imena se je domislil Črt, rahlo
naivni, a zelo zainteresira
saksofonist. Ne bi mogel
zadeti. Aleš: »Carpe diem
meni, da uživaj dan. Toda naj
uživaštvo se ne odraža v smi^
spotov Lennyja Kravitza, ne, j
uživamo v pametnih mejah.«
Za začetek, Carpe diem
alternativni bend. Aleš: »Alte
nativni smo v vsakem pog
du.« Nemara se to sliši ironi
no, toda niso garažni bend. 1
čeprav vadijo v garaži. Skupii
Carpe diem ima zelo nekliš(
sko zasedbo: ko se združi
bas kitara (Aleš), kitara (Roli
saksofon (Črt), klaviatu
(Igor), violina (Vasja), trobe:
ta (Rok) in tolkala (Matej), p
tem veste, da na njihove ko:
certe ne prihajate zastonj. Ka
šna glasba se pravzaprav ski
va za imenom Carpe dien
Aleš udari direktno: »Živahn
igriva, svetla, eksperiment;
na. Ne, nismo komerciali
Glasbe ne delamo za den;
Lahko bi rekel, da smo šli {
srednji poti. Vse tisto, kar na
je všeč, združimo.«
Carpediemovci igrajo fusio:
kar pomeni, da združujejo vi
stilov - rolajo ročk, funk, jaz2
Ko ustvarjajo glasbo, si pustfj
svobodo, poskušajo nove ritm
Če boste šli kdaj na njihov ko:
cert, vam bo v ušesa najpi
bušnil zven saksofona, sledi
bo violina itn. Ker pa nočejo b
pristranski, na koncertih vsa)
tolika časa udarijo kakšen sol
To seveda pomeni, da svo
podobo »na ogled postavijo i
ostali člani benda. Jasno, gla
bo si pišejo sami. Za vsak pi
mer. Mestoma igrajo tudi pi
redbe. Doslej so za sabo pust
približno 15 koncertov. Zadnj
so nas šarmirali v Friderikove:
atriju 1. julija. »Ustvarili sn
jazz feeling, bilo je romanti
no.« In da ne bo pomote: o
činstvo so najbolj hipnotizir;
na Srednji ekonomski šoli.
slabi uri so na kolena sprav
domala vse bodoče ekonon
ste.
PETER ŠTRUKEl
Carpe diem na odru (brez saksofonista Črta). Vidite užitek?
Ko se violina in kitara zlijeta v eno
Tomaž Lorenz in Jerko No-
vak skupaj igrata že dvajset
let, v tem času pa sta nastopila
na številnih koncertih doma
in v tujini ter si prislužila
mnoga laskava priznanja.
Celjskemu poslušalstvu sta se
predstavila 27. julija v Galeriji
sodobne umetnosti.
Tomaž Lorenz, diplomant
ljubljanske glasbene akademi-
je, je magister violinske in ko-
morne igre. Poučuje tudi v
Srednji glasbeni šoli in Akade-
miji za glasbo v Ljubljani. Prejel
je tri nagrade Prešernovega
sklada, dve nagradi Društva slo-
venskih skladateljev in vrsto
drugih priznanj.
Jerko Novak je po diplomi
opravil programski študij na Vi-
soki šoli za glasbo v Gradcu.
Kot vsestranski glasbenik je bil
večkrat nagrajen na tekmova-
njih glasbenih šol, pred šestnaj-
stimi leti pa je prejel najvišje
slovensko priznanje za mlade
umetnike - nagrado Zlata ptica.
Poleg poučevanja se posveča
tudi skladanju za najmlajše
(Maček Muri) in ustvarjanju
scenske glasbe za gledališče,
film in televizijo.
Zelo zgovornega Tomaža in
malo bolj molčečega Jerka, ki si
je medtem kot vsak kitarist pilil
nohte, sva zmotila tik pred kon-
certom, ko sta se pripravljala na
prvi skupni nastop v Celju.
Delujeta sproščeno. Imata
pred nastopom kakšen obve-
zen ritual ali zvezdniške
muhe?
Tomaž: »Ne, nekateri glasbe-
niki sicer počnejo določene
stvari v posebnem vrstnem re-
du ali se s posebnimi tehnikami
sproščajo, midva pa ne uporab-
ljava nič od tega. Kar se tiče
muh, pa niti nisva slavna kot
kakšen Pogorelič, ki si jih lahko
privošči in pusti občinstvo ča-
kati v nedo^ed.«
Kdaj se je pokazala vajina
prva ljubezen do glasbe?
Tomaž: »Že moj ded in oče
sta se ukvarjala z ^asbo in pre-
nesla sta jo tudi name. Tako
sem denimo namesto pravljice
za lahko noč^moral poslušati
kakšno operno arijo.«
Jerko: »V glasbo sem bil za-
ljubljen že od majhnih nog, za-
to so mi starši nekega dne kupili
preprosto pihalo, s katerim sem
se zavlekel v grmovje in tam
dolge ure ustvarjal.«
Kaj vidita in občutita skozi
glasbo?
Toniaž: »Glasba mi izpolnju-
je življenje. Z njo se ukvarjam
na najrazličnejše načine in rav-
no ta raznolikost polni moj mo-
zaik življenja. Svoje izkušnje
prenašam na mlajše rodove,
obenem pa s tem preverjam
samega sebe. Nikoh mi ni bilo
žal niti za minuto, ki sem jo
posvetil glasbi.«
Jerko: »Zame je glasba du-
hovna hrana, brez katere bi tež-
ko shajal. Mislim, da je ta kruh
precej trd, vendar še vedno nu-
di ogromno užitkov.«
Kdo so vajini poslušalci?
Tomaž: »Imava relativno ši-
rok krog poslušalcev. S primer-
nim programom se da seči v
srce še tako različni publiki.«
Tomaž, najbolj ste znani po
svojem delovanju v Triu Lo-
renz. Ali boste tudi v prihod-
nje igrali v tej zasedbi?
Tomaž: »Trio Lorenz je lani
obeležil štirideset let skupnega
nastopanja in upam, da bomo
še naprej tako uspešno sodelo-
vali.«
Danes je veliko govora o
zbliževanju ročka in klasike.
Kakšno je vajino nmenje o
tem?
Tomaž: »Vsak takšen poskus
zbliževanja je mogoč in spre-
jemljiv ob dobri strokovni pod-
kovanosti glasbenikov. Takšni
primeri so Vannesa Mae in Al
Capone Štrajh trio. Ne odobra-
vam pa, ko se za tem skriva
neobvladanje tehnike klasične
glasbe.«
In za konec, se morda
spomnita kakšnega smešnega
pripetljaja z vajinih koncer-
tov?
Jerko: »Na enem izmed kon-
certov je neko dekle bralo najin
življenjepis, da bi seznanilo ob-
činstvo s tem, kar delava. Dekli-
ca je prebrala veliko zanimivih
stvari, ki pa so bile napačne. Na
koncu se nisva mogla več zadr-
žati in sva bruhnila v smeh.«
SABINA KRANJEC
PRIMOŽ CIRMAN
Glasbenika med koncertom.
GLASBA ^	I tS
g" - ____ ■■■
GLASBENI EX-PRESS
Konec prihodnjega meseca
se bo na policah trgovin z no-
silci zvoka znašel nov, dvojni
album »To Venus and Back«
priznane in pri kritikih zelo
fislane ameriške pianistke,
pevke in skladateljice TORI
AMOS. Prvi CD bo zapolnjen z
ducatom novih skladb, na dru-
gem pa bodo koncertni posnet-
ki z njene lanske turneje. Tori
svoje nove kreacije v živo pred-
stavlja na skupni turnejo s ka-
nadsko superzvezdnico Alanis
Morissette. Septembra pa bo
izšel tudi nov album znanega
ameriška ženskega folk-rock
dua INDIGO GIRLS. Amy Ray
in Emily Saliers sta tudi tokrat
v goste povabila številne znane
glasbenike, med temi pa velja
še posebej izpostaviti Sheryl
Crow, Joan Osborne in Natac-
ho Atlas, pevko »etno« atrakci-
je Transglobal Underground's.
V	začetku septembra bodo
butnglavci končno le dočakali
nov album »Risk« kalifornijskih
trash-metal	polbogov
MEGADETH. To bo že deveti
studijski LP izdelek tega kvinte-
ta, ki ga vodi Dave Mustaine,
sicer originalni član bolj znane
Metallice. Pesem _bbCmsh
'Em« - ena izmed dvanajstih z
omenjenega albuma - bo v krat-
kem moč slišati tudi soundtrac-
ku filma »Universal Soldier -
The Retum«, v katerem bo glav-
no vlogo odigral belgijski mišič-
njak Jean-Claude Van Damm.
V	Johannesburgu je prejšnji
četrtek po dolgotrajni bolezni,
star 62 let, umrl legendami juž-
no-afriški pevec Simon Nka-
binde MAHLATHINI. Gospod
Nkabinde je bil od srede šestde-
setih pa do konca sedemdesetih
pevec in vodja najpopularnejše
afriške zasedbe Mhaotella Qu-
eens, kasneje pa je s posrečeno
mešanico zulu glasbe, popa in
jazza navduševal ljubitelje t.i.
»world-music« po vsem svetu.
Na isti dan pa je ta svet
zapustila tudi 66-letna ANITA
CARTER, članica prve in pa
tudi najbolj znane »družin-
ske« country zasedbe Carter
Family.
Legendarna ameriška R&B-
funk-jazz zasedba EARTH
VVIND & FIRE se je po nekaj-
letnem premoru le zaprla v
studio, kjer skupaj z vvorko-
holičnim Wycleafom Jeanom
(Fugess) pripravlja material
za nov album, ki bo izšel v
bližnji prihodnosti pri
Wycleafovi založbi Refugee
Camp. Pri nastajanju albuma
bo ob nekoliko spremenjeni
zasedbi Earth, Wind & Fire
sodelovalo še cel kup emi-
nentnih glasbenikov - poleg že
omenjenega W. Jeana, ki bo
poskrbel tudi za končno zvoč-
no podobo, bo moč slišati še
glasbene vložke pomehkuže-
nih hip-hop div Mary J. Blige
in Lauryn Hill, kvazi-funkerja
Jaya Kaya iz skupine Jamiro-
quai ter rockerja Lenny Kra-
vitza (na sliki). Slednji se je
po nekaj sušnih letih z albu-
mom »5« in singloma »Fly
Away« in »American Woman«
spet vrnil v prvo ligo ameriš-
kega ročka in s tem tudi na
največja ameriška koncertna
prizorišča. Lenny bo v prihod-
njih dveh mesecih po ZDA
odigral več kot trideset kon-
certov, na večni teh pa ga bosta
spremljali zasedbi Smash
Mouth in Buckcherry.
Razvpiti	šok-metalci
MARILVN MANSON so tik
pred odhodom na Japonsko,
kjer bodo odigrali nekaj več-
jih koncertov, vkup spravili
posnetke s svojih zadnjih treh
turnej in jih zapekli na CD
»The Last Tour on Earth«, ki ga
bo te dni na trg pospremila še
video kaseta »God Is In the
T V«. Na tej si bo poleg video
spotov moč ogledati tudi kon-
certne vragolije gospoda Man-
sona in njegovih pomagačev.
V kanadskem Torontu se je
konec prejšnjega meseca na
potujočem festivalu VANS
WARPED TOUR '99 zbralo
več kot 10 000 ljubiteljev
športa in udarne ter angažira-
ne godbe. Karavana, v kateri
poleg Ice-T-ja, Suicidal Ten-
dencis in Pennywise razgraja-
jo nekateri pri nas manj znani
bendi, se bo v četrtek, 19.
avgusta, ustavila tudi v Ljub-
ljani na ploščadi pred halo
Tivoli. Vstopnice so že na pro-
daj, v Celju pa jih dobite v CD
studiu NLP (Pri zamorcu).
Nov single »Mi Chico Lati-
no« s prvega solo albuma bivše
spajsice GERI HALLIVVELL
naj bi bil po navedbah izrael-
ske pevke Alabine plagiat nje-
ne uspešnice »De La Noche a
la Manana«. Odvetniki obeh
založb so že na delu.
Festivala POPEVKA VESE-
LE JESENI '99 letos ne bo!
Vzrok za takšno odločitev je,
kot so sporočih iz štaba Engel-
berta Rodoška, nepredvidljiva
finančna realizacija projekta.
pogojena z DDV, ki zajema
tudi sponzorje in oglaševanje,
nezainteresiranost sponzor-
jev, lokalne sredine in medi-
jev. Avtorjem bodo vrnili pris-
pevke in kotizacijo.
Umetnik, nekoč znan pod
imenom PRINCE, bo v krat-
kem svojo vedno bolj razred-
čeno četico fanov razveselil s
ploščo »The Vault...01d
Friends 4 Sale«, zapolnjeno z
desetimi do sedaj še neobjav-
ljenimi skladbami posnetimi
med leti 1985 in 1994.
V Londonu živeča avstralska
pop princeska NATALIE
IMBRUGLIA se po izjemno us-
pešnem lanskem prvencu »Left
Of The Middle« pripravlja na
ponoven naskok na vrh lestvic.
Tokrat bo poizkusila s skladbo
»Identify«, ki jo je zanjo napisal
gologlavi Bili Corgan iz skupine
Smashing Pumkins, izšla pa bo
te dni na single formatu kot
nosilna pesem soundtracka »-
The Stigmata«. Na slednjem bo-
do poleg Natalie s svojimi pris-
pevki sodelovali še David Bo-
v^e, Bjork, Massive Attack,
Chumbawamba...
9. septembra bodo v gala
dvorani Metropohtan Opera
House v New Yorku vnovič
podeljevali nagrade MTV
VIDEO AWARD. Največ no-
minacij, kar devet, so zbrali
rockerji KORN z videom
»Freak on a Leash«. Velik favo-
rit letošnje podelitve je seveda
latino zvezdnik Ricky Martin,
ki si je z videom za poskočni-
co »Livin' La Vida Loca« pri-
služil kar šest nominacij, isto
število nominacij pa sta zbrala
tudi Will Smith (»Wild, Wild
West«) in ženska R&B zasedba
TLC (»No Scrubs«).
Dva dni prej pa bodo v Lon-
donu podelili prestižno nagra-
do THE MERCURV MUSIC
PRIČE za najboljši »angleški«
album letošnjega leta. Pozna-
valci stavijo na »Surrender«
break-beat herojev CHEMI-
CAL BROTHERS, med ostali-
mi nominiranci pa velja ome-
niti še Blur, Stereophonics,
Underworld, Beth Orton, Ma-
nic Street Preachers...
DAFT PUNK v lastnem stu-
diu v Parizu pripravljata nada-
ljevanje odličnega LP prvenca
»Homevvork«, na katerem bo
ob njunih svežih plesnih moj-
strovinah tudi že slišani remix
skladbe »Mothership Recon-
nection« znanega detroitskega
producenta Scotta Groovesa.
Še pred izidom novega albuma
pa bosta prvaka francoskega
housea na trg lansirala vedno
bolj uveljavljen nosilec zvoka
in slike DVD, zapolnjen z vse-
mi njunimi videospoti in nekaj
posnetki z »live-act« nastopov.
Po treh tednih kraljevanja
Rickyja Martina in njegove »Li-
vin' La Vida Loca« na britanski
lestvici najbolj prodajanih sin-
gle plošč se je na vrh že teden
dni po izidu zavihtela prva sa-
mostojna single plošča »When
You Say Nothing At Ali«
RONANA KEATINGA. S tem
podvigom je Ronan vnovič do-
kazal, da je trenutno No. 1
pevec evropskih najstnic, ki so
na prvo mesto lestvice najbolje
prodajanih albumov prejšnji
teden spravile tudi aktualni al-
bum »By Request« njegove ma-
tične zasedbe BOVZONE.
Na velikem festivalu MTVS
IBIZA '99 FESTIVAL, ki se bo
24. avgusta v organizaciji tele-
vizijske hiše MTV Europe zgo-
dil v mestu San Antonio na
španskem otoku' Ibizi, bodo
nastopila nekatera največja
imena sodobne klubske glas-
be (Orbital, Faithless, The
Jungle Brothers, Bob Sinclar,
Paul Oakenfold, Seb Fontai-
ne^ Frankie Knuckles...).
Že rahlo pozabljena irska al-
ter-rock skupina THERAPV?
odslej deluje pod okriljem ame-
riške založbe Ark 21, za katero
bo v naslednjih nekaj tednih
posnela tudi nov, peti album.
Jutri, v petek, 13. avgusta,
bodo v Mladinskem centru v
Celju ragovilili celjski NOXIRE.
STANE ŠPEGEL
13 I	RADIO - TELEVIZIJA	I
So avgusta res vsi na dopustili?
če je kateri mesec v letu izrazito dopustniški, je to
zagotovo avgust. To lahko najbolj potrdimo novinarji, saj
kamorkoli kličemo, povsod dobimo isti odgovor: »Žal mi je,
je na dopustu!« In tako brskamo po možganih, koga bi še
lahko poklicali, o čem še pisali, da ne bodo na sporedu samo
veselice, turistične prireditve in cerkveni prazniki. Potem
nam, na našo srečo, zalomasti po Menini planini medved in
se uvrsti s svojimi krvoločnimi podvigi na prva mesta naših
poročil.
Mitja Umnik, ki se je pose-
bej zadolžil za spremljanje
medvedjega lomastenja, je te
dni pridno poročal o njem.
Tudi za Radio Slovenija, za
katerega pripravljamo novi-
narji Radia Celje prispevke s
Celjskega v času dopustova-
nja njihovega dopisnika Mira-
na Korošca.
Mirana ne bo
v ponedeljek se je prijetno
zagorela vrnila z morja Simo-
na Brglez. Že pred dopustom
je uspela na našo prireditev,
ki jo pripravljamo ob 45. letni-
ci Radia Celje 18. septembra
sredi Celja, povabiti kar nekaj
odličnih slovenskih glasbeni-
kov. Tako bodo v Celju 18,
septembra nastopili: Andrej
Šifrer, Victory, Nude, Vivian,
Čuki, Mi2 in še kdo, žal pa ne
bo Mirana Rudana in Remi
banda zaradi prometne ne-
sreče tega slovenskega pevca,
ki se je pripetila minulo sredo
v Portorožu.
Še posebej nam je iskreno
žal, da ne bo ravno njega, saj
je kljub popularnosti, ki jo je v
zadnjem letu dosegel, ostal
skromen. Ko smo ga povabili
k sodelovanju na naši radijski
rojstnodnevni žurki, je bil pri-
pravljen priti zastonj, le za
Remi band je prosil povrnje-
ne potne stroške in dnevnice,
sam pa je prosil le, da njegov
nastop uvrstimo v dober ter-
min in da prireditev dobro
reklamiramo, da bi nanjo
prišlo čimveč obiskovalcev.
Miran Rudan je bil tudi ved-
no pripravljen sodelovati s Si-
mono pri kakršnihkoli kon-
taktnih oddajah, v katerih je
le-ta znane slovenske glasbe-
nike spraševala o tem in
onem. Zato je bil neke vrste
naš radijski prijatelj. Žalostni
smo, ker ga v soboto, 18. sep-
tembra ob 23. uri, ko smo
predvideh njegov nastop, v
Celje ne bo. Pogodbo, ki naj
bi zapečatila naš ustni dogo-
vor in ki smo mu jo poslali v
torek, dan pred prometno ne-
srečo, a je ostala nepodpisa-
na.
NGL
SKRITA KAMERA
i. ^ . ' "i. ""
•	V teh pasje vročih dneh
skušajo slovenski televizij-
ski ustvarjalci na različne
načine ublažiti poletno mr-
tvilo. Programski direktor
»nacionalke» Janez Lom-
bergar tako še naprej stavi
na obetavne mladenke,
medtem ko si sam blaži po-
letno vročino z namakanjem
v slovenskem morju, kamor
ga je odpeljala soproga Bar-
bara Lombergar, sicer prist-
na Primorka in vse bolj
vplivna televizijska uredni-
ca. Očitno prva dama slo-
venske televizije ni imela nič
proti prikupni Mojci Mavec.
Direktor Janez je namreč ni-
zu oddaj Igre brez meja, v
katerih poleg Mojce v med-
narodni konkurenci nasto-
pajo tudi ekipe slovenskih
mest, namenil najbolj gle-
dan čas ob sobotah takoj po
TV Dnevniku. Škoda le, da
zaenkrat tako Mojca kot na-
stopajoči niso pritegnili kdo
ve kolikšne pozornosti gle-
dalcev.
•	Zelo hvaležen je bil Stane
Grah, bivši prvi mož TV Slo-
venija, zdaj pa direktor vse
bolj prodorne lokalne ljub-
ljanske TV Pika. Neizprosna
kadrovska politika na POP TV
mu je v roke potisnila Katjo
Tratnik, ki so jo gledalci spre-
jeli kot voditeljico oddaj Ne-
deljsko popoldne, vodstvo
komercialke pa jo je odslovilo
kot preveč »leseno« voditelji-
co. Grah je darilo sprejel z
obema rokama, saj ve, da se
podarjenemu konju ne gleda
v zobe.
•	Po dolgem času je bil v Ve-
lenju spet viden Srečko Meh.
Seveda ne gre za velenjskega
župana, ki je nenehno med
svojimi volivci, ampak za nje-
govega bolj znanega sina. Po-
pularni in talentirani voditelj
Zmenkarij pa je dal svojim
delodajalcem na Kanalu A od-
poved, s čimer bo zagotovo
povzročil pravo paniko med
kevilnimi oboževalkami.
Morda pa je mladi Meh v Ve-
lenju iskal novo zaposlitev?
Izbiral bi lahko med glasbeno
šolo, ki je v mestu ob Paki
zelo priznana (Srečko je, mi-
mogrede, violinist z diplomo)
ali pa prevzel vodenje kakšne
oddaje na velenjski VTV. Njen
lastnik in glavni urednik Raj-
ko Djordjevič bi takšno dari-
lo sprejel z obema rokama.
•	Starejši gledalci, to so tisti,
ki so bili priče prvih korakov
ljubljanske TV pred kakšnimi
35 leti, se gotovo še spominja-
jo Olge Rems, prikupne na-
povedovalke programa in vo-
diteljice oddaj, v katerih je
govorila o novostih v TV pro-
gramu. Zdaj bo Olga spet lep-
šala večere svojim nekdanjim
oboževalcem. Kot mladi upo-
kojenki so ji televizijski šefi
namenili vodenje oddaje Do-
ber večer, s katero je pred
letom dni štartal prav tako
novopečeni upokojenec Ja-
nez Čuček, pa v njej ni zdržal
prav dolgo. Medtem so men-
da v televizijski hiši popravili
nizke honorarje, ki, kakršni
so že bili, še kako pridejo
prav televizijskim upokojen-
cem.
•	Mladi honorarni športni
poročevalec na POP TV Fran-
ci Petek si je oddahnil. Še
naprej bo namreč lahko z lap-
susi zabaval vesoljno sloven-
sko občinstvo, ne da bi mu pri
tem konkurirala druga hono-
rarka, sicer odlična smučarka
Špela Pretnar. Da bo aktivno
tekmovala vsaj še eno smu-
čarsko sezono in zato ne bo
imela časa za branje športnih
novic, je bilo vidno iz njene
zavzetosti na pripravah žen-
ske alpske reprezentance mi-
nule dni na Rogli. Velik korak
za POP T V, majhen za sloven-
sko smučarijo.
Srečko Meh
Ars poetica
že vsaj od antike naprej
ljudje premišljujemo o umet-
nosti, umetnikih, umetninah.
Platon je pesnike:/v svoji lju-
bezni do resnice; ki pa je po
njegovem uidenju pesniki ni-
so premogli, preprosto izgnal
iz svoje idealne drŽave. Kar je
storil Plalp,n samo v svoji knji-
gi, so mhfgi politični režimi
storili dejiikii^o. Dante je biL
pregnan iz Firenc, še ^pi^d
njim so Rimljani izganjali
vsevprek, Solzenicin je pod
no kot Brodski postal dri
Ijan ZDA.
Kaj pomeni biti umeti
danes, je vprašanje zase in
spregovoriti o njih v odi
Štereotip, spet ne^ firuge
Lo0n sva se najdbičajnejši
stkf^otipš, da umetniki ve
jp za nekoliho drugačne
.običajnih smrtnikov, da
' iiekje na polovici med Bogi
in človekom. Zakaj imajo fi
šen polbožanski status, j
skušala odgovoriti skupaj
Majo Novak, pisateljico. I
kakšen splošen, površen .
ključek teh razmišljanj bi k
ko povzeli v smislu, da
»umetniškost« dostikrat ^
voden blef, včasih pa ne
navaden, pač pa precej sofh
ciran blef, od katerega i
kar lepo število slovens
»umetnikov«. Da pa nas
nadaljnji fond umetnikov
potrebno biti strah, so potn
poslušalci, ki so za »zam
sko« pico odgovarjali na vp
šanje, če lahko naštejejo u
tri še živeče slovenske pisa
Ije. Med njimi se je znašla ti
Hajdi Korošec, katere elega
no gazelo »Naš kuža«, je m
da poslušalka tudi zapela
eter in tako v vseh poglec
presegla sijočo zvezdo umeti
ce Hajdi. Omeniti morama
družino Lakotnik, ki si je!
veda prislužila tudi v tej odd
ji svoj košček kruhka, ki m
ga gospod Bogec tako velik
dušno poklanja, poslušalci i
so se lahko prepričali, daje.
poln želodec potrebno tu
znati kaj zblefirati. Lakotm
so nas želeli prepričati, da.
prebrali nekaj romanov m,
vetejšega med najsvetejši}
slovenskimi pesniki - Ni
Grafenauerja. Družina Lak
nik, da vam bo jasno, so Ijn
je na svetu, ki so prepričal
da se vsaka njihova bese
meri v karatih in jih po nef
trebnem ne trošijo. Vrstica •
vrstico neumornega dela
trpljenja prinese kot diama
čisto poezijo, ki pa jo na žali
nihče ne razume niti ne bei
ker ima dosti pametneje
opravkov, celo Lakotniki, U
ni romanov, ki ne obstajal
Pa saj to ni pomembno, važi
da takšna poezija je, ker
takšna poezije ne bi bih, fc
bi pa potem prejemal Pre^
nove nagrade.
MOHOR HUDI
BORUT KRAMJ
CELJSKI RADIJCI
ODBDOV
Simon Sarlah
Simon Šarlah je tokrat na
vrsti, da ga predstavimo v
naši radijski rubriki. Po sta-
žu je najmlajši napovedova-
lec na našem radiu, pa tudi
po letih je med najmlajšimi,
saj jih šteje šele 22. Simon ni
nikoli razmišljal, da bi bil
napovedovalec. A ko je bil
star od pet do deset let, so
mu starši in sorodniki veli-
kokrat rekli, da bi lahko po-
stal napovedovalec, ker je
rad prepeval, igral kitaro in
nastopal.
In kako je Simon vendarle
prišel pred radijski mikrofon?
Dokaj nenavadno. Običajna
pot je sodelovanje na avdici-
jah. Simon pa je nekega jutra
poklical v našo oddajo Poslu-
šalci poslušalcem (na spore-
du je bila nekaj časa ob pol
devetih) in zrecitiral voščilo
za lepši dan svoji mami. Ker
se mi je zdel njegov glas zares
prijeten, sem ga povabila k
sodelovanju. Od tu dalje, pra-
vi Simon, pa ni več pomišljal.
Prišel je na radio, prestal go-
vorni preizkus, imel nekaj go-
vornih vaj z Majo Šumej, pa s
Tomažem Gubenškom in na-
to začel nastopati pred mi-
krofonom.
Letos na pomlad se je
preizkusil tudi na avdiciji za
delo na celjski televiziji. Uspe-
šno jo je prestal in nato še
eno, sedaj pa čaka, da ga po-
vabijo k sodelovanju. Ko bo
dočakal, ga boste lahko tudi
videli, ne le poslušali na Radiu
Celje.
Medijem navkljub pa je Si-
monova prva ljubezen glas-
ba. Njegova neizpolnjena že-
lja je povezana s petjem in s
tem, da bi imel kakšen band.
Nekakšnega garažnega, pra-
vi, je imel že tam nekje v
poznih osndVnošolskih letih,
v osnovni in srednji šoli je
prepeval pri pevskih zborih,
zdaj pa ga zborovsko petje ne
veseli več. Dve leti se je v
glasbeni šoli učil igranja na
saksofon, ljubša pa mu je ki-
tara, ki se jo je naučil igrati
sam.
Simon je Žalčan, a sedaj že
nekaj mesecev živi v Celju.
Je študent drugega letnika
elektronike v Mariboru, si-
cer pa v prostem času rad
brska po internetu in se nas-
ploh ukvarja z računalniš-
tvom. Poleg vsega naštetega
ga boste poleti pogosto sre-
čali ob kakšnem bazenu ali
v hribih. Če ga boste osebno
spoznali in vam bo prebral
kakšno pesem pa vedite, da
je ta izpod njegovega pere-
sa.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
<1 banlMClI« VsakdanzvamT^	TVVODIC	| Q
_TV VODIC_
nnmmm

TV VODIC	I Ea
13 I	TV VODIČ
NOVI TEDNIK
fmim
riLM ■ TELEVIZIJA
35
Pripravile se na Matrico!
Da vas ne zagrabi, kot je
napisano v futuristično hitri
j-eklami za omenjeni film. In
j^ako se lahko pripravite na
tako močnega sovražnika?
gdini način je, da ugotovite,
odkod prihaja in kaj ga se-
stavlja. Odkod torej prihaja
Matrica?
Če pogledate na podatke o
ustvarjalcih zgodbe, lahko vi-
dite, da je film posnet po lite-
rarni predlogi Virtual realities
ameriškega pisatelja znans-
tvene fantastike Williama
Gibsona. Aha, pa smo že
tam. Ena od njegovih knjig,
čudež božji, obstaja tudi v
slovenščini. Prevod se glasi:
Nevromant (Neuromancer),
izšla pa je v zbirki Dvajseto
stoletje Cankarjeve založbe.
V spremni besedi lahko pre-
berete, da je Gibson, rojen
leta 1948, začetnik posebnega
vala fantastike, ki se mu dru-
gače reče tudi kiberpank (ali
po domače cyberpunk), in ki
je vzvaloval ameriško sceno
nekje v začetku osemdesetih
let. Prva novela bi naj bila
Fragments of Hologram Ro-
se. Že v njej so izpeljane vse
glavne računalniške značilno-
sti romanov: čipi v glavah.
Zamenjave resničnosti. Inter-
net. Prenos podatkov. Odvi-
snost od informacij. Zelo teh-
nološka civilizacija. Vtičnice
vsepovsod. Mnogo Japoncev,
ker se oni pač spoznajo na
računalnike. In, kar se mode
tiče, mnogo irokeških frizur.
Ostali romani omenjenega pi-
satelja so, recimo: Mona Lizin
nadpogon, Idoru (vključno s
tem, po katerem je posneta
Matrica, so prevedeni v jezik
naših južnih sosedov). Ostali
znani pisatelji so te zvrsti: Pat
Cadigan, Lewis Shiner, in
morda še eden najbolj po-
membnih - in najmanj atrak-
tivnih - Bruce Sterling.
Premiera filma v Celju bo
v četrtek, 19. avgusta, v kinu
Union.
Logično, ob koncu osem-
desetih let je draž novosti po-
pustil, vsa ostala fantastika pa
je kiberpank pogoltnila in ga
kasneje izpljunila v prežveče-
ni, a še vedno okusni, aU pa
celo bolj okusni obliki. Ljudje,
ki so uporabljali prečiščene
kiberpankovske elemente v
svojih romanih, so bili recimo
Roger Zelazny (njegovo po-
slednje delo, Donnerjack, je
možno nabaviti preko hrvaš-
kega Izvora) ali pa Dan Sim-
mons v svojem legendarnem
Hvperionu.
Kaj pa filmi? Tudi filmi so s
pretresljivo sramežljivostjo
potrebovali dokaj časa, da so
dohiteli vizije kiberpanka. Če
ne štejemo Blade Runnerja
(Philip K. Dick, še en as fan-
tastike, je avtor zgodbe), ki
pa tako ah tako stoji povsem
zase in je prehitel še marsi-
kaj drugega. Ampak nato so
posneli film Johny Mnemo-
nic. Spet po Gibsonovi zgod-
bi. In kljub temu, da ima film
nekaj obetavnih scen in ne-
kaj zanimivih igralskih imen
(Keanu Reeves, seveda, in
Henry Rollins, slavni kričač
bivših Black Flagsov, dečko,
ki je pred nekaj leti koncerti-
ral tudi pri nas), je končni
rezultat precej bled. Ampak
vseeno. Bil je začetek, po ka-
terem se je marsikdo poigral
s tematiko, ja, celo slavni
Stephen King je prispeval
svoje s Koscem, katerega se
je kasneje menda odrekel.
Igral pa je Pierce Brosnan,
ki je nato ugotovil, da ima
raje resničnost dobrih avto-
mobilov in lepih deklet, ki
spremljajo Jamesa Bonda,
kot pa negotove vode vir-
tualnosti. Nikakor ne name-
ravam omenjati vseh filmov,
ki se vsaj mestoma dotikajo
kiberpanka (to bi bilo nemo-
goče, pa vendar, mimogrede:
poznate King of my castle,
risanko ali video? To je to,
moram pa omeniti, da kakor-
koH obrnemo, okoli začetka
je bil Keanu Reeves, in sedaj,
v Matrici, ki združuje vse ar-
hetipe podžanra, je zopet -
plus Laurence Fishburne in
Carrie-Anne Moss. Prototip
kiberkavboja. Jezdec impul-
zov. Večni avanturist. In če je
že v Johnyju deloval malce
bledo, je sedaj... no, ja, še
vedno bleda senca tokrat za-
res specialnih efektov, ki so
končno dohlteh domišljijo pi-
sateljev. Ampak, to je kiber-
pank, in tukaj se ne da poma-
gati. Ljudje so odveč. Tehno-
logija ima glavno besedo. Vi
morate obvladati njo, da ona
ne obvlada vas. In to lahko
naredite le tako, da veste, kje
se je začela. V domišljiji.
PETER ZUPANC
Kot za stavo
opustiti icajenje
Film Vse za stavo priporo-
čamo ljubiteljem dobre ko-
medije in vsem tistim, ki so
kdaj kadili in poskušali, ne
glede na to, kako uspešno,
opustiti kajenje. Na ogled bo
v Malem Unionu od 12. av-
gusta.
Bernard (Bernard Cam-
pan) je učitelj, ki živi v zanikr-
nem predmestju in je poro-
čen z Viktorijo (Isabel Otero).
Viktorij ina sestra Muriel (Isa-
belle Ferron) in njen soprog,
bogat lekarnar Didier (Didier
Bourdon) pa živita v elitnem
delu Pariza. Bernard ne more
videti Didiera, ta pa sovraži
Bernarda iz dna duše. Zdru-
žuje ju le ena reč - oba sta
kadilca in sta prepričana, da
lahko nehata kaditi, kadar
hočeta. Na to sta pripravljena
celo staviti. Srečujeta se le na
tradicionalnem nedelj sko-
prazničnem kosilu, ki ga pri-
rejajo starši njunih žena. Na
enem od takih kosil Didier in
Bernard stavita, da bosta ne-
hala kaditi do naslednjega
srečanja. Prvih nekaj dni gre
vse kot po maslu. Oba se čuti-
ta kot prerojena, končno sta
začela živeti zdravo in dihati s
polnimi pljuči. Po nekaj dneh
pa se zadeva poslabša. Vedno
težje se upirata skušnjavi. Po-
staneta sitna, razdražljiva,
sumničava in nezaupljiva vse
do naslednjega družinskega
srečanja. Oba sta držala bese-
do in zdržala brez cigaret.
Začneta se bahati in hvaliti.
Slednjič se odločita, da bosta
nadaljevala, saj je to, kar jima
je uspelo, mala malica. Ali
jima bo uspelo? Za koliko ča-
sa? In za kakšno ceno?
Didier Bourdon in Ber-
nard Campan sta vsem ljubi-
teljem francoske komedije
dobro znani imeni. Vedno, ko
se je na francoski filmski sce-
ni dogajalo kaj komičnega in
nad čimer so bili navdušeni
gledalci, sta svoje prste imela
vmes Didier in Bernard, kot
scenarista, režiserja ali kot
igralca.
Srečala sta se pri triindvaj-
setih letih na snemanju njune
prve televizijske uspešnice
Petit theatre de Bouvard. S
Pascalom Legitimusom sta
ustanovila komični trio Les
Inconnus. Svoj prvi film Les
Troise Freres, ki jima je pri-
nesel tudi francosko filmsko
nagrado, pa sta posnela leta
1995. Film Vse za stavo je
njun drugi skupni film, v ka-
terem sta se preizkusila kot
scenarista, režiserja in igral-
ca.
NATAŠA PEUNIK
POLETNI FILMI NA VTV
Obsedenost, ameriški tri-
ler; režija: Fred Olen Ray, sce-
narij: Mark Thomas McGee &
Fred Olen Ray, vloge: Shan-
non Tvveed, Henry Silva, Ted
Prior, Sandahl Bergman,
Chad McQueen.
Romanopisec Howard Han-
sen je v svojem obupu zaradi
pomanjkanja inspiracije kupil
starodavni kipec kitajskega
zmaja, ki naj bi mu s svojimi
čarobnimi močmi pomagal.
Vendar se zgodi nekaj popol-
noma presenetljivega. Maj-
hen kipec prebudi v njem po-
hoto in nasilnost.
Film bo na sporedu v pe-
tek, 13. avgusta, ob 20. uri.
Glengarry Glen Ross, ame-
riška črna komedija; režija:
James Foley, igrajo: Al Pacino,
Jack Lemon, Alec Baldwin, Ed
Harris, Alan Arkin.
Gospodarska kriza odriva
ekonomijo na obrobje. Upa-
nje, da bi malo chicaško pod-
jetje za prodajo nepremičnin
povečalo svoj promet, je nez-
natno. Upravo pa zanima sa-
nio profit. Gre za črno kome-
dijo, ki je pretkana s tragedijo
in obilo črnega humorja. To je
zgodba za vsakogar, ki za
preživetje plačuje surovi da-
vek družbi, katero poganja
zasebna iniciativa. To je po-
doba Amerike, postavljene
na svoje surove temelje, kjer
deluje tekmovanje pohlepnih
v iskanju naivnih.
Na sporedu bo v torek, 17.
avgusta, ob 20.30 uri.
Šund, ameriški film; reži-
ja: Ouentin Tarantino, igrajo:
John Travolta, Bruce Willis,
Uma Thurman, Harvey Kei-
tel, Samuel L. Jackson, Aman-
da Plummer.
Ljudje delajo marsikaj: so
natakarji, uradniki, šoferji, zi-
darji, peki, kmetje... Nekateri
pa so gangsterji...
Znameniti film Qunetina
Tarantina bo na sporedu v
četrtek, 19. avgusta, ob 20.
uri.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 12. do 18.8. ob 18. in
20.15 romantična ljubezenska
pustolovščina Past.
Mali Union: od 12. do 18. 8.
ob 20.30 komedija Vse za stavo.
Poletni kino (v Prothasije-
vem dvorcu - vhod nasproti
Likovnega salona - v prime-
ru slabega vremena bo pred-
stava v kinu Union): od 12.
do 15. 8. ob 22. erotični triler
Divje strasti, od 16. do 18. 8.
ob 22. uri pa romantična ko-
medija Čaka te pošta.
Kino Žalec 14. ob 21. in 15.
8. ob 20. znanstveno fanta-
stična komedija Moj najljub-
ši marsovec.
Kino Dobrna 14. ob 19. in 15.
8. ob IZ uri komedija Mafija.
V DRUŽBI S KANALOM A
Rimske počitnice
Ameriška romantična ko-
medija iz leta 1953 bo na
sporedu v soboto, 14. avgu-
sta, ob 16. uri. Režija: Wil-
liam Wyler, igrajo: Gregory
Peck, Audrey Hepburn, Ed-
die Albert.
Imenitna Audrey Hepbum
dokaže, da so tudi princese sa-
mo ljudje. Med diplomatskim
obiskom v Rimu se ji uspe iz-
muzniti budnim očem sprem-
ljevalcev in poda se na brezskr-
ben potep po mestu. Tam sreča
ameriškega novinarja, ki ga igra
Gregory Peck. Novinar, ki kroži
po mestu v lovu za. senzacional-
nimi novicami, princeso pre-
pozna in se ji nemudoma ponu-
di za vodiča...
Pečat preteklosti
Ameriški triler Pečat pre-
teklosti bo na sporedu v ne-
deljo, 15. avgusta, ob 22.15.
Režija: Steve Kloves, igrajo:
Dennis Quaid, Meg Ryan, Ja-
mes Caan, Gvi^eth Pal-
trow, Scott Wilson.
Pred tridesetimi leti so mir-
no teksaško noč prekinili
puškini streli. Od tiste noči
dalje Arlis Sweeney, ki je
medtem postal odrasel mož,
ne najde miru. Morda ga rav-
no zaradi tega nemir žene iz
mesta y mesto. Izgleda, kot
da želi ubežati spominom
preteklosti, ki ga vežejo na
dogodek, v katerega je bil
vpleten njegov oče ...
Panika na nebu
V	torek, 17. avgusta, bo ob
21. uri na sporedu ameriški
akcijski film Panika na ne-
bu. Režija: Paul Ziller, igra-
jo: Kate Jackson, Ed Marina-
ro, Erik Estrada, Maureen
McCormick.
Letalo s 350 potniki vzleti iz
Londona proti New Yorku rav-
no v času hude nevihte. Potem
ko letalo poškoduje strela, se
začne napet boj za preživetje.
Ker je pilot mrtev, nadzor prev-
zame pokvarjen avtomatski pi-
lot, ki letalo brezglavo usmerja
sem in tja...
Ferris Bueiier
V	nedeljo, 15. avgusta, bo
ob 18.30 na sporedu 1. del
ameriške humoristične na-
nizanke, ki nas popelje sko-
zi viharje gimnazijca Ferri-
sa. Režija: Jonathan Lynn,
igrajo: Charlie Schlatter,
Richard Riehle, Sam Freed.
Da bi zaposlil svoje možga-
ne in sledil toku devetdesetih
let, se Ferris odloči dobiti izo-
brazbo in osvojiti srca de^et.
Tako postane prava osvežitev
zlaganih odnosov kalifornij-
ske gimnazije.
Ameriška humorističmi nanizanka Ne mi težit'je na sporedu
od ponedeljka do petka ob 18.30 uri.
Gremo v kino!
Igralec Sean Connery izvira s Škotske, se glasi pravilni
odgovor na nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Nagrajenci
so: Damjana Lešek, Šentjanž nad Štorami 27, 3220 Štore, Katja
Cigler, Sv. Lovrenc 98,3312 Prebold in Milan Poznič, Zagorje 21,
3261 Lesično. PrejeU bodo vstopnico za ogled filma Celjskih
kinematografov.
Tokrat vas sprašujemo, v katerih dveh filmih sta skupaj
zaigrala Tom Hanks in Meg Ryan (poleg filma Čaka te pošta,
ki ga lahko od ponedeljka spet vidimo v Poletnem kinu)?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje,
do ponedeljka, 16. avgusta. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma Celjskih kinematografov.
ffl	ZA AVTOMOBILISTE	lilSIEIll
Po limuzini in Icupeju še touring
Nemška avtomobilska to-
varna BMW je seveda dobro
znana tudi pri nas; bolj ali
manj je tudi znano, da gre
tovarni v zadnjem času ne-
kaj slabše in to predvsem po
zaslugi britanskega Rover-
ja.
Lastnik te tovarne je prav
BMW, ki v zadnjem času vla-
ga izjemno veliko denarja in
seveda energije, da bi Roverja
potegnil iz rdečih poslovnih
številk. Kakorkoli že, BMW
sedaj, tako rekoč pred jesenjo
in pred septembrskim avto-
mobilskim salonom v Frank-
furtu, postavlja na svetlo tret-
jo karoserijsko različico zelo
uspešne serije 3. To je tou-
ring, kar pomeni, da gre za
karavansko varianto. Tourin-
gi pri BMW niso povsem obi-
čajni karavani, saj jih še ved-
no odlikuje športnost in tudi
odhčnost. Z dolžino 447 cen-
timetrov je touring nekoliko
daljši od hmuzine, pa enako
dolg kot kupe, medtem ko je
medosne razdalje za 272 cen-
timetrov, kar je dokaj ugodna
številka. Touring se od sedaj
znanih izvedenk še vedno do-
kaj nove serije 3 razlikuje
predvsem po obliki zadka,
nič pa po sami tehniki oziro-
ma tehnologiji, motorjih, po-
gonu ipd. Glede pogona so
zadeve jasne (moč se prenaša
na zadnji kolesni par), glede
podvozja prav tako, enako je
pri motorji. BMW ponuja na-
mreč pet motorjev, od tega tri
bencinske in dva dizelska.
Osnovna izvedenka pri tou-
ringu je 3181 (118 KM), sledi
3201 (150 KM) in na koncu je
328i (193 KM). Bencinski raz-
ličici pa sta dve, in sicer 3201
(136 KM) in prihajajoči 330d.
To je dizelski šestvaljnik s
štiriventilsko tehniko, gibno
prostornino 3,0 litra in močjo
184 KM, ki pa naj bi se na trgu
pojavil šele prihodnjo pom-
lad. Ena od znanih značilno-
sti touringov, in tudi touringa
serije 3 je, da ne ponujajo
izjemnega prostora v prtljaž-
niškem zadku. Tako je tudi
sedaj, ko je v osnovi na voljo
435 litrov (kar je razmeroma
skromna številka), ki pa jih je
mogoče s podiranjem zadnje
sedežne klopi povečati na
znosnih 1345 litrov. Nekak-
šno odličnost prtljažniškega
zadka pri tem avtomobilu do-
kazuje tudi to, da je notra-
njost prevlečena z velurjem.
Kot kaže sedaj, bo novi tou-
ring serije 3 pri nas naprodaj
oktobra. Cene za sedaj seve-
da še ni, po napovedih Teh-
nouniona Avto, ki pri nas za-
stopa tovarno BMW, pa naj bi
bil touring od limuzinske raz-
hčice dražji za nekako 200 do
300 tisoč tolarjev. Bomo vide-
h.
Na sliki: BMW serije 3.
Najmočnejši mondeo je sedaj ST
Mondeo je pri Fordovi hiši
eden najuspešnejših avtomo-
bilov, saj ga šele v zadnjem
času prekaša bistveno mlajši
focus (nadomestilo za escor-
ta). Da bi nekoliko pospešili
mondeovo prodajo, se je Ford
odločil za predstavitev naj-
močnejše različice z oznako
ST, kar naj bi pomenilo, da
skušajo obuditi slavo recimo
escorta cosvvortha in sierre
cosworth,
Mondeo ST pa vendarle na
prvi pogled ni avtomobil, ki bi
dokazoval svoje motorne »miši-
ce«, saj se od običajnih izvedenk
razlikuje zaradi nekaterih »ma-
lenkosti«, ki pa niso takoj opaz-
ne. Spredaj in pod odbijačem so
tako zajetnejše odprtine za zaje-
manje hladilnega zraka, na zad-
ku je opazen ne izjemno velik
spojler na pokrovu prtljažnika,
pa po ena izpušna cev na vsaki
strani avtomobila; morda so naj-
prej in najbolj opazne pnevmati-
ke dimenzij 215/45 ZRIZ V no-
tranjosti voznika in sovoznika
pričakajo dobri Recaro sedeži in
to bi bilo že skoraj vse.
Seveda je bistvo tega avtomo-
bila motor. To je načeloma že
znani 2,5-litrski bencinski šes-
tvaljnik, ki ima sicer 168 KM,
tokrat pa so ga temeljito prede-
lali. Tako je dobil t.i. sesalni
sistem s prilagodljivo dolžino
sesalnih cevi, nove so tudi od-
mične gredi ipd. Tako zmore
agregat sedaj 205 KM pri 6500
vrtljajih v minuti, medtem ko je
navora za 235 Nm pri 5500
vrtljajih v minuti. Razumljivo
je, da so temeljito posegli tudi v
podvozje, kajti vzmeti, blažilni-
ki in stabilizatorji so bolj togi,
bolj neposreden je tudi volan;
zanimivo pa je, da zavor deni-
mo skorajda niso spremenili
oziroma povečali njihovo učin-
kovitost. Sicer pa po tovarniš-
kih podatkih zmore mondeo S]
največjo hitrost 231 km/h in d,
100 km/h pospeši v kratkih 7i
sekunde. Ta hip še ni znani)
kdaj bo mondeo ST pripeljal |
nam in po čem bo.
Oktobra
yaris verso
Na letošnjem ženevskem
avtomobilskem salonu je
japonska Toyota, tretja naj-
večja avtomobilska hiša na
obli, že predstavila oziro-
ma postavila na ogled yari-
sa verso. To je enoprostor-
ska izvedenka sicer znane-
ga in tudi pri nas dovolj
uspešnega yarisa.
To je hkrati tista toyota, ki
se je slovenskim kupcem iz-
jemno priljubila. Sedaj pa
tovarna napoveduje, da bo v
kratkem stekla tudi prodaja
versa, kar velja tudi za slo-
venski avtomobilski prostor.
Verso naj bi se pri nas pojavil
oktobra; v dolžino je tega
avtomobila za 386, v višino
za 168 centimetrov, poganja
pa ga že znani 1,3-litrski mo-
tor z močjo 63 KM in navo-
rom 124 Nm. Kot pravi tovar-
na, bo verso zmogel največ
165 km/h in do 100 km/h
pospešil v 12,5 sekunde.
Vsekakor lahko rečemo, da
se bo konkurenca v tem naj-
manjšem razredu enopro-
storskih avtomobilov s pri-
hodom te nove izvedenke
yarisa še povečala.
Volvo kupil Scanio
Ko je letos švedski Volvo postal sestavni del korporacije
Ford (ta je postal večinski lastnik), se je na veliko govorilo
tudi o tem, da je usoda švedske Scanie, pomembnega izdelo-
valca gospodarskih vozil, prav tako negotova.
Vendar je bila ta povezava med Volvom in Scanio mišljena
drugače, kajti Ford je prevzel samo tisti del Volva, ki izdeluje
osebna vozila, medtem ko je izdelava gospodarskih vozil ostala
samostojna. Sedaj se je na evropskem severu zgodila »gospo-
darska poroka«, kajti Volvo je prevzel Scanio. Tako je Volvo
postal lastnik 49,3 odstotka delnic Scanie, poleg tega pa je svoj
glasovalni delež povečal na 66 odstotkov. Tako je družba Volvo-
Scania postala največja izdelovalka gospodarskih vozil na stari
ceUni, zaostaja pa za DaimlerChryslerjem. Ali bo družba spre-
menila program, pa za sedaj še ni jasno.
Peugeot 806 s HDI motorjem
Delež avtomobilov z dizel-
skimi motorji se v Evropi
stalno povečuje in je lani v
17 evropskih državah dose-
gel skoraj 25 odstotkov. V
nekaterih državah, denimo v
Franciji, pa je delež avtomo-
bilov z dizelskimi motorji še
bistveno večji, kajti v letoš-
njih petih mesecih je znašal
kar 41 odstotkov. Torej je ra-
zumljivo, da gre razvoj di-
zelskih motorjev skokovito
naprej.
To velja seveda tudi za to-
vrstno produkcijo pri franco-
skih avtomobilskih tovarnah.
Peugeot in Citroen, združena
v koncem PSA, sta že pred
časom začela v svoje nekatere
modele vgrajevati dve izve-
denki turbodizelskih motor-
jev z oznako HDI. V obeh
primerih sta to 2,0-litrska mo-.
torja, vendar enkrat z močjo
110, drugič z 90 KM. Pri Peu-
geotu je bil tega motorja z
neposrednim vbrizgavanjem
goriva in turbinskim polnilni-
kom najprej deležen peugeot
406, pa nato manjši 306, sedaj
prihaja na vrsto enoprostorski
806. Tega bodo od letošnjega
poletja in z začetkom prodaje
jeseni opremljaU z močnejšo
izvedenko HDI motorja (110
KM). Avto bo ob tem na voljo
s tremi paketi opreme (SR, ST
in SV), pa tudi v varianti pull-
man pack, kar pomeni, da bo
to najbolje opremljena različi-
ca. Serijsko bodo vse variante
opremljene s protiblokirnim
zavornim sistemom ABS in
klimatsko napravo.
Na sliki: peugeot 806.
L	AVTOMOBILISTE	1 Q
Smarlhidiv
Veliki Britaniji
in na
Japonskem
o smartu, mini avtomobi-
lu, ki nastaja pod okriljem
MCC (Micro Compact Car),
ta pa je v lasti Mercedes Ben-
23, je bilo že veliko napisane-
ga, Gre 23 2,5 metra dolg
dvosedežnik z motorjem v
zadnjem delu (in s pogonom
na zadnji kolesni par), ki naj
bi povzročil revolucijo v raz-
i^u mini avtomobilov.
Smart je seveda otrok, ki je
nastajal ob pomembni pomoči
Mercedes Benza, vendar se to-
varna doslej ni odločila, da bi
ga opremila s trikrako zvezdo
in prodajala v okviru svoje
mreže (to je razlog, da avto-
mobila pri nas vsaj uradno še
ni na trgu). Toda ob začetku
prodaje se je zgodilo, da so ga
morali nekoliko preurediti, kar
očitno ni bilo dobro za posel.
Najprej so računali na letno
proizvodnjo 200 tisoč vozil,
sedaj so načrte bistveno
zmanjšali. Zaradi vsega tega se
je govorilo, da bo avto »upoko-
jen«, sedaj pa iz tovarne priha-
ja vest, da naj bi ga začeli
prodajati tudi v Veliki Britaniji
in na Japonskem. Verjetno so
se tako odločili predvsem zaraT
di tega, da bi dokazali nere-
sničnost domnev o njegovi
ukinitvi.
Bo General Motors prevzel
Daewoo Motor?
Južnokorejska avtomobil-
ska tovarna Daewoo Motor je
sestavni del velikega koncert
na Daewoo, Znano je, da je
južnokorejsko gospodarstvo
v dokaj velikih finančnih
škripcih, čeprav se v zad-
njem času pojavljajo trditve,
da se stvari izboljšujejo. Pa
vendar je močno odjeknila
novica, da se Daewoo Motor
in General Motors, največja
avtomobilska hiša na obli,
pogovarjata o tem, da bi zno-
va začeli sodelovati.
. Govorijo o t.i. strateškem
zavezništvu, kar naj bi verjet-
no pomenilo predvsem to, da
naj bi ameriška avtomobilska
tovarna postala pomemben in
večinski lastnik Daevvoo Mo-
tor. Pred leti sta tovarni že
sodelovali, saj so v Daewooju
po licenci izdelovali kadetta
(racer), potem pa ni prišlo od
obnove pogodbe. Očitno pa je,
da Daevvoo Motor zaradi svoje
zadolženosti, ki je bistveno
večja od vrednosti podjetja,
nujno potrebuje partnerja. Po
nekaterih napovedih naj bi do
združitve ali morda nakupa
Daevvooja Motor prišlo v pri-
hodnjem letu.
Jeseni porsche 911 turbo
Na znanem frankfurtskem avtomobilskem salonu (sep-
tembra letos) se bo kar trlo novosti. Gotovo bo med najbolj
obleganimi razstavni prostor slovitega Porscheja. Ta bo tam
predstavil turbo izvedenko porscheja 911. Tega bo poganjal
šestvaljni vodno hlajeni motor z gibno prostornino 3,6 litra
in močjo 420 KM. Po tovarniških podatkih naj bi bila najvišja
hitrost tega avtomobila 305 km/h, do 100 km/h pa bo
pospešil v kratkih 4,2 sekunde. Pogon bo izpeljan k vsem
Štirim kolesom in kot pravijo v tovarni, porsche turbo 911 v
vaši garaži ne bo stal za manj kot 225 tisoč nemških mark.
Julij prinesel zanimive številke
Ob vsej evforiji, ki jo je na
slovenskem avtomobilskem
trgu povzročil DDV, je bilo
jasno, da bo posel z novimi
avtomobili v juliju zaneslji-
vo slabši od tistega v juniju.
To se je seveda tudi zgodi-
lo, kajti julija so pri nas prvič
in na novo registrirali 4647
novih osebnih avtomobilov.
To je bilo za dobrih 30 odstot-
kov manj kot julija lani, pa
seveda bistveno manj kot ju-
nija letos (11.552). SIcer pa
so v letošnjih sedmih mese-
cih na slovenskem trgu pro-
dali skupaj 55.677 novih
osebnih avtomobilov, kar je
bilo za 32 odstotkov več kot
lani v tem času. Razumljivo je
tudi, da je bil julij letošnji
najskromnejši mesec, vendar
je po svoje, ta številka kljub
vsemu dokaj presenetljiva.
Utegne se zgoditi, da bo bis-
tveno slabši še avgust, ki je
po tradiciji prodajno skro-
men, letos pa bo verjetno za
trgovce z avtomobili katastro-
falen.
Največ avtomobilov je v juli-
ju prodal seveda Renault
(868), vendar je bil dosežek za
43 odstotkov skromnejši kot
julija lani. Volkswagen je v
sedmem letošnjem mesecu
prodal 561 avtomobilov (mi-
nus 32 odstotkov), Opel pa
312, kar je »komaj« sedemod-
stotno znižanje. Daevvoo je bil
s prodajo 272 avtomobilov na-
juspešnejša južnokorejska to-
varna, Honda pa s 74 prodani-
mi vozili zastavonoša med ja-
ponskimi avtomobilskimi hi-
šami. Zanimiv je BMW, ki je
prodal 140 avtomobilov, kar je
bilo bolje kot julija lani, pa
tudi Mercedes Benz, ki je pro-
dal le dva avtomobila manj
(80).
Zanimiva je seveda tudi les-
tvica najbolje prodajanih vo-
zil, kajti julija sta bila povsem
v vrhu dva renaulta, in sicer
clio in megane, pri čemer je
bila njuna prodaja povsem
enaka (po 297 avtomobilov).
Med njiju se je vrnil VW golf
(253), četrto mesto je pripadlo
tvvingu (140), peto pa oplu
astri (139). Vsekakor so julij-
ske številke zanimive, bo pa,
kot že rečeno, zanimivo vide-
ti, kaj se je ali bo zgodilo
avgusta.
Opel astra
Mercedes Benz in taksiji
Mercedes Benz je vsaj v domači Nemčiji najpomembnejši ponudnik in seveda tudi
prodajalec taksijev. V določenem času je bil njegov tržni delež celo 75-odstoten.
Toda tovarna je uspešna tudi drugje, ne le doma, saj računa, da bo letos tako izven Nemčije
prodala vsaj 17 tisoč mercedesov v taksi varianti. Seveda je ta uspeh predvsem posledica ustrezne
kvaliteta ter primernega posluHa za želje taksistov in seveda potnikov. S prenovljenim mercede-
som E, ki je med taksisti tako ali tako zelo priljubljen, tudi novim S, pa manjšim C in V razredom
je ponudba na tem področju tako rekoč popolna. Letos je Mercedes Benz v teh avtomobilih
ponudil tudi nove turbodizelske motorje CDI, ki so za taksije še toliko bolj primerni (dokaj velika
moč, majhna poraba). Vsaj za nemški avtomobilski trg je na voljo kar 34 izvedenk taksi
mercedesov, pri čemer je treba omeniti tudi to, da ponuja tovarna vrsto tehničnih posebnosti,
zelo primernih za taksije (tako ostane denimo potniška kabina topla in prijetna še 30 minut po
tistem, ko je motor nehal delovati, pa taksimeter, ki je vgrajen v vzvratno ogledalo ipd.).
Na sliki: mercedes E v taksi varianti.
ffl I	REPORTAŽA■ KUTON	| IliliViliJiVIII
Slovenska formula osvojila sodnike
Ekipa štirih študentov se je nedavno vrnila iz Birminghama, kjer so na tekmovanju Formula Študent zmagali
Da se znanje, pridobljeno na slo-
venskih fakultetah, lahko meri z
najboljšimi visokošolskimi usta-
novami v svetu, so dokazali mari-
borski študentje, ki so se sredi
julija prvič udeležili tekmovanja
Formula Študent v Birminghamu v
Veliki Britaniji.
Vladan Mladenovič, Filip Kokalj,
Dejan Strelec in Dejan Šlemer, štu-
dentje Fakultete za strojništvo v Ma-
riboru, so predstavili projekt izdela-
ve majhnega dirkalnega vozila v obli-
ki formule. V mednarodni konkuren-
ci so se odrezali imenitno. Zmagali so
v Design eventu skupine 3, proglaše-
ni so bili tudi za najperspektivnejšo
novo moštvo. Prav tako so sodnike
navdušili s predstavitvijo, kjer so v
svoji kategoriji zasluženo zmagali.
Formula Študent, organizatorja sta
Društvo ameriških avtomobilskih in-
ženirjev (SAE) in britansko društvo
inženirjev IMECHE, je tekmovanje
študentov inženirskih usmeritev, ki ga
vrsto let organizirajo v Ameriki, v
Angliji pa je bilo letos prvič. Študentje
morajo zasnovati, oblikovati in izde-
lati majhno tekmovalno vozilo v obli-
ki formule. Vozilo mora biti izdelano v
skladu s predpisi SAE, ki so zastavlje-
na tako, da morajo študentje pokazati
veliko, mero iznajdljivosti, kreativno-
sti, predvsem pa znanja, da dosežejo
čim boljše vozne lastnosti vozila, s
katerim nato tekmujejo v konkurenci
ostalih univerz v treh skupinah. V prvi
kategoriji tekmujejo študentje, ki so
vozilo izdelali v celoti, v drugi tisti, ki
imajo vozilo delno izdelano, v tretji pa
študentje, ki imajo izdelano samo do-
kumentacijo. Mariborski študentje so
tekmovali v tretji kategoriji in v tej
presenetili vse udeležence, sodnike,
najbolj pa sami sebe.
Delo na pamet
Preganjanje prostega časa z brska-
njem po Internetu lahko prinese zlate
sadove. Dejan Strelec je po naključju
na Internetu našel stran, kjer so bila
navodila in podatki o tekmovanju in
tako je bila rojena zamisel. Februarja
so začeli zbirati ekipo študentov. Za-
nimanje za tovrsten projekt je bilo
med profesorji in študenti veliko.
Zbrala se je ekipa tridesetih dodi-
plomskih in podiplomskih študentov
fakultete za strojništvo, Id sta jih us-
merjala mentorja dr. Stanislav Pehan
in dr. Breda Kegl. Svoje znanje, ki ga
že nekaj let vestno pridobivajo v šol-
skih klopeh, so začeli usmerjati v
praktično delo, ki pa ga na fakultetah
vsekakor primanjkuje. » Začetek je bil
izredno težak, saj nismo imeU natanč-
nih navodil o tem, kako naj formula
izgleda, kakšne karakteristike naj ima
in kaj se ocenjuje na tekmovanju.
Zato smo se dela lotili kar na pamet in
izkazalo se je, da smo ubrali pravo
pot,« je pripovedoval Vladan Mlade-
novič, vodja skupine konstrukcije 2.
Po vseh pripravah so z vso vnerho
začeli delati v začetku aprila, ko so
kupili motor Honda CBR. Vsi člani
ekipe so se pod vodstvom Martina
Volmajerja lotili svoje naloge. Zaradi
finančnih težav formule niso dokonča-
li, zato so v Birminghamu tekmovali v
razredu 3, ki pomeni predstavitev do-
kumentacije za izdelavo vozila. V kon-
kurenci šestih univerz so zbrali vs«
točke. Strokovnjaki, ki so dokumenta-
cijo pregledali in preračunali, so ugoto-
vili, da je ta brezhibna. Kakovostna
izdelava in odličen zagovor pred sod-
niki sta jih prepričala, da bo njihovo
vozilo najboljša možna naložba, ki bo
hkrati prinesla največje dobičke. Kot
edina ekipa so pripravili tudi prezenta-
cijski film. Direktor ameriške avtohiše
General Motors jim je ponudil mož-
nost kasnejšega sodelovanja in študija
na najuglednejših fakultetah. Ponudb«
so deževale, vendar naši študentje os-
tajajo zvesti fakulteti, ki premaga tudi
najboljše. »S temi zmagami smo doka-
zali, da pri nas bodoči inženirji pridobi-
jo kvalitetno znanje in se usposobijo za
še tako zahtevne projekte. Tega pa le
ne smemo kar zavreči, zato bi bilo
poU-ebno temeljito premisliti, če je
vredno za vsako ceno prodati naše
znanje,« meni Vladan.
Pri projektu sta pomagali Pošta Slo-
venije in Fakulteta za strojništvo v
Mariboru, ki nudi študentom na raz-
polago konstrukcijsko učikiico. Drugo
leto jih čaka še težja naloga. Tekmovati
želijo v razredu 1, kjer se predstavljajo
že v celoti izdelane formule. Ker pa je
projekt povezan z velikimi strošld,
upajo, da bodo pridobili kar najvei
finančne pomoči, brez katere projekta
ne bodo mogli dokončati.
SIMONA ŠALE/
Vladan Mladenovič, Filip Kokalj, Dejan Šlemer in Dejan Strelec so z izvirno predstavitvijo projekta prepričali
sodnike.
Maorske pesmi in ples
Po prihodu v maorsko vas so se iz gozda
prikazali Maori v popolni bojni opremi s suli-
cami in orožjem izdelanim iz belega kamna in
žada. Njihovi obrazi so bili poslikani v bojne
barve. Eden izmed njih je previdno stopil
naprej. Vseskozi je z odločnim glasom nekaj
govoril, ostali so mu odgovarjali s posamezni-
mi vzkhki. Njegov poslikani obraz je kazal
stroge poteze, občasno je pokazal jezik. To je
bilo torej tisto, na kar so nas opozorili! Ko se
je Maor previdno približal našemu poglavarju,
ki je stal pred nami, je pred njega vrgel pahco.
Če je naš poglavar ne bi pobral, bi to pomenilo
vojno napoved oz. da nismo prišli kot prijate-
lji. To dejanje je torej odločalo o naši nadaljnji
usodi. Ko je poglavar pobral palico, so se
Maori začeh umikati in nas s tem povabili v
svojo sredino. Prikazali so nam starodavne
običaje in igre ročnih spretnosti. Čez čas se je
začela predstava s petjem in plesom. Nasto-
, pajoči so bili oblečeni v avtentična oblačila,
narejena iz trsja in vrvic. Postopek izdelave
takšnih oblačil je zamuden in lahko traja več
tednov. Največji vtis je na naju naredil maor-
ski bojni ples, ki ga plešejo samo moški.
Ženske so bile zadolžene za prikaz značilnega
poi plesa, pri katerem ob plesu in petju po
rokah vrtijo poi žogice na vrvicah. Maorske
pesmi so spevne in lepo zveneče. Ob zaključ-
ku so nastopajoči poželi zaslužen bučen a-
plavz.
Hangi
Po koncertu je sledil še obvezen hangi. To
je hrana, ki je v celoti pripravljena v zemlji po
njihovem starodavnem načinu. Luknjo v
zemlji obložijo s kamninami vulkanskega
izvora in v njej zakurijo z lesom. Ko le-ta
zgori, med razgrete kamne položijo posode
z raznovrstno hrano. Na dno dajo tisto, ki se
pripravlja dalj časa, npr. meso. V vrhnje plasti
pa položijo krompir, zelenjavo in sladice. Vse
prekrijejo z mokro krpo in dobro zatesnijo,
da toplota in para ne uhajata. Takšen obrok
se pripravlja tri do štiri ure. Hrana ni izsušena
in je neverjetno okusna. Pogled na polno
obložene mize ni pustil nikogar hladnokrv-
nega. Postrežba je bila po principu ruskega
bifeja, tako da smo res prišli na svoj račun."
Pred odhodom iz maorske vasi so nam Mao-
ri zapeli še njihovo himno. Site in dobre volje
so nas odpeljali nazaj k našim motelom. Od
šoferja sva se poslovila po maorsko: ob
stisku rok dva kratka dotika z nosovi, čemur
je sledil še njihov pozdrav kia ora. Z dotika-
njem nosu z nosom si dva delita sapo, kar po
njihovi razlagi pomeni, da si s tem delita
dušo in prijateljstvo. Ko sva bila že nekaj
korakov oddaljena od avtobusa, je šofer v
smehu zaklical za nama: »Kia ora. Sinja and
Bušjan!« ^
Svetleči črvi
Waitomo Caves je bilo za naju eno največjih
razočaranj Nove Zelandije. Prvi vzrok je bila
zelo draga vstopnina, drugi pa tisto, kar sva
tam videla. Waitomo' Caves so podzemne
jame z raznimi kapniki, ki se še zdaleč ne
morejo primerjati z našimi. Njihova edina
posebnost so drobni svedeči črvi, ki visijo s
stropa in žarijo v nežni modri barvi. S svetlo-
bo privabljajo neprevidne insekte, kateri tako
predstavljajo vir hrane. Po šestih do devetih
mesecih se preobrazijo v nekakšne mušice,
podobne komarjem, ki so brez prehranjeval-
nih organov, zato živijo največ nekaj dni. V
tem času morajo samice izleči jajčeca, iz kate-
rih se kasneje izležejo svetleči črvi. Največja
ironija je, da lahko mušice, ki so zadolžene za
reprodukcijo, ujamejo svetleči črvi in jih poje-
do.
Kauri drevesa
Pomembno mesto v novozelandski zgodo-
vini ima kraj Kerikeri, kjer je bil leta 1&19
ustanovljen eden prvih misijonov. Še danes
sta iz tistih časov ohranjeni dve zgradbi in
sicer najstarejša lesena in najstarejša kamnita
stavba te oddaljene dežele. Nedaleč stran se
nahaja Kauri Forest. To je gozd z zelo starimi
in ogromnimi drevesi, katerih debla imajo
lahko prostornino preko 200 m\ Drevesa
rastejo zelo počasi, tako da so nekatera stara
celo 2000 let. Iz debel takšnih dreves so Maori
včasih izdelovali vojne kanuje. Danes so kauri
drevesa zaščitena. Ti velikani so ograjeni, do
njih so speljane lesene poti, ki so dvignjene od
tal. Ob takšni skrbi za naravo bodo Novoze-
landci lahko še vrsto let ponosni na svojo
dediščino.
Kivi - kosmati ptic
Značilna žival in simbol Nove Zelandije
kivi, ki je debelušen, kosmat, dolgokljuni noč-
ni ptič, velik kot kokoš. Ima zakrnela krila,
tako da ni sposoben leteti.
Kosmati ptič kivi.
[ii'1'illl'inilll I	v MODNEM VRTINCU	1 BI
Moda za »doke far niente«
»Eleganca je sožitje oblačila z značajem, domišljijo in okusom. Slab okus ima meje, dober je brez meja.« (Coco Chanel)
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK.
Brezmejna domišljija se
veseli prav časa, ki ga preživ-
ljamo zdaj. Vrhunca polet-
nih počitnic, ko si kje v glo-
boki senci s kozarcem hlad-
ne pijače morda požvižgava-
mo kakšno pesmico, ki govo-
ri o »dolce far niente.« Ja,
sladko brezdelje, »oblečeno«
v sladko, ležerno počitniško
modo. Prepoznavno po slad-
kih barvah, kot zrelo sadje
in dehteče cvetje...
Dober okus? Seveda ga vze-
mimo s sabo, tudi v najbolj
sproščenih dneh leta naj bo
naš sopotnik. In do kje lahko
sladkost modnih trendov se-
že, da bo še vedno daleč stran
od slabega okusa, katerega si
gotovo nihče ne žeU reklami-
rati s svojo vizualno podobo?
Hja, težka bo. Odvisno pač
od starosti oziroma mladosti
ter še nekaterih obrobnosti, ki
določajo tisto, včasih tako ne-
predvidljivo zarisano mejo.
Cvetlična torba - za
na plažo ali tržnico
Vendar, obstajajo tako ime-
novani akcesoarji v letošnji
modi - trendovski poudarki, s
tipično letošnjo modno letnico
in z prijaznim podznakom -
brez starostnih omejitev. Med
njimi je gotovo tudi najbolj
nujna pritiklina, brez katere se
sploh ne da predstavljati, kako
spraviti na plažo in nazaj vse
.drobnarije, ki se jih tam potre-
buje. Torbica oziroma cekar.
Že veste, kakšna je letos naj-
bolj »in«? Gotovo ne iz prozor-
ne plastike, kakršne so še lani
modni ustvarjalci na vsa usta
hvalili. Menda se niso obnesle
prav zaradi razloga, ker so bile
skozi takšno torbo vse ženske
intimnosti velikodušno na og-
led postavljene... Skratka, sled-
nje niso prav nič več v modnih
čislih. Zato pa so na sameni
piedestalu pletene iz slame in
okrašene z našitim cvetjem ter
tiste iz blaga. Sešijete si jo lah-
ko kar same, saj so preprostih
geometrijskih oblik, pa še ču-
dovito enostavne so. Ali boste
izbrale minimalistično eno-
barvne motive ali živobarvne
cvetlične vzorce, pa je seveda
izključno vprašanje vašega
okusa.	,
In ko se vrnete domov, še
vedno ne bo za staro šaro, saj
boste lahko v njej prinesli s
trga vso sadje in zelenjavo za
pripravo ozimnice...
S čopičem in barvo
do domačih
unikatov
Ste kupili enobarven preprost
slamnik in že na poti na plažo
srečali »dvojčico«? Ni posebno
krasen občutek, verjamem. Že-
lite preprečiti neljube in vsemo-
goče zamenjave, ki jih povzro-
čajo oblačila oziroma modni
dodatki, izdelani v velikih, do
pikice enakih serijah? Kaj, če bi
tokrat ne zamenjali le okrasne
pentlje oziroma cveta na obodu
klobuka, temveč s cvetličnim
vzorcem kar poslikali klobuk?
Ideja ni le izvirna, temveč tudi
modna kot le kaj. Barve, čopič,
in kar na delo! Če vam bo za
inspiracijo služil cvetlični vzor-
ček s kopalk oziroma poletne
obleke, pa bo vaše delo sploh
zadetek v polno.
Ko sandali
zacvetijo
Ne, nimamo v mislih poče-
nih šivov ali »razcvetene« pete
na poletnih obuvalih, s kateri-
mi ste prehodili rahlo preveč
tlakovanih kilometrov... S san-
dalom ali natikačem, ki ste se
ga že naveličali (ali pa bi želeli
zabrisati sledi, ki vodijo v na-
kup na posezonski razproda-
ji) se lahko imenitno poigrate.
Z barvnimi, vodoodpornimi
flumastri! Motiv, ki ga nariše-
te na usnjeno ali plastično
podlago? Cvetje, kajpak! Zno-
va lahko prerišete vzorček ali
detajl vzorčka iz vašega pri-
ljubljenega poletnega oblači-
la. Če se vendarle bojite, da bi
vas zaneslo na rob dobrega
okusa, pa se odločite za manj
živahne barve ali celo le za
dvobarvno kombinacijo.
Zapenlljan lop ni za »job«
Raje ga ne nosite za službo oziroma v delovnem okolju. Saj ne, da bi bil takšenle top
oziroma prikupna poletna bluzica preveč spotakljiva cunjica, vendar pentljice, pa naj bodo
tako majhne in ljubke, tja nekako ne sodijo. Naravnost božansko pa delujejo na zagoreli
'^oži, na sončnem in morskem ozadju.
Zavezalkane pentlje so se, kot verjetno že veste, po dolgih letih vztrajne modne ignorance,
2nova zmagoslavno vrnile na trendovsko prizorišče. Ta vsestransko uporaben detajl pa je lahko
^udi odlična rešitev za prenovo stare majčke, odslužene bluze...
Rokave, ovratnik in spodnji rob bluze odrežite, zarobite, v ovalni prsni izrez pa vstavite ozek
^ak, poljubno zadrgnite in - zapentljajte!
Zadnji pogovor o modi pred
liudo nesrečo Mirana Rudana
»Čutim, da sem
na vrhuncu živ-
ljenjskega uspeha,
zato zdaj ni čas za
počitnice...« je v ra-
dijski oddaji V
modnem vrtincu
na Radiu Celje, 30.
julija, le nekaj dni
pred hudo promet-
no nesrečo, pove-
dal priljubljeni pe-
vec Miran Rudan.
Tik pred tem je
nastal še neobjav-
ljen intervju za
modno stran Nove-
ga tednika na temo
Poletna ' oblačila
znanih Slovencev,
v katerem je razkril
tudi svoje občutke
ob letošnji nomina-
ciji za Najbolje ob-
lečenega Slovenca.
Miran Rudan
Nagradno vprašanje avgusta
OB KAKŠNI PRILOŽNOSTI SE JE V 19. STOL. NAJPOGOSTE-
JE NOSIL SLAMNIK?
a)	za nedeljska čolnarjenja;
b)	za večerne slovesnosti.
m [__________ KRONIKA S CEUSKEGA	|
Povsod sama žlahta
Kako se Štajerci potepajo po Gorenjskem - Ženskar in svetnik v isti hiši - Med Prešernovimi in Finžgarjevimi sorodniki so Tone Smolnikar, Marko Milic, Iztok Čop in prof. dr.
Janez Bogataj - Zreče in Rogla kot evropska športna prestolnica
Včeraj ni bilo konca sveta,
zato še bolj razmišljamo o
letu 2000, ko bo vesoljno
slovenstvo slavilo 200-letni-
co rojstva največjega pesni-
ka. Letos je minilo 150 let
njegove smrti. Zato je v teh
dneh veliko Štajercev v Pre-
šernovi Vrbi, Finžgarjevih
Doslovčah, Čopovi Žirovnici
ter Jalnovih Rodinah.
Znano je, da so bih omenje-
ni možje med seboj bolj ah
manj tesno povezani. Fran Ša-
leški Finžgar je celo Prešernov
sorodnik, jezikoslovec Matija
Čop pesnikov najboljši prija-
telj. O vsem tem bomo v jubi-
lejnem letu veUko sHšaU, tudi
po zaslugi ugotovitev prešer-
noslovca dr. Franceta Kidriča
iz Rogaške Slatine (očeta
predsednika prve povojne
slovenske vlade Borisa Kidri-
ča) ter pisatelja Josipa Stritar-
ja, ki je preživel jesen življenja
v Rogaški Slatini. Stritar je bil
prvi, ki je opozoril na izjemno
umetniško vrednost Prešer-
nove dediščine.
Prihodnje leto bodo hkrati
velika cerkvena slavja, saj se
bodo spominjali 100-letnice
rojstva Prešernovega prane-
čaka, ljubljanskega škofa An-
tona Vovka. Vovka, rojenega
v Prešernovi rojstni hiši, so v
Novem mestu v letih po II.
svetovni vojni polili z benci-
nom in hudo opekli ter je
dandanašnji vse bolj omenja-
ni svetniški kandidat. Med
znanimi Slovenci je tako Pre-
šernov kot Vovkov in Finžgar-
jev daljni sorodnik dolgoletni
novinar TV Slovenija Tone
Smolnikar, ki je že drugi
mandat župan Kamnika.
Smolnikar jeva mama Ivanka
se je namreč (s priimkom
Vovk) rodila v Prešernovi
rojstnr hiši v Vrbi (med naj-
lepšimi dogodki kamniškega
župana, ki pogosto poroča, je
bila zlata poroka njegovih
staršev).
Novinar in župan Smolni-
kar se je rodil natanko 100 let
po Prešernovi smrti ter se bo
22. septembra srečal z Abra-
hamom (takrat bodo na kam-
niškem glavnem trgu pekli
vola). V otroških letih je bil
veliko na počitnicah »pr'
Rib'č«, pri teti Micki Arko v
Vrbi (Prešernovi sorodnici se-
veda), ki živi v nadomestni
hiši muzeja. Pri Smolnikarje-
vih je nasploh veliko prese-
netljivih povezav z največjim
poetom Slovencev, saj je bil
najmlajši od županovih treh
otrok, 17-letni sin Nino, rojen
8. februarja. Tone Smolnikar
ima na našem koncu veliko
dobrih prijateljev, med njimi
župana Gornjega Grada Toni-
ja Riflja (skupaj sta krstila
Rifljev zložljivi moped Tori),
zgornjesavinjskega obrtnika
ter predsednika Obrtne zbor-
nice Mozirje Franca Bendo
(ki je pred kratkim svojo za-
sebno dejavnost razširil iz
mozirske še v nazarsko obči-
no) ter celjskega odvetnika
Marjana Feguša.
Med Prešernovimi sorodni-
ki so tudi prešernoslovec To-
mo Zupan, pranečakinja pe-
snica Vida Jerajeva (rojena
kot Frančiška Vovk) ter njena
hči Vida Jerajeva (poročena
Hribar) iz ljubljanske Rožne
doline, ki je bila leta 1993 Slo-
venka leta. Mlajša Jerajeva,
danes 97-letna dama, je napi-
sala prvo knjigo Večerna so-
nata z devetimi križi. Po Pre-
šernovi mami je pesnikov so-
rodnik tudi književnik Ivo
Svetina.
To, da smo si vsi Slovenci
bolj ali manj v žlahti, seveda
drži. Če je Fran Šaleški Finžgar
priljubljeni pisatelj, potem sta
Marko Milič in Iztok Čop, ki
se pojavljata v Finžgarjevem
rodovniku, priljubljena šport-
nika. Košarkarski zvezdnik
Milič je po dedu v sorodu s
Finžgarjem ter po babici z dr.
Francetom Prešernom. Več
kot o Miličevem sorodstvu z
literarnima vehkanoma se se-
veda govori o njegovi vrnitvi iz
ameriške NBA lige, športnem
dogodku poletja, ki ga je bilo v
preteklih dneh najbolj čutiti v
naših krajih.
Košarkarski as iz Kranja se
je namreč z ekipo Uniona
Olimpije ter s trenerjem, celj-
skim rojakom Zmagom Sa-
gadinom pripravljal več kot
teden dni v Termah Zreče (v
Zrečah ter na Rogli se v zad-
njih dneh zbirajo na pripra-
vah poleg košarkarjev naj-
boljši alpski smučarji in smu-
čarke Slovenije, rokometaši-
ce Krima ter košarkarji grške-
ga Panatinaikosa, črnogorske
Budučnosti, turškega Tofasa
in ruskega kluba CSKA Mosk-
va). Kako dobro je del pohor-
ski zrak Marku Miliču, bomo
videli prav kmalu. Novo sezo-
no .prvega Slovenca v NBA ligi
posebno težko pričakujeta
rijegova mama Marjeta ter
dekle Vesna Spalevič, ki je
prav tako predana košarki.
Le japonsko hrano, ki jo je
vzljubil v ZDA, je pri nas seve-
da težko dobiti.
Z odličnimi veslaškimi re-
zultati se lahko pohvali tudi
Iztok Čop, lastnik bronaste
kolajne z olimpijskih iger v
Barceloni, zmagovalec sve-
tovnega prvenstva veslanju
na Finskem 1. 1995 ter kandi-
dat za olimpijske igre v
Sydneyu. Iztok živi uradno v
Studenčicah pri Lescah, neu-
radno pa v penzijonu Manca
v Radovljici, kjer si z dekle-
tom urejujeta stanovanje.
Trenutno je na služenju vo-
jaškega roka v Bohinjski Beli
pri Bledu, kjer ima najboljše
možnosti za redni trening. Iz-
tok Čop je v sorodu s Finžgar-
jem po pokojnem očetu (nje-
gova mama Slava je usluž-
benka radovljiškega sodišča)
in v hiši, tete Kriste Čop v
Studenčicah spoštljivo hrani-
jo veliko sobno uro, darilo
pisatelja romana Pod svobod-
nim soncem. Po ustnem izro-
čilu so prav tako v sorodu z
jezikoslovcem Matijo Čo-
pom. Med Celjem in Irjem pri
Rogaški Slatini živi Iztokova
sorodnica po očetovi strani,
upokojena učiteljica Božena
Bofulin (rojena Čop). Tudi
njen sin Radovan Bofulin iz
Irja pri Rogaški Slatini, ki je
zaposlen v Štorah, je član slo-
venskega rodoslovnega druš-
tva.
Etnolog prof. dr. Janez Bo-
gataj, ki je pogosto na Celj-
skem, je odraščal v današnji
Finžgarjevi ulici na ljubljan-
skem Mir ju, skupaj s pisate-
ljem Franom Šaleškim Finž-
garjem (maminim bratran-
cem). Profesor Bogataj, ki je
predavatelj na filozofski fa-
kulteti-oddelek za etnologijo,
je trenutno na daljšem delov-
nem dopustu nekje v Sloveni-
ji. Če ga boste kje srečah, bo
tam zanesljivo z računalni-
kom ter fotoaparatom. Sicer
pa vzbuja zadnja knjiga us-
tvarjalnega profesorja, mono-
grafija Mojstrovine Slovenije-
Srečanja s sodobnimi roko-
delci (s predgovoroma pred-
sednika države Milana Kuča-
na in predsednika SAZU prof.
dr. Franceta Bernika), še
vedno izjemno pozornost. V
njej je med drugimi opisal
ustvarjanje pletarjev, coklar-
jev, lončarjev in drugih roko-
delcev Zvonka Kostevca (Pla-
nina), Jožeta Javšnika (Ce-
lje), Štefana Kalška (Žiče),
Jožice Grobelnik (Velenje),
Jožeta Žlausa (Globoče pri
Vojniku), Martina Koprivni-
ka (Zreško Pohorje) Saša Ru-
sa (Petrovče), Franca Buser-
ja (Prožinska vas), Marjana
Antolinca (Log nad Rogat-
cem) ter devetih mojstrov
stekla iz Rogaške Slatine,
med njimi Ljubice Kočice.
Prof. dr. Janez Bogataj je med
drugim, gostujoči profesor na
Akademiji za likovno umet-
nost ter Visoki šoli za hote-
lirstvo in turizem v Portoro-
žu, predsednik komisije za
vrednotenje in ocenjevanje
izdelkov domačih in umet-
nostnih obrti, temeljno po-
dročje njegovega raziskova-
nja pa je seveda kultura in
način življenja Slovencev.
Od kod izvirajo zanimivi ro-
doslovni podatki? Rodoslo-
vec inž. Stanko Čop iz Žirov-
nice je potreboval za dopolni-
tev Prešernovega rodovnika
ter za rodovnike Frana Šaleš-
kega Finžgarja^ Janeza Jalna,
Matije in Gašperja Čopa več
let (podatke je uspel najti v
župnijskih knjigah ter s poi-
zvedovanjem). Upokojeni 74-
letni inženir metalurgije, ki je
bil večino časa zaposlen v je-
seniški železarni (v zvezi z
njegovim jeklarskim delom
ga posebej omenjajo v Enci-
klopediji Slovenije), je včasih
veliko sodeloval z železarno
Štore, od koder ima veliko
prijateljev. Rad se spominja
dopustovanj v kampu Atom-
ske toplice, kjer ga navdušuje
lepota obsoteljskega gričevja.
Inž. Stanko .Čop sodeluje s
slovenskim rodoslovnim
društvom, vendar zaradi od-
daljenosti ni redni član. Po
očetovi strani je v sorodu z
Matijo Čopom, izhaja iz jezi-
koslovčeve rojstne hiše. Ro-
dovnika Gašperja Čopa pa se
je lotil, da bi našel zelo verjet-
no povezavo z Matijo Čo-
pom, kar mu še ni uspelo. Gre
za posebni izziv, saj se v ro-
dovniku Gašperja Čopa po-
javljajo izjemna jezikoslovca
prof. dr. Dušan Čop ter nje-
gov pokojni brat akademik
prof. dr. Bojan Čop ter sla
vist, literarni zgodovinar aka
demik prof. dr. Boris Pate
nu. Prof. dr. Dušan Čop, 1
živi med Ljubljano in Žirovn
co, je predaval na filozofsl
fakulteti specialno metodik
pouka tujih jezikov. Aktivni
obvlada 10 jezikov, pasivni
dvakrat toliko. Njegov brat ji
bil predstojnik oddelka z
orientalske jezike ter je me
18 jeziki, ki jih je obvlada
predaval tudi sanskrt. '
Modri Gorenjci so kraje
kjer je toliko velikih mož, pol
vezali v turistično privlačne
Pot kulturne dediščine, ki ra-
ka številne izletnike s Celjske
ga. Tam posebej opozarjajl
na čebelnjak rojaka, svetovni
znanega čebelarja Antoni
Janše z Breznice, katereg;
spominska plošča je sredi Du
naja (likovna dela dveh nje
govih manj znanih bratov s(
celo v dunajski Albertini te
drugih muzejih svetovne sla
ve). Rodoslovce čaka še pre
cej dela, saj Janševega rodov
nika še ni. V morebitni zvezi
umnim čebelarjem omenjaj
nekatere športnike iz veslaš
kih in smučarskih krogov.
: - : - BRANE JERANKC
Tone Smolnikar
Toni Rifelj
Marko Milič
prof. dr. Janez Bogataj
Iztok Čop
inž. Stanko Čop