Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 1 Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 2 Čestitke, Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Zgornja Savinjska dolina po neurju: Po prvih ocenah za skoraj osem milijonov evrov škode ................................... 5 Solčava: Proslava v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti ....................................... 7 Nazarje: Planinam posvečen dogodek v družbi knjig in fotografij ........................................ 9 Blagoslov konj v Šentjanžu: Praznični obred in prijetno druženje ............... 16 90 let Jožeta Miklavca: »Danes tega, kar nas je povezovalo in družilo, žal ni več« ....................... 19 Svetovni pokal v veleslalomu: Tina Robnik po prvi vožnji tretja, na koncu enajsta ......................................................... 22 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 1, 5. januar 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Prometna varnost vse boljša, a vsaka žrtev je preveč Spomladi leta 1978 sem kot osmošolec napisal spis na temo varnosti v cestnem prometu z naslo- vom Drama avtomobilista v megli. Spis je bil odlič- no ocenjen in je bil zato julija istega leta objavljen v Savinjskih novicah. V letu 2018 bo tako minilo 40 let, odkar je bil v zgornjesavinjskem časopisu ob- javljen moj prvi prispevek. V spisu sem opisal neracionalno in hkrati nevar- no ravnanje voznika osebnega avtomobila, ki se tragično konča z njegovo smrtjo v trčenju s tovor- njakom: »… Kratka smrtna tišina. Potem začnejo treskati vrata in oglasijo se ljudje. Promet se je us- tavil. Vsi so stopili iz avtomobilov. Voznik fiata 1100 se zaveda, da ga je vrglo iz avtomobila in da leži na cesti. Megla je tako vlažna in gosta, da se mu zdi, da je pokrit z mokro rjuho. »Kako težko je dihati … Ojej, le kaj bo rekla Milena? Morda pa je nisem ta- ko težko …« Sliši, da se bliža zvok sirene, potem pa nič več. Konec je življenja. Konec je življenja neke družine. Ali se bo še v nadalje prenekatera nesre- ča, v katero sta vpletena megla in sla po prehite- vanju, končala na tak način?« Leta 1978, ko je nastal omenjeni spis, se je v Slo- veniji zgodilo 7.951 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 729 oseb, telesno poškodovanih pa je bilo 10.619. Leta 2016, za katerega so v celoti znani sta- tistični podatki, se je zgodilo 17.930 prometnih ne- sreč, torej več kot dvakrat več kot leta 1978, v ka- terih je bilo 8.453 telesno poškodovanih (za peti- no manj kot leta 1978), umrlo pa je 130 ljudi oziro- ma skoraj šestkrat manj kot pred 38 leti. Od 1. ja- nuarja do 27. decembra lani so na slovenskih ce- stah življenje izgubile 104 osebe (petino manj kot predlani). Prometna varnost pri nas se, sodeč po navede- nih podatkih, izboljšuje. Pri tem je treba upošteva- ti, da je imela leta 1978 Slovenija 1.872.133 prebi- valcev, ki so imeli skupno 366.394 osebnih avto- mobilov. Stopnja motorizacije, ki predstavlja šte- vilo osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev, je takrat znašala 196. 37 let kasneje je imela Sloveni- ja deset odstotkov več prebivalcev, osebnih avto- mobilov pa je bilo trikrat več. Stopnja motorizacije se je dvignila na 523. V Zgornji Savinjski dolini so podatki o prome- tni varnosti še nekoliko ugodnejši kot na nivoju dr- žave, zaskrbljujoča pa je prisotnost alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč, zato se bo policija v prihodnje osredotočila predvsem v zmanjševa- nje števila vinjenih voznikov v cestnem prometu. O tem pišemo v prvi temi tedna v novem letu, ko je za nami čas praznikov in številnih dogodkov, kjer je prisoten alkohol. Če ste voznik ali voznica, ka- ko bi na vprašanja v tokratni anketi odgovorili vi? (PGD Okonina) (TG) (MŠ) Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU Za varnost na cestah si moramo prizadevati vsi Višje kazni ali preventiva? Alkohol je eden izmed poglavitnih vzrokov za prometne nes- reče. Voznik, ki vozi pod vplivom alkohola, predstavlja nevar- nost za vse udeležence v cestnem prometu, največja nevarnost pa je sam zase. Za reševanje te problematike sta potrebni ta- ko preventiva kot tudi izobraževanje. Vendar ali je to dovolj? Bi morda (še) višje kazni zmanjšale število prekomerno alkoholi- ziranih voznikov? Milan Zavolovšek, Lačja vas Alkoholizirani vozniki ne spadajo na cesto. Kazni se mi zdijo dovolj visoke. Moje mnenje je, da bi morali delati predvsem na vzgoji voznikov in jih prepričati, da, kadar pijejo, naj ne vozijo. Pre- ventivne akcije so zato dobrodošle, ker voznike opozarjajo na posledice vožnje pod vplivom ne- dovoljenih substanc. Prav tako bi v medijih mora- li poudarjati, kakšne so lahko posledice tovrstne vožnje. Z tovrstnim šir- jenjem informacij bi pripomogli, da bi te prišle v zavest ljudi, da ne sme- jo vinjeni za volan. Manica Hudales, Mozirje Ja, podprla bi višje kazni. Do neke mere so strožje kazni prava pot, zelo pomembna pa se mi zdi preventiva že pri mladih. Pri nekaterih je preventiva dovolj, drugi morajo stvari izkusiti na lastni koži. Mislim, da je alkohol velika ovira za večjo prometno varnost. Pijan voznik ali voz- nik pod vplivom drugih substanc definitivno ne bi smel za volan. Tudi sama ne vozim, če kaj popijem, kar je sicer ze- lo redko. Bojan Čopar, Krnica Alkoholizirani vozniki ne sodijo na cesto, toda kazni, naj si bodo še tako visoke, tega problema ne bodo rešile. Delati bi morali na preventivi in dvigu kulture voznikov. Velik poudarek bi mora- li dati že pri izobraževanju mladih voznikov in jim predstaviti posledice, ki jih lahko povzroči vožnja pod vplivom alkohola. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Mojca Remic, Šmartno ob Dreti Višjih kazni ne podpiram, ker sem mnenja, da je najbolj učinkovita preventiva oziroma večje število policijskih kontrol. Še vedno je veliko lju- di, ki si upajo sesti za volan pod vplivom alkoho- la, ker sploh ne razmišljajo, kako usodne so lah- ko posledice. Sama tega ne počnem, ker nočem ogrožati sebe in drugih v prometu. Vsak voznik bi moral razmisliti, kako se obnašati v prometu oziroma na cesti, ki vse pre- večkrat jemlje nedolžna življenja. Peter Prislan, Šentjanž Mislim, da ga ni šoferja, ki ne bi kdaj kaj spil in se potem podal na cesto. Tudi sam sem to v pre- teklosti že storil. Kazni za prometne prekrške so v primerjavi z našimi plačami že sedaj zelo viso- ke. Prav tako so zagrožene kazni za prekrške pri nas bistveno višje kot drugod po Evropi. Statisti- ka, koliko voznikov je bilo ustavljenih v primerjavi s številom izdanih kazni za prekrške, ne obstaja. Voznik, ki ga ustavi po- licist, a ni naredil prekrška, se namreč ne zabeleži. Možje v modrem be- ležijo le prekrškarje. Konec decembra so se na Ljub- nem ob Savinji zbrali predstavni- ki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) zgornje- savinjskih občin. Na srečanje jih je povabil Primož Vodušek, predse- dnik SPV Ljubno, ki že več let ko- ordinira skupne aktivnosti SPV-jev vseh sedmih občin. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik Policijske postaje Mozirje Peter Neuhalt, sku- paj so pregledali prometno proble- matiko in ukrepe. V LETU 2017 ENA SMRTNA ŽRTEV Iz policijskega poročila, ki ga je podal Peter Neuhalt, je bilo razbra- ti, da se je v minulem letu glede na leto 2016 prometna varnost v doli- ni poslabšala. Promet je terjal tudi človeško žrtev, in sicer v nesreči, ki jo je povzročil vinjeni voznik. Policisti so obravnavali 62 pro- metnih nesreč, kar pomeni v pri- merjavi z letom 2016 13-odstotno rast. V letu 2017 se je zgodilo še enajst prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Kot najpogostejši vzroki prome- tnih nesreč so v policijskem poro- čilu omenjeni neprilagojena hit- rost, nepravilna smer ali stran vo- žnje, prekratka varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje in neupo- števanje prednosti. 12 povzročite- ljev prometnih nesreč, to je 19 od- stotkov, je bilo pod vplivom alko- hola. Povprečna stopnja alkohola v izdihanem zraku je bila 1,24 promi- le, v posameznem primeru pa celo nekaj čez dve promili. ALKOHOL DOSTOPEN POVSOD Zakon zahteva, da v gostinskih lokalih vinjenim gostom ne točijo alkoholnih pijač. A v praksi je zade- va drugačna, poleg tega se vozniki in ostali ljudje ne opijajo le v gostil- nah, pač pa tudi doma, pri prijate- ljih, kupujejo pijačo v trgovinah … in nato sedejo za volan. Če praznovanje poteka v gostin- Predsednik SPV Ljubno Primož Vodušek (desno) je izpostavil, da se predstavniki nekaterih občin v celotnem mandatu niso udeležili niti ene koordinacije. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 5 Tema tedna, Iz občin ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA PO NEURJU Po prvih ocenah za skoraj osem milijonov evrov škode OBČINSKI SVET LJUBNO Sprejeli prenovljen odlok o nadomestilu za stavbna zemljišča Ministrstvo za okolje in prostor je pred časom opozorilo na nedo- slednosti v odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, zato je morala Občina Ljubno pripraviti nov odlok, ki je v skladu s sedaj ve- ljavnimi predpisi. Občinski svet je na decembrski seji v drugem bra- nju predlog odloka sprejel z veči- no glasov. KAJ JE STAVBNO ZEMLJIŠČE IN KATERE POVRŠINE SODIJO V IZRAČUN Spremembe odloka so se nana- šale tako na formulacijo besedil v nekaterih členih kot na nekate- re vsebinske določbe. Popravili so opredelitev, kaj je stavbno zemlji- šče in katere površine sodijo v iz- račun, vnesli spremenjeno števi- lo točk za nedograjene objekte in podobno. BRISANO DOLOČILO O NEGATIVNIH TOČKAH Med drugim je bilo brisano do- ločilo o negativnih točkah za mo- tnje, kot so hrup, onesnaženost in otežena dostopnost. Ravno to pa je zmotilo nekatere svetnike, ki so menili, da je zemljišče zaradi ne- gativnih vplivov manj vredno in naj bi bil lastnik zaradi tega upravi- čen do plačila nižjega nadomesti- la. Na koncu je občinski svet z ve- čino glasov predlog odloka o na- domestilu za uporabo stavbnih ze- mljišč potrdil. Marija Lebar V hudem neurju, ki je naše ob- močje zajelo v ponedeljek, 11., in v torek, 12. decembra, ni pustošil le orkanski veter. Škodo so povzroča- le tudi poplave kot posledica obil- nega deževja, dodatno pa še sneg. Kolikšna je dejanska škoda in kdaj jo bo mogoče izračunati, je v tem trenutku težko reči, so pa občine za republiško upravo za zaščito in re- ševanje pripravile prvo oceno ško- de, ki je ogromna. VETER PUSTOŠIL V GOZDOVIH V poročilih občine navajajo ško- do na elektro vodih, lokalnih in dr- žavnih cestah, stanovanjskih hi- šah, hlevih, mostovih, vodotokih, kmetijskih površinah ... Sprožili so se številni zemeljski usadi in več plazov. Glede na te prve in prib- ližne ocene je največ škode v ob- činah Gornji Grad, Solčava in Luče, a je tudi območje ostalih občin ze- lo prizadeto. Občine Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji in Solčava so ocenile in upoštevale tudi ško- do v gozdovih. OKVIRNA OCENA ŠKODE Občina Gornji Grad ocenjuje škodo na svojem območju v viši- ni 500 tisoč evrov, poleg tega še dva milijona evrov zaradi poško- dovanega gozda oziroma drevja. V lučkih gozdovih je vihar povzročil najmanj za 1,6 milijona evrov ško- de, siceršnja škoda znaša 355 tisoč evrov. Na Občini Ljubno so ocenili, da je okvirna škoda na vseh objek- tih, tako javnih kot zasebnih, in na cestah ocenjena na približno 350 tisoč evrov brez ocene škode v gozdovih. Na območju mozirske občine je škode za 208 tisoč evrov, v Na- zarjah pa za 467 tisoč evrov. Ško- da v občini Rečica ob Savinji je ocenjena na 140 tisoč v gozdo- Največ škode je nedavno neurje povzročilo v gozdovih. vih in 552 tisoč evrov na ostalem premoženju. V Solčavi so škodo v gozdovih okvirno ocenili na 560 tisoč evrov, ostalo škodo po vihar- ju, skupaj s plazom, pa na 1,1 mili- jona evrov. Marija Lebar skem lokalu, nekateri poskrbijo za varen prevoz domov. Prav je, da os- tane eden od gostov trezen ali pa ti kako drugače poskrbijo za varen prevoz domov. Direktor občinske uprave Ljubno Radenko Tešanović, ki se je tudi udeležil sestanka, je v dal razmislek predlog, da bi bil vsaj v času praznovanj, kot so ob kon- cu leta, v dolini na voljo taksi oziro- ma taksibus. VARNOST NA CESTAH ZADEVA VSAKOGAR OD NAS Na tak ali drugačen način smo vsi udeleženci v prometu, torej se tiče varnost na cestah vseh nas. Na srečanju so bili omenjeni tudi kolesarji, ki včasih precenijo svoje fizične sposobnosti in se podajo na poti, ki jim niso kos, posledica ut- rujenosti pa je lahko prometna ne- sreča. Med tistimi, ki jim je bilo ze- lo mar za prometno varnost, je bil tudi nedavno preminuli dolgoletni član SPV Nazarje in ZŠAM Zgornje Savinjske doline Stanko Flere, ki so se ga spomnili z minuto molka. PROMET SE NE KONČA NA OBČINSKIH MEJAH Še posebej se za varnost trudi- jo v občinskih SPV-jih, vendar ne povsod enako intenzivno. Pred- stavniki nekaterih občin se namreč v celotnem mandatu niso udeleži- li niti ene koordinacije, je z obža- lovanjem izpostavil Primož Vodu- šek in dodal, da se promet ne kon- ča na občinskih mejah, zato je pot- rebno skupno delovanje za skup- no prometno varnost. Tako bi si vsi, skupaj z župani, morali prizadeva- ti za ureditev problematike preho- dov za pešce. KADROVSKO OSIROMAŠENA AGENCIJA ZA PROMET Vodušek je prisotne seznanil s svojimi dogovori glede promocij- skega materiala na Agenciji RS za varnost v prometu. Zadnjih nekaj let namreč agencija promocijske- ga materiala, kot so kresničke, od- sevni trakovi, opozorilni lepaki in podobno, ne pošilja več občinskim SPV-jem, temveč morajo omenje- ne artikle sami prevzeti na sede- žu agencije v Ljubljani. V prihod- nje bo agencija promocijski ma- terial spet pošiljala po pošti. Izbira artiklov bo zmanjšana, kot je kad- rovsko okrnjena tudi agencija sa- ma. Če je bilo tam pred leti zapo- slenih okoli deset oseb, so zdaj le še tri. Temu primeren je tudi obseg njenega delovanja. Marija Lebar Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 6 Iz občin OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Dorečeno sofinanciranje društev in programov iz proračuna 21. decembra so rečiški občinski svetniki sprejeli pravilnik, s katerim so urejena razmer- ja pri dodelitvi sofinancerskih sredstev iz prora- čuna Občine Rečica ob Savinji. To je bila druga obravnava tega občinskega dokumenta, s ka- terim so določeni načini dodeljevanja sredstev posameznim programom in proračunskim pre- jemnikom. PREDLOG PRAVILNIKA PREDSTAVLJEN TUDI DRUŠTVOM Župan Vinko Jeraj, občinska uprava in občin- ski svet so se odločili za široko razpravo, tako da je bil predlog pravilnika predstavljen tamkajš- njim društvom na sestanku 10. oktobra. Pravilnik so v prvem branju dodobra pretresli tudi odbo- ri in komisije oziroma člani delovnih teles občin- skega sveta ter nanj podali pripombe. Te je ob- činska uprava vnesla v predlog. Tako dopolnjen pravilnik so delovna telesa ponovno obravnava- la in predlagala občinskemu svetu, da ga sprej- me, kar se je brez dodatne razprave tudi zgodilo. POSTOPEK ZA DODELITEV OBČINSKIH SREDSTEV Postopek za dodelitev občinskih sredstev poteka z javnim razpisom, prične pa se na osnovi občinskih razvojnih programov in na- črtov ter v skladu z razpoložljivimi proračun- skimi sredstvi glede na posamezne vsebine. Javni razpis na osnovi sklepa župana pripravi občinska uprava, potrdi pa ga občinski svet. Za dodeljevanje denarja v skladu s pravilni- kom je pristojna komisija, ki je v ta namen imenovana za mandatno obdobje. Občina je dolžna v roku, ki je naveden v ob- javi javnega razpisa, obvestiti vse vlagate- lje, ki niso bili izbrani, o odločitvi glede do- delitve sredstev. V obrazložitvi mora navesti razloge za svojo odločitev. Prejemniku, ki so mu bila sredstva dodeljena, mora posredova- ti sklep o izboru in ga hkrati pozvati k podpi- su pogodbe. Marija Lebar OBČINSKI SVET MOZIRJE Ob koncu leta še nekaj pomembnih odločitev Mozirski svetniki so se 19. decembra v kon- gresni dvorani hotela Golte sestali na zadnji se- ji v letu 2017 in obravnavali statut, poslovnik in proračun za leto 2018. Predstavljene so jim bile nekatere spremembe občinskega prostorskega načrta, ki se tičejo predvsem Škrubovega vrha, dogovorili pa so se tudi glede subvencioniranja omrežnine pri oskrbi s pitno vodo na območju šaleškega vodovoda, izračuna letnega nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča ter načina financiranja političnih strank. STATUT, POSLOVNIK IN PRORAČUN SOGLASNO SPREJETI Po predhodni obravnavi na vseh odborih, ki na statut in poslovnik Občine Mozirje niso imeli pripomb, sta bila oba dokumenta v drugi obravnavi soglasno sprejeta, v veljavo pa bos- ta stopila z novim mandatom. Soglasno je bil sprejet tudi proračun za prihodnje leto, pri če- mer je mag. Peter Goltnik predlagal, da pri iz- vajanju proračuna sledijo zakonu o poplači- lu izvajalcev, v kolikor pa to ne bo mogoče, se sprejme rebalans. Tudi ta sklep je občinski svet soglasno sprejel. V letu 2018 bo občina imela 3,4 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 200 tisoč več kot leto poprej. Na odhodkovni strani bo občinskih stro- škov za okoli 3,3 milijona evrov. OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT (OPN) ZA ŠKRUBOV VRH Občinskemu svetu je bil predstavljena pro- storska ureditev območja za Škrubov vrh, ki bo obsegala gradnjo stanovanjske hiše s pripada- jočo gospodarsko infrastrukturo. Za omenjeno območje obstaja investicijski in širši javni in- teres zaradi gradnje krožišča in rušitve obsto- ječe stanovanjske hiše. Načrt vsebuje gradnjo stanovanjske hiše, prometno ureditev ter ureja- nje gospodarske javne infrastrukture ter zuna- njih površin. Med 20. oktobrom in 20. novembrom je pote- kala javna razgrnitev prvih sprememb in dopol- nitev OPN, katerih javna obravnava je potekala 15. novembra. Predloge in pripombe javnosti sta na seji predstavila urbanist Jože Sinur in Petra Žarn, predstavnica družbe Savaprojekt Krško, ki sta pripravila tudi stališča občine do omenjenih pripomb in predlogov. SUBVENCIJA OMREŽNINE ZA OSKRBO S PITNO VODE V delu Lepe Njive, v bližini Florjana, je 39 upo- rabnikov priklopljenih na velenjsko vodovodno omrežje. Omenjenim uporabnikom bo po spre- jetem sklepu občinskega sveta Občina Mozirje v prihodnjem letu subvencionirala omrežnino v vrednosti 1.726 evrov na letni ravni. DRAŽJE NADOMESTILO ZA STAVBNO ZEMLJIŠČE Svetniki so sprejeli tudi dvig nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo z novim le- tom znašalo 0,0018 evra za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča in 0,0014 evra za uporabo nezazidanega zemljišča. Odbor za gospodarske javne službe in komunalno infrastrukturo je še predlagal, da se nadomestilo v prihodnosti ne bi več povečevalo. S tem predlogom so se stri- njali tudi ostali svetniki. FINANCIRANJE POLITIČNIH STRANK OSTAJA ENAKO Ob koncu seje je bil sprejet še sklep o finan- ciranju političnih strank v občini, ki ostaja enak kot do sedaj. Občina bo strankam v prihodnjem letu namenila slabih deset tisoč evrov. Tekst in foto: Primož Vajdl Predstavnica družbe Savaprojekt Krško Petra Žarn in urbanist Jože Sinur (levo) sta predstavila predloge in pripombe javnosti na občinski prostorski načrt za Škrubov vrh. Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 7 Iz občin, Kultura PROSLAVA V POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI V SOLČAVI Na samostojnost moramo biti ponosni Zgornjesavinjski veterani vojne za Slovenijo se nadejajo dobrega sodelovanja tudi v letu 2018. (Foto: Primož Vajdl) 21. decembra je v solčavskem Centru Rinka potekala proslava v čast dnevu samostojnosti in enotnosti. Praznik obhajamo v spomin na plebi- scit, na katerem smo Slovenci leta 1990 z več kot 90-odstotno podporo izrazili odločenost za živ- ljenje v samostojni državi. Prireditev so pripravi- li Območno združenje veteranov vojne za Slove- nijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Policij- sko veteransko društvo Sever za celjsko obmo- čje - odbor Mozirje in Občina Solčava. DANES MANJKA ŽARA IN VOLJE IZPRED 25 LET Po besedah solčavske županje Katarine Pre- lesnik moramo sebi in drugim pokazati, da smo ponosni na samostojno državo, in da jo moramo spoštovati. Izpostavila je še, da Slovencem da- nes manjka tistega žara in volje, ki so ga ime- li pred dobrimi 25 leti, ko so izglasovali samo- stojnost. Njenim besedam sta se pridružila predse- dnika obeh veteranskih organizacij, Maks Sla- tinšek in Jože Rojšek. Slatinšek je med drugim dejal, da mladim očitno samostojnost ne pome- ni prav veliko, ker niso zadovoljni s svojim sta- tusom. Zato je treba že osnovnošolce osvešča- ti o pomenu samostojnosti in prav to bo zdru- ženje v sodelovanju s šolami izvajalo tudi v letu 2018. Rojšek je poudaril, da se spominjamo dne, ko smo bili Slovenci res enotni. Izpostavil je še dobro sodelovanje obeh veteranskih združenj in izrazil upanje, da bo še naprej tako plodno. SOLČAVANI PRIPRAVILI BOGAT PROGRAM Kulturni program so pripravili domači kul- turniki. Pevci zbora Tisa in cerkvenega pevske- ga zbora so na začetku skupaj zapeli Zdravlji- co, ob koncu pa še pesem z naslovom Na gre- benih gora. Program sta prisrčno povezovala mlada Ana Kočnar in Matija Brlec, prireditev pa je z mislimi in doživetimi recitacijami o Sloveniji vodila Ma- teja Brlec Suhodolnik. Primož Vajdl BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Še en izvrsten glasbeni dogodek Ob spremljavi Orffovih glasbil je božično-novoletni koncert popestril priložnostni zbor Glasbene šole Nazarje pod vodstvom Katarine Drobež. (Foto: Barbara Rozoničnik) Za čudovit vstop v praznične dni so učenci in učitelji nazarske glasbene šole v dvorani Doma kulture Nazarje pripravili tradicionalni božično- -novoletni koncert. Program se je pričel z nasto- pom komornih zasedb, v nadaljevanju pa sta za- igrala godalni in pihalni orkester. V velikem fina- lu so se orkestru, poleg solistov, na odru pridru- žile še plesalke. ODLIČNO PRIPRAVLJENI NASTOPI Učenci so poustvarili nekaj znanih skladb, nabito polna pa ni bila samo dvorana, ampak tu- di oder, saj so posamezne skladbe popestrili so- listi ter učenke plesnega oddelka. Bilo je užitek spremljati nastope izvajalcev, ki so se za vsako točko vrhunsko pripravili. UČENCI IZ VSEH OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ravnatelj glasbene šole Jernej Marinšek je ob tej priložnosti izrazil zahvalo in čestitke uči- teljem ter učencem za vložen trud in hkrati iz- postavil nedavni dogodek, ko je ob slabem vre- menu v učilnico skozi dotrajana okna ponovno tekla voda. Z namenom, da bi se končno uredi- lo financiranje šole, so občine Zgornje Savinj- ske doline sprejele nov odlok o ustanovitvi, kar je prav, saj šola, kot je poudaril Marinšek, vzgoj- no izobraževalno dejavnost izvaja za učence iz vseh občin Zgornje Savinjske doline, tako kot so tudi glasbeni dogodki namenjeni prebivalcem vseh občin. KONCERT TUDI V POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Ker po božiču, 26. decembra, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, je bil koncert name- njen tudi počastitvi tega praznika. Organizacija dogodka je bila tokrat v rokah Katarine Drobež, program pa je povezovala Urška Babič. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 8 Organizacije LUČ MIRU IZ BETLEHEMA NA LAZAH »Pustiva se vneti« Taborniki so luč miru razdelili med obiskovalce. (Foto: Marija Šukalo) Slovenski skavti in taborniki adventni čas že vrsto let bogatijo s sporočilom luči miru iz Betlehema. Tako je tudi letos slovenska od- prava na Dunaju prižgala plamen in ga prinesla v Slovenijo. Tabor- niško društvo Rod Sotočje Nazarje je plamen že osemnajstič prejelo od mozirskih skavtov v soboto, 23. decembra, in ga razdelilo med obi- skovalce. Ob tem so predstavili tu- di temo letošnje poslanice, da pla- men predstavlja mnogo več kot le svetlobo in toploto, saj s seboj pri- naša pomembno sporočilo. VABILO V DVOJINI Omenjena poslanica nas na- govarja, da se pustimo vneti pla- menu miru, ki ga prinaša s seboj, in deliti dobro z drugimi – skupaj, ne zgolj vsak zase. Geslo letoš- nje poslanice je namreč Pustiva se vneti. »To je vabilo v dvojini – ni ukaz in ni prisila. Je kot odpira- nje vrat, zato te vabim, da se pus- tiva vneti,« so obiskovalce nago- vorili taborniki. VZGOJNI NAMEN KLIČE K ODGOVORNOSTI DO DRUŽBE Letos vzgojni namen kliče k od- govornosti do družbe. Z dobrodel- nim namenom želijo stopiti naproti otroku in njegovemu prvemu druž- benemu okolju – družini. Le-ta nu- di zavetje in daje mlademu fantu in dekletu prostor, kjer lahko osebno- stno raste. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI V DOBRODELNE NAMENE V kulturnem programu so sode- lovali zborček nazarske osnovne šo- le pod vodstvom zborovodkinje Kat- je Gruber in instrumentalisti Glasbe- ne šole Nazarje. Praznično voščilo je udeležencem dogodka izrekla sta- rešina tabornikov Zvonka Zakrajšek, prostovoljne prispevke za sveče pa bodo darovali v dobrodelne namene. Marija Šukalo SKUPŠČINA OZN RAZGLASILA SVETOVNI DAN ČEBEL Dodatna spodbuda in priložnost za nadaljnji razvoj čebelarstva V sredo, 20. decembra, je slo- venska pobuda za razglasitev 20. maja kot svetovnega dneva če- bel v generalni skupščini OZN do- bila soglasno podporo. Tako je bi- lo z uspehom kronano triletno pri- zadevanje najprej slovenskih če- belarjev, nato pa tudi Slovenije kot države. Nekaj dni pozneje je pred- sednik države Borut Pahor po pov- ratku delegacije iz New Yorka prip- ravil slovesen sprejem, ki so se ga udeležili tudi člani Čebelarske zve- ze SAŠA s svojimi prapori. OB RAZGLASITVI SPREMLJAJOČI DOGODKI Plenarnega zasedanja OZN, na katerem je bila sprejeta razglasi- tev svetovnega dneva čebel, sta izvodnji hrane in ohranjanju biot- ske raznovrstnosti našega planeta. Število čebel in opraševalcev zara- di negativnih človekovih posegov v naravi pada. Zavedati se je pot- rebno, da je proizvodnja kar tretji- ne svetovne hrane odvisna od teh živali. Tako je razglasitev svetovne- ga dneva čebel treba gledati tudi v luči preprečevanja lakote na glo- balni ravni. SLOVENIJA KOT REFERENČNA DRŽAVA Židan je še poudaril, da Sloveni- jo lahko štejemo kot referenčno dr- žavo na področju čebelarstva, saj nikjer na svetu ni toliko čebelark in čebelarjev na število prebivalcev. Poleg tega je slovenska čebelar- Ivan Čopar, predsednik Čebelarske zveze SAŠA: »Za čebelarjenje in čebelarje v Zgornji Savinjski dolini razglasitev mednarodnega dneva čebel pomeni potrditev smeri, ki smo jo pri nas spoš- tovali že od nekdaj. Masovne čebelarske proi- zvodnje, kakršno poznajo drugod po svetu, na našem območju ni pričakovati. Naša priložnost je v ekološkem in butičnem pridelovanju medu in ostalih čebeljih pridelkov. Prav gotovo pa bo zaradi mednarodnega dneva čebel in dogajanja okrog njega Slovenijo kot čebelarsko deže- lo spoznalo še več ljudi. Zaradi manjšega količinskega obsega pride- lave zgornjesavinjskega medu ni pričakovati, da bi ga neposredno tr- žili zunaj naše države, v mednarodni izmenjavi pričakujemo rast pred- vsem na področju apiturizma, kjer že zdaj beležimo kar nekaj obisko- valcev iz tujine.« venske čebelarske akademije, ka- tere namen bo prenašati znanja in kompetence slovenske čebelar- ske stroke čebelarjem v drugih dr- žavah. PRILOŽNOSTI V TURIZMU Slovenski čebelarji, še posebej v Žirovnici, kjer je bil rojen Anton Janša, računajo, da bo omenjena razglasitev prinesla tudi prispevek k čebelarskemu oziroma tako ime- novanemu apiturizmu. Na tem po- dročju na ČZS in v posameznih re- gijskih čebelarskih zvezah že ne- kaj let potekajo aktivnosti, kot tr- žno nišo pa so apiturizem prepoz- nali tudi tukajšnji ponudniki turi- stičnih nastanitev. Marija Lebar se z delegacijo udeležila kmetij- ski minister in podpredsednik slo- venske vlade mag. Dejan Židan in predsednik Čebelarske zveze Slo- venije Boštjan Noč. Ob tej prilož- nosti so Slovenci v palači Združe- nih narodov pripravili spremljajo- čo razstavo interaktivnega paviljo- na Čebelji svet in slovesen sprejem za diplomate držav članic Združe- nih narodov. POMEN ČEBEL ZA SVETOVNO PRESKRBO S HRANO Kot je po skupščini za medi- je povedal minister Židan, bo sve- tovni dan čebel namenjen ozave- ščanju ljudi o pomembnosti če- bel in drugih opraševalcev pri pro- ska zgodovina bogata s pomemb- nimi čebelarji, kot je bil Anton Jan- ša, čebelarski dvorni učitelj in pi- sec strokovnih čebelarskih knjig, katerega rojstni dan 20. maj je zdaj postal svetovni dan čebel. ČEBELARSKA AKADEMIJA Ob prvem svetovnem dnevu če- bel 20. maja 2018 bo v Sloveniji po- tekala slovesna proslava, medna- rodna ministrska konferenca in strokovno srečanje na temo, kako pomagati čebelam. Hkrati s pripra- vami na prvi svetovni dan čebel v naši državi nastaja program odlič- nosti v čebelarstvu, stekle pa so tudi že priprave za ustanovitev slo- (Foto: ML) Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 9 Organizacije Najbolj iskane knjige v Knjižnici Mozirje v letu 2017 ODRASLI: Groen, Hendrik: Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, Golob, Tadej: Jezero, Moyes, Jojo: Zadnje ljubezensko pismo, Djilas, Ivana: Hiša, Miklavčič, Milena: Ogenj, rit in ka- če niso za igrače, Maze, Tina: Jaz. Tina. – biograf- ski roman, Jančar, Drago: To noč sem jo videl, Sparks, Nicholas: Najboljše v meni, Morrissey, Di: Opalna puščava, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Moyes, Jojo: Ob tebi, McEwan, Ian: V imenu otroka, Ferrante, Elena: Dnevi zavrženosti MLADINA: Rippin, Sally: Brina Brihta, Möderndorfer, Vinko: Kit na plaži, Dahl, Roald: Matilda, Tra- tnik, Suzana: Tombola ali življenje!, O'Dell, Scott: Otok modrih delfinov, Flisar, Evald: Alica v nori deželi, Kosovel, Srečko: Medvedki slad- kosnedki, Milčinski, Fran: Butalci, Palacio, R. J.: Čudo, Svetina, Peter: Usodne platnice, Su- hodolčan, Primož: Pica je kraljica, Cizej, Ve- sna: Igrice za vsak dan v letu, Suhodolčan, Pri- mož: Goran – legenda o zmaju, Rowling, J. K.: Harry Potter, Jetnik iz Azkabana. 11. DECEMBER, MEDNARODNI DAN GORA S KNJIGO V ROKI Planinam posvečen dogodek v družbi knjig in fotografij O poteku in rezultatih letošnjega fotografskega natečaja je ob odprtju razstave spregovoril Marijan Denša. (Foto: Tatiana Golob) Že več let ob mednarodnem dnevu gora pote- ka tudi festival Alpske konvencije Brati gore. Pla- ninsko društvo Nazarje se obeleženju tako med- narodnega dneva gora kot festivala Brati gore z zanimivimi prireditvami pridružuje že pet let. Osrednji gost tokratnega dogodka, ki je pote- kal v Domu kulture Nazarje, je bil Jani Bele, av- tor knjige Nevarno proti goram, kasneje je sle- dila še otvoritev razstave planinskih fotografij članov društva. Letos so se praznovanju gora in letos pa je izdal še eno knjigo, Nevarno pro- ti goram. Zbranim v nazarski dvorani je zani- mivo, predvsem pa koristno knjigo slikovito predstavil, svoje na trenutke hudomušne misli pa je pospremil s fotografijami na velikem plat- nu. V predstavitvi je poudaril, da namen knjige ni preplašiti ljudi, prav pa je, da so seznanjeni s številnimi nevarnostmi, ki v gorah čakajo nepo- učene gornike. MUZEJ VRBOVEC ZNOVA KRASIJO FOTOGRAFIJE PLANINCEV Kot že omenjeno, je v mali dvorani doma kulture sledilo odprtje tradicionalne razstave gorskih fotografij, ki jih člani nazarskega pla- ninskega društva pošljejo na nagradni foto- grafski natečaj. Letos je le-ta potekal pod slo- ganom Lepote gorske narave, fotografije pa so morale biti posnete v letu 2017 v sloven- skem pogorju. Na natečaju je sodelovalo petnajst amater- skih fotografov, ki so poslali preko petdeset fo- tografij. Komisija jih je za razstavo izbrala tride- set, vse izbrane bodo na ogled še nekaj časa v Muzeju gozdarstva in lesarstva Vrbovec. Jani Bele je svojo novo knjigo Nevarno proti goram obiskovalcem predstavil na zanimiv in hudomušen način. (Foto: Tatiana Golob) knjig pridružili tudi v Knjižnici Mozirje in na sa- mem dogodku pripravili razstavo knjižnega fon- da, povezanega z gorskim svetom Zgornje Sa- vinjske doline. O PASTEH IN LEPOTAH GORA Z JANIJEM BELETOM Jani Bele je gornik, alpinist, alpinistični in- štruktor, gorski reševalec in tudi avtor dveh knjig. Svoje bogate izkušnje je leta 2005 strnil v priročniku za gibanje v gorah Proti vrhovom, PROMOCIJA GORSKE LITERATURE Osnovna ideja festivala Brati gore je spodbu- jati prireditve, posvečene branju alpske literatu- re, in promocija moderne alpske literature ter kul- ture. Letos so se nazarskim planincem pri obele- ženju festivala pridružili tudi knjižničarji iz Osre- dnje knjižnice Mozirje. V avli nazarskega kultur- nega doma so v sklopu obeh navedenih dogod- kov pripravili razstavo knjižnega fonda, poveza- nega z gorskim svetom Zgornje Savinjske doline. Tatiana Golob Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 10 Organizacije NOVA ŠTIFTA Tradicionalna Ambroževa maša tokrat že trinajstič Spominska fotografija udeležencev 13. Ambroževe maše v Novi Štifti (Fotodokumentacija ČD Gornji Grad) Prvo nedeljo v decembru je Čebelarska dru- žina Gornji Grad pripravila čebelarsko srečanje in tradicionalno Ambroževo mašo. Slovesnost in kasneje druženje čebelarjev sta potekala v cerkvi Marije Zvezde in v župnijskih prostorih v Novi Štifti. Letošnja maša ob godu čebelarske- ga zavetnika sv. Ambroža je bila že trinajstič za- povrstjo. UDELEŽENCI TUDI OD DRUGOD Po besedah predsednika gornjegrajskih če- belarjev Janeza Faleta so bili organizatorji z od- zivom čebelarjev in obiskom ostalih udeležen- cev zelo zadovoljni. Vabilu so se, kot že vrsto let, odzvali tudi čebelarski prijatelji iz Domžal, Ka- mnika, Lukovice, Doba, Krtine in še od kod. Priš- li pa so zlasti čebelarji iz društev in družin Čebe- larske zveze SAŠA. ČEBELJA DRUŽINA KOT ZGLED ČLOVEŠKI DRUŽINI Cerkveni pevci iz Bočne so na začetku zape- li čebelarsko himno, čebelam in njihovemu živ- ljenju, ki bi ga morali ljudje jemati za zgled, pa je svoj nagovor posvetil župnik Alojz Ternar. Kot čebele v zimskem mrazu skrbijo druga za dru- go in za toploto v celotnem gnezdu, tako mora- mo za dobroto in tople odnose med seboj skrbe- ti tudi v ožji in širši človeški skupnosti. ČEBELARSKIH TEM NI MANJKALO Po maši je sledilo druženje, kjer prav tako ni manjkalo čebelarskih tem. Ker je bilo na sreča- nju veliko vodstvenih čebelarjev, je povedal Ja- nez Fale, so v pogovorih načeli tudi nekatere od- prte strokovne teme. Marija Lebar ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI O božji ljubezni in daru družine Za tokratno svetopisemsko predstavo je bilo potrebno po neurju ponovno postaviti vse objekte in urediti prizorišče. (Foto: Marija Šukalo) Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi le- tos, kot že vrsto let do sedaj, pripravilo živo sve- topisemsko zgodbo o rojstvu Jezusa. Da so žive jaslice uspeli pokazati javnosti na božič v opuš- čenem kamnolomu v Dol-Suhi, je bilo potrebno v kratkem času ponovno postaviti vse objekte in urediti prizorišče, nedavno neurje je namreč uničilo nekatere objekte, ki se potrebujejo pri uprizoritvi. Vse to ni zmanjšalo vneme organi- zatorjev, ki so pripravili sporočilo božične noči. ZBIRKA DOŽIVLJANJ RAZLIČNIH LJUDI Žive jaslice rečiških ustvarjalcev s skoraj 20-letno tradicijo so zbirka doživljanj različnih ljudi, ki jih povezuje temeljno vodilo betlehem- skega začetka. Razni zvočni in svetlobni efekti so popestrili čarobnost rojstva, pogovor pastir- jev, oznanilo angela in prihod treh kraljev. JASLICE NISO LE KUP FIGUR »V turističnem društvu s postavitvijo živih jaslic ohranjamo pomen in prenašamo sporoči- lo o povezanosti družine v času božičnih prazni- kov. Prav tako skušamo pokazati, da jaslice ni- so le kup figur, ki jih na hitro »zmečemo« sku- paj, ampak da ob postavljanju razmišljamo o Je- zusovem rojstvu, božji ljubezni in daru družine,« je povedal vodja projekta Vinko Jeraj. ZANESLJIVA ORGANIZACIJSKA EKIPA Obiskovalci so lahko uživali tudi v soju zvezd in bakel ter ob vokalni spremljavi Sester Šti- glic. Da je bila prireditev uspešno izvedena, so pripomogli tako vidni kot nevidni akterji. V eki- pi namreč deluje skoraj trideset posamezni- kov, ki vedno poskrbijo, da se predstava nemo- teno odvije. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 11 Kultura ŠMIHEL NAD MOZIRJEM V cerkvi sv. Mihaela odmevala glasba Pevke in pevce mešanega pevskega zbora je na klavirju spremljal zborovodja Toni Acman. (Foto: Primož Vajdl) Kulturno društvo Rovtar v Šmihelu nad Mozir- jem vsako leto v cerkvi pripravi božični koncert. Na letošnjem, ki je potekal 17. decembra, so se poleg domačih pevcev predstavili številni go- stje iz bližnje okolice. Dobro uro trajajoč koncert sta povezovala Albina Rajter in Boštjan Goličnik, obiskovalci pa so do zadnjega sedeža napolnili šmihelsko cerkev. ZAPELI MLADI IN STAREJŠI ŠMIHELČANI Kot prvi so se publiki predstavili člani Meša- nega pevskega zbora Šmihel, ki deluje pod vod- stvom Tonija Acmana. Za njimi so pred občin- stvo stopili najmlajši, Otroški zborček Šmihel, ki deluje pod mentorstvom učiteljice Zale Acman in Danice Rozoničnik. Od domačinov so nastopili tudi člani Moške- ga pevskega zbora Šmihel, ki prav tako deluje pod vodstvom Tonija Acmana. Z igranjem na ci- tre se je predstavila mlada domačinka Marti- na Vodovnik, ob samem koncu koncerta so ob spremljavi orgel še enkrat zapeli pevci in pevke mešanega zbora. ŠTEVILNI GOSTJE Poleg domačinov so se predstavili tudi števil- ni gostje iz bližnje okolice. Ana Mavrič iz Gornje- ga Grada je zaigrala na orgle, zapeli so Mozirski koledniki, predstavila se je tudi pevka Nastja Gregorc iz Lepe Njive, vokalna skupina Sinaj iz Mozirja, ki jo vodi Neža Repenšek, pa je zapela ob spremljavi kitar in flavte. Primož Vajdl LJUBNO OB SAVINJI Ljubenski cerkveni pevci praznovali in pomagali Cerkveni pevski zbor z zborovodkinjo Niko Zgojznik (foto: Franjo Atelšek) Na decembrski sobotni večer, ko je na adven- tnem venčku gorela druga svečka, je bilo v žu- pnijski cerkvi sv. Elizabete na Ljubnem ob Savi- nji praznično in veselo, za povrh pa še obarva- no z dobrodelno noto. Člani cerkvenega pevske- ga zbora župnije Ljubno ob Savinji so pripravili koncert ob 25-letnici delovanja. ZAČETEK DELOVANJA V LETU 1992 Poslušalci so z zanimanjem prisluhnili zgod- bi voditeljice večera Andreje Lenko o začetkih delovanja zbora, ki segajo v leto 1992. Tedaj so bili z obnovljenimi orglami izpolnjeni vsi pogoji, da novo pridobitev na koru ljubenske župnijske cerkve dopolnijo še pevci, za kar ima največ za- slug domači župnik Martin Pušenjak. Razumljivo je bila rdeča nit tokratnega ve- čera zborovska pesem, ko so jo dopolnjeva- li zvoki orgel izpod spretnih prstov organistke Eme Korpnik, ki je v zadnjih osmih letih posta- la nepogrešljiva pri »spremljanju« ljubenskih cerkvenih pevcev. V petindvajsetletni zgodovini zbora so se na mestu zborovodij zvrstile Minka Zalesnik, Anita Lakner, Suzana Prušnik, kot zad- nja pa je zbor pred dvema letoma prevzela mla- da Nika Zgojznik. V vseh teh letih je zbor večkrat ostal brez or- ganista in zborovodje, vendar je zaradi vztraj- nosti pevcev kljub temu ostal aktiven, za kar gre nedvomno največ zaslug Heleni Podkrižnik, po domače Tončevi, ki je bila vseskozi največji mo- tivator in gonilna sila pri ohranitvi zbora »pri živ- ljenju«. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI DRUŽINI DRAGA ZGOJZNIKA Prijeten glasbeni večer so pevci ob prazno- vanju srebrnega jubileja obstoja zbora posveti- li tudi svojemu članu Dragu Zgojzniku, ki po hu- di delovni nesreči počasi okreva. Izkupiček od prostovoljnih prispevkov, nabranih od tej prilož- nosti, so namenili njegovi družini, katere člani so prav vsi aktivni v zboru. Ob zadnji pesmi je bil med »svojimi« pevci znova tudi Zgojznik, kar je nadvse prijeten pevski večer v ljubenski župnij- ski cerkvi navdalo še z dobršno mero čustvene- ga naboja. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 12 Kultura 10 LET DELOVANJA PEVSKEGA SESTAVA SONČNICE Njihove pesmi več kot le odpete note Na samostojnem koncertu 10. obletnici delovanja se je Sončnicam na odru pridružila tudi njihova umetniška vodja Katja Gruber. (Foto: Barbara Rozoničnik) Vsestranske glasbenice, ki delujejo v vokal- nem sestavu Sončnice, so pred polno dvorano Doma kulture Nazarje s prvim samostojnim kon- certom obeležile 10 let delovanja. Pod umetni- škim vodstvom Katje Gruber so sprva kot I-zbor- ček, kasneje pa kot Sončnice, prepevale že na številnih odrih in tudi tokrat s priredbami slo- venskih ljudskih pesmi in popevk posijale v srca poslušalcev. SKUPAJ PREPEVAJO OD OSNOVNOŠOLSKIH LET Sončnice so začele skupaj prepevati v času osnovne šole, ko je Evo Vačovnik, Petro Lam- prečnik, Klaro Papež in Urško Bider k skupnemu muziciranju spodbudila njihova takratna zboro- vodkinja Katja Gruber. Najprej so delovale pod imenom I-zborček, Sončnice pa so postale pred dvema letoma in nato medse povabile še Manjo Vačovnik. Prepevale so že na številnih odrih, najbolj pa se jim je vtisnil v spomin koncert leta 2008, ko so skupaj z več kot stotimi osnovnošolci iz vse Slovenije, nato pa še samostojno, nastopile v Slovenski filharmoniji kot udeleženke sloven- skega otroškega zbora. ODMEVNA NAGRADA NA SOZVOČENJU Lansko leto so se Sončnice prvič udeležile tekmovanja Sozvočenje in prejele denarno nag- rado za nakup notne literature ter posebno nag- rado za izvedbo najzanimivejšega glasbenega programa, ki ga je na temo Na svetu si, da sam si sonce sestavila Gruberjeva, ki, tako kot dekle- ta, vedno stremi h kar najbolj kvalitetni izvedbi in izvirni interpretaciji. ŠOLANE GLASBENICE IN DOBITNICE NAJVIŠJIH PRIZNANJ Vse članice sestava so obiskovale glasbe- no šolo, kjer so se učile različnih inštrumentov in solo petja. So dobitnice najvišjih priznanj na domačih in mednarodnih glasbenih tekmova- njih, sodelujejo v različnih zborih in glasbenih projektih. Čeprav gredo njihove življenjske poti vsaka svoj smer, jih veže veliko prijateljstvo, za- to verjamejo, da bodo še dolgo skupaj prepeva- le, saj je po besedah Gruberjeve v njihovih pe- smih slišati veliko več kot le prepete note. POSEBNA ZAHVALA KATJI GRUBER Sončnice so vsem, ki so jim doslej stali ob strani na njihovi glasbeni poti in ob pripravi jubilejnega koncerta, katerega sestavni del je bila razstava fotografij preteklih desetih let, iskreno hvaležne. Prav posebno zahva- lo pa so namenile Katji Gruber, ki je njiho- va ustanoviteljica in brez katere, kot pravijo Sončnice, zagotovo ne bi bile to, kar danes so: »Naučila nas je, kaj pomeni peti v zboru in kaj pomeni peti v skupini. Njej gre zahva- la tudi za vse navdihe in priredbe, potrpež- ljivost in znanje.« RDEČA NIT KONCERTA - SONCE Rdeča nit koncerta ob okroglem jubileju je bilo, kot se za Sončnice spodobi, sonce. Iskale so ga s pesmijo in odsevale poslušalcem, celo- ten dogodek pa je povezovala Nataša Terbovšek Coklin. Barbara Rozoničnik DOBRODELNA GLEDALIŠKA PREDSTAVA V GORNJEM GRADU Prazniki so poseben čas za pomoč soljudem Zbrana sredstva z dobrodelno predstavo so igralci predali župniku Ivanu Šumljaku. (Foto: Štefka Sem) Gornjegrajski gledališčniki so v sredo, 27 . de- cembra, še zadnjič odigrali njihovo uspešno predstavo Kadar miši ni doma. Kot je v zadnjih letih že navada, nosi zadnja predstava dobro- delno noto, in tako je bilo tudi tokrat. Skupaj z župnijsko Karitas v Gornjem Gra- du so se odločili, da zbrana sredstva namenijo občanu za ureditev kopalnice. Sredstva v višini skoraj osemsto evrov so predali župniku Ivanu Šumljaku, le-ta pa se je igralcem za dobrodelno gesto iskreno zahvalil. ŠS Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Nadaljevanje iz prejšnje številke ČAKANJE NA RAZPLET »BOJA« ZA ZELENO MIZO Pri zeleni mizi so zavezniki sklepali mirovno pogodbo in naša slovenska delegacija je mirno sprejemala vse pogoje in obljube, ki so jih Itali- jani, Francozi in Amerikanci ponujali, dočim smo mi postavljali ovire, kopali strelske jarke in ča- kali nadaljnjih navodil. Kar lepega dne nas je presenetilo povelje, da se moramo umakniti nazaj v B-cono. Ovire smo pospravili, jarke zasuli in potrti smo jo zgo- daj zjutraj mahnili skozi Celovec. Lahko si misli- te, kakšni občutki so nas navdajali, ko smo mo- rali hoditi sramotno pot nazaj. Do kakšnih incidentov na tej poti ni prišlo. Večji postopek je bil v Žihpolju, kjer smo čaka- li nadaljnjih navodil. Čas je tekel, mi pa smo v brezdelju pričakovali, kdaj bomo zasedli meje, ki so nam jih obljubljali že od vsega začetka. To- da tega nismo dočakali in avgusta 1919 sem bil kot najmlajši, letnik 1899, odpuščen ter sem se vrnil domov. Končno naj omenim še to, da je bila naša slovenska vojska med koroškim ljudstvom, zlasti med Slovenci, zelo ugodno sprejeta in Spomini borcev za severno mejo: Jože Tratnik ljudje so nam zaupali, ker smo bili iskreni in pošteni ter smo ljudem radi pomagali, ko so ra- bili našo pomoč. Tudi dela se nismo branili, ka- dar je bilo treba prijeti zanj. Vračali so nam s tem, da so nudili veliko gostoljubnost. Pa tu- di veselja ni manjkalo, kadar smo zasukali ko- roške dečve. VISOKA NARODNA ZAVEST ZADREČANOV IN SAVINJČANOV Navdušenje, ki je zavladalo med mladimi slo- venskimi fanti ob nastanku nove Jugoslavije, se je pokazalo z veliko udeležbo v vojski pri nas, Zlasti iz Zadrečke in Gornje Savinjske doline. Fantje so prostovoljno in brez obljub stopali na branik nove domovine. Dolgo časa po končani vojni se nas borcev za severno mejo nihče ni spomnil, čeravno je treba pripisovati tem borcem velike zasluge, da je se- verna meja ostala tam, kjer je Maribor, Slovenj Gradec, Šoštanj, Ptuj, Prekmurje in še mnogo drugih krajev, po katerih so se cedile sline nem- škutarjem. Nova oblast in nova družba je upo- števala naše zasluge ter se oddolžila s tem, da nam je letno dala denarno pomoč in nas izena- čila z borci NOB.« Duhoviti Žiga Laykauf Kulturni teden leta 1979 je prinesel dolgo pričakovano spominsko obeležje pesniku in kronistu Žigi Laykaufu; na fotografiji utrinek z odkritja plošče na mozirskem trgu. Seme, ktero v duši se izcimi, ki poganja v umu kal, to v najstrožji hudi zimi bode niklo še iz tal … Znano je, da so Laykaufa ob začetku prve »Coprjek« iz Ljubijskega grabna Lovro Goličnik – Podstenšek iz Šmihela nad Mozirjem je skrbno beležil dogodke iz prete- klosti in razna ustna izročila. Tole je zgodbica o »coprjeku« iz Ljubijskega grabna. Malo pred križiščem na Zaloko in Bele Vode je nekoč stala zidana hiša, blizu nje pa žaga. Tam je živel zeliščar Vrabič. Pravili so, da je imel »ko- lomon« in da je znal coprati. Če je, na primer, iz njega bral določen stavek, je bojda ugasnil tudi najhujši ogenj. A zgodilo se je, da je na Konečki planini Ska- tlar požigal poseko, ogenj pa ni hotel ugasniti. Vrabič je stekel po čarobne bukve in pričel brati, toda nič ni pomagalo, ogenj je besnel dalje. Sta- ri Konečnik se je razjezil in ga prepodil, Vrabič pa je užaljen odšel. Ni znano, kako mu je drugod uspelo ukrotiti ognjene zublje. Lovro Goličnik je zapisal tudi zgodovino šmi- helske župnije ter številne spomine do druge svetovne vojne. Njegov največji hobi je bilo mi- zarstvo, zato ni bilo nič čudnega, če sem ga ob obiskih največkrat našel v delavnici. svetovne vojne zaradi veleizdaje Avstrijci zapr- li. Iz zapora je pisal domov ženi: »… v sladkih sa- njah spiš kraljica, v mehki posteljici doma, me- ne grize pa stenica, bolha mi miru ne da …« Mo- zirski pesnik je res znal biti duhovit! O mozirskem pesniku in kronistu Žigi Laykau- fu so znali stari Mozirjani povedati marsikaj za- nimivega. Tako je leta 1979 za Savinjske novice obudila spomine tudi Zofka Marovt. Njen oče je bil z Laykaufom dober prijatelj, Zofka pa je kot otrok rada zahajala v pesnikovo hišo. Dobro se je spominjala pesmi, ki jo je napi- sal prav za njo, da jo je ob zaključku šolskega le- ta deklamirala svoji učiteljici Erni Pevnik. Kot je povedala Marovtova, je bil Laykauf šegav mož in je rad katero »okroglo« povedal, največkrat kar v verzih. Zahvaljujoč izrednemu spominu Zofke Ma- rovt sem lahko zabeležil besedilo pesmi, ki jo je recitirala prej omenjeni učiteljici. Iz vsebine ve- je hvaležnost do pedagoginje, ki je učila otro- ke prve resnice in modrosti. O tem priča 5. kiti- ca, ki se glasi: Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 14 Nasveti VESNA ŽVEGLIČ, odvetnica Dedne pogodbe: kako mlajšim zaupati več odgovornosti in starejšim zagotoviti varno starost Premoženje nosi s seboj veliko odgovornosti, tako z vidika finanč- nih obveznosti (npr. stroški in dav- ki) kot tudi z vidika vzdrževanja in upravljanja (npr. spremljanje sta- nja in načrtovanje popravil). Poleg tega je treba ves čas načrtovati tu- di investicije, torej na eni strani za- gotoviti sredstva in na drugi izbra- ti najprimernejši projekt ter ga iz- vesti. Navedeno odgovornost v ce- loti nosi lastnik premoženja. Ka- dar to premoženje predstavlja vir sredstev za preživljanje celotne družine ali večine družinskih čla- nov in se premoženje že več ge- neracij prenaša iz roda v rod (npr. družinske kmetije in podjetja) ali pa predstavlja dejansko in edino mogoče prebivališče širše druži- ne, je smiselno razmisliti o prav- no-formalni ureditvi vprašanj, ki se sicer rešujejo šele ob smrti lastni- ka. Na ta način je mogoče, seveda ob uporabi optimalnih pravnih in- stitutov, zadovoljiti interese vseh vpletenih in omogočiti ohranitev realne vrednosti premoženja tudi za prihodnje generacije. KATERE CILJE ŽELIMO DOSEČI Pred odločitvijo glede pravne- ga instituta, ki je za konkretno ži- vljenjsko situacijo najbolj optima- len, je treba naprej jasno določiti, katere cilje želimo doseči. Temelj- ni je seveda na eni strani zagotovi- ti mlajši generaciji gotovost glede bodočega premoženjskega polo- žaja ter večje možnosti osebnega in poslovnega udejstvovanja. Enako pomembno je na drugi strani starejšim zagotoviti goto- vost glede osebe, ki bo po potre- bi skrbela za njihove interese, ter jim zagotoviti tudi možnost nad- zora, predvsem v smislu preprečit- ve pretiranega zadolževanja in ne- realnih projektov s strani mlajših. Poleg tega se kot pomembni cilji velikokrat pojavljajo še zadržanje lastništva nepremičnin do smrti in zagotovitev določenih storitev oz. stalnega prihodka v starosti. LASTNOROČNA OPOROKA Najbolj preprosta in cenovno najbolj ugodna rešitev je sesta- va lastnoročne oporoke. Takšno oporoko z lastno roko napiše (to- rej ne sme biti natipkana) in pod- piše vsakdo, ki je dopolnil 15 let in je sposoben za razsojanje. Dedo- vanje se izvede na podlagi zadnje veljavno napisane oporoke, zato je nujna sestavina tudi datum. Lastnoročno oporoko lahko ose- ba, ki jo je napisala, kadarkoli spre- meni ali napiše novo in je tako po- polnoma zavarovana v svojem po- ložaju. Na drugi strani takšna ose- ba seveda tudi v celoti ohrani od- govornost glede upravljanja in vzdrževanja premoženja. Potencialni pridobitelj premo- ženja ima tako zgolj obljubo brez kakršnegakoli pravnega varstva glede potencialnega dedovanja. Če z ostalimi (polno poslovno spo- sobnimi) potencialnimi dediči ni veljavno sklenjena pogodba o od- povedi neuvedenemu dedovanju, je poleg tega mogoče z oporoko razpolagati s premoženjem zgolj v okviru t. i. nujnega dednega dele- ža. Posebnosti veljajo tudi v prime- ru oporočnega razpolaganja z za- ščiteno kmetijo, saj jo lahko nače- loma podeduje zgolj ena oseba. IZROČILNA POGODBA Reševanju življenjskih situacij, ki jih analiziram v tokratnem pri- spevku, so v slovenskem pravnem redu namenjene tri vrste dednih pogodb, ki morajo biti vse skle- njene v obliki notarskega zapisa. Z izročilno pogodbo izročitelj (npr. oče) v celoti ali deloma razdeli svo- je trenutno premoženje svojim po- tomcem. S to pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, ki bi bili poklicani k dedovanju. Kot stransko obveznost je mo- goče v okviru izročilne pogodbe dogovoriti tudi nadomestilo (npr. pravico užitka, dosmrtno rento, preživljanje), priporoča pa se tu- di vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist izročite- lja (npr. očeta). Izročilno pogodbo lahko izročitelj prekliče zaradi hu- de nehvaležnosti ali v določenih primerih neizpolnjevanja dogovor- jenih bremen. POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU S pogodbo o dosmrtnem pre- življanju se na drugi strani pre- življalec (npr. vnuk) zaveže pre- življati sopogodbenika (npr. ded- ka) oz. drugo osebo v zameno za celotno ali del sopogodbenikove- ga premoženja, pri čemer je izro- čitev tega premoženja odložena do smrti druge pogodbene stran- ke (npr. dedka). S sklenitvijo po- godbe o dosmrtnem preživljanju je smiselno dogovoriti in v zemljiško knjigo vknjižiti prepoved odtujitve in obremenitve v korist prevzemni- ka (npr. vnuka). V primeru, da pre- življalec umre pred sopogodbeni- kom, obveznosti preidejo na dedi- če preživljalca (npr. vnuka), če ti v to privolijo. POGODBA O PREUŽITKU Zadnja izmed dednih pogodb je pogodba o preužitku, ki je najboljši pravni prevod ene izmed najpogo- stejših življenjskih situacij, ko v za- meno za skrb za starše eden izmed otrok prevzame družinsko kmeti- jo. S pogodbo o preužitku se tako prevzemnik (npr. vnukinja) zaveže preužitkarju (npr. babici) oz. komu drugemu do smrti nuditi določene dajatve in storitve (npr. občasne denarne dajatve, oskrbovanje, nu- denje življenjskih potrebščin), pre- užitkar (npr. babica) pa nanj pre- nese svojo lastninsko pravico na vseh ali določenih nepremičninah. Obveznosti preživljalca (npr. vnu- kinje) je smotrno čim bolj natančno dogovoriti in opisati, da se prepre- čijo dvomi o vsebini obveznosti in s tem morebitni spori. Tako je pred- vsem pomembno, da se opredeli ži- vljenjske situacije, v katerih je pre- življalec (npr. vnukinja) dolžan pos- krbeti za hrano, obleko ter v katerih je dolžan preužitkarju (npr. babici) pomagati sam oz. zagotoviti zuna- njo pomoč (npr. negovalko) ter kdaj in v kolikšnem deležu plačati oskr- bo v domu za starejše. Tudi v primeru sklenitve po- godbe o dosmrtnem preživljanju je smiselno dogovoriti in v zemlji- ško knjigo vknjižiti prepoved odtu- jitve in obremenitve v korist preu- žitkarja (npr. babice) ter preužitek kot stvarno breme vpisati v zemlji- ško knjigo. DARILO ZA PRIMER SMRTI Poleg navedenih dednih po- godb, pozna slovenski pravni red tudi t. i. darilo za primer smrti, ki je po svojem bistvu darilna pogodba, ki pa se izpolni šele ob smrti daro- valca. Takšna darilna pogodba mo- ra biti, tako kot vse tri dedne po- godbe, sklenjena v obliki notarske- ga zapisa, poleg tega pa mora biti listina o sklenjeni pogodbi izroče- na obdarjencu. Takšno darilo lah- ko darovalec enostransko prekliče, vendar pa so razlogi omejeni, in si- cer zgolj zaradi stiske darovalca, hude nehvaležnosti obdarjenca in zaradi pozneje rojenih darovalče- vih otrok. Prav tako lahko v prime- ru dedovanja nujni dediči zahte- vajo vrnitev darila, vendar zgolj do pokritja svojih nujnih deležev. ZAVAROVATI UPRAVIČENE INTERESE OBEH STRANI Obravnavane možnosti se med sabo razlikujejo predvsem po tem, kdaj pride do prenosa premoženja ter kakšne možnosti pravni red po- nuja za preklic in spremembo od- ločitve oz. na drugi strani, kakšno gotovost ima glede svojega poten- cialnega premoženjskega položa- ja pridobitelj premoženja. Optimal- na izbira mora seveda upoštevati vse okoliščine dane situacije in za- varovati upravičene interese obeh strani ter tako omogočiti ohranitev realne vrednosti premoženja tudi za prihodnje generacije. Vesna Žveglič, odvetnica iz Celja T: 03 828 2790, M: 031 252 387 E: www.zveglic-op.net Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 15 Nasveti, Oglasi Dostop do nepovratnih sredstev in brezplačno energetsko svetovanje V času ogrevanja stanovanj oz. stanovanj- skih objektov, še bolj pa po zaključku ogreval- ne sezone, zelo hitro ugotovimo, kaj bi bilo pot- rebno postoriti, da bi bila bivalna klima ugo- dnejša in s tem tudi stroški za ogrevanje manj- ši. Posebno to velja za starejše stanovanjske objekte, predvsem tiste, ki so bili zgrajeni v dru- gi polovici prejšnjega stoletja (v 60., 70. in 80. le- tih). Ti objekti so večinoma zgrajeni iz materia- lov, kateri danes ne ustrezajo sodobni gradnji in energetskim zahtevam. Poleg tega je bilo veli- ko objektov zgrajenih po načelu samogradnje (v lastni režiji), saj je bilo to v tistih časih normalno. Da bi energetsko stanje tako zgrajenih objektov popravili, je na voljo kar nekaj ukrepov, katerih cilj je zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. Najpogostejši in najbolj enostavni ukrepi, ka- teri ne posegajo v statiko zgradbe, so predvsem ukrepi na ovoju stavbe. Med najpogostejšimi ukrepi je to zamenjava stavbnega pohištva, na- mestitev toplotno izolacijske fasade in izolacija podstrehe. V kolikor so ti trije ukrepi izvedeni, bo posledično obstoječi ogrevalni sistem predi- menzioniran, zato ga je smiselno posodobiti. Po- sodobitev in prenova ogrevalnega sistema je v pogostih primerih zaradi starosti in iztrošenosti prav tako potrebna. V zadnjem času se najpogo- steje vgrajujejo sodobne peči na polena, pelete in sekance, katere pa naj imajo prigrajen hranil- nik ogrevalne vode. Kot druga varianta posodobitve ogrevalnega sistema pa se najpogosteje uporabljajo toplo- tne črpalke, katere dosegajo zelo dobre rezulta- te (prihranke), gledano z vidika porabe energije in s tem stroškov za obratovanje. Vse te ukrepe država spodbuja, in sicer z do- delitvijo nepovratnih sredstev. Višina nepovratnih sredstev znaša praviloma do 20 % naložbe v po- sodobitev, v novem javnem razpisu, kateri je v ve- ljavi od oktobra 2017 naprej, pa so spodbude za nekatere ukrepe tudi višje. Predvsem velja to za zamenjavo kurilnih naprav na lesno biomaso, kjer znaša višina subvencije do 50 % naložbe, in za vgradnjo toplotne črpalke do 40 % naložbe. V ko- likor so na objektu izvedeni hkrati trije ukrepi sku- paj, pa se subvencija lahko poveča še za 50 %. Nosilec dodelitve vseh vrst subvencij je EKO sklad, javni sklad RS, in sicer preko javnih razpi- sov. Trenutno veljavni razpis za vse te posodobi- tve je razpis z oznako 54SOB-OB17 . Pridobitev sredstev je sorazmerno enostavna, saj je potrebno le oddati vlogo s predračunom za nameravano naložbo. Vlogo je potrebno ved- no oddati pred pričetkom del. Da si zagotovite popolno vlogo, vam država preko EKO sklada nudi tudi brezplačno energet- sko svetovanje, katerega cilj je zagotavljanje pravilnosti posega, predvsem po tehnični pla- ti. Pri svetovanju vam bo strokovno usposobljen energetski svetovalec podal smernice in zahte- ve za pravilnost ukrepa, kakor tudi pomoč za od- dajo vloge za dodelitev nepovratnih sredstev. Svetovanje za občane vse občin Zgornje Savinjske doline je na voljo vsak četrtek od 17 . do 18. ure v Energetsko svetovalni pisarni v Domu Kulture v Nazarjah (pri gradu Vrbovec). Za svetovanje se je potrebno predhodno najaviti na telefon tajništva Občine Nazarje (03/839-16-00). Energetski svetovalec Franc Šporn MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jiři Bezlaj: Evangelij za pitbule Mladinski roman, priporočljiv tu- di za odrasle, je prvo prozno delo Jiřija Bezlaja, ki se je v svoji karieri ukvarjal predvsem z umetnostjo. V romanu, ki se odlično potopi v svet mladih, prebiramo prvoosebno pri- poved dijakinje, osemnajstletne Koke, ki poskuša napraviti samo- mor, a pri tem ni prav spretna. Bralec skozi njeno pripovedova- nje, ki je slengovsko, počasi spoz- nava svet mlade Koke, pri tem pa mu vse bolj postaja jasno, kaj jo je tako usodno zaznamovalo. Prej mimogrede omenjeni dogodki, na videz povsem nepomembni, se- daj postanejo usodni, pod njihovo težo pa skoraj klone tudi na videz brezbrižna mladenka. Roman Evangelij za pitbule je prejel priznanje Zlata hruška 2017 v kategoriji izvirna slovenska mla- dinska leposlovna knjiga. Ob cesti, ki vodi iz Žlabra na Čreto, je nekdo odvrgel gradbene od- padke, ki tja vsekakor ne spadajo. Ob vseh opozorilih in prelitem črni- lu o tem, kam tovrstni odpadki sodijo, se še vedno najdejo brezbriž- neži, ki jih preprosto odvržejo v naravo, jo onesnažijo in skazijo nje- no lepoto. Ni prvi in pričakovati je, da ne zadnji. Lahko pa bi bil prvi, ki bi se odločil za boljše dejanje in za sabo pospravil ter nesnago odpe- ljal na odpad. IS BODICA TEDNA BODICA TEDNA Naročnik objave: Občina Nazarje, Savinjske cesta 4, 3331 Nazarje Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 16 Organizacije, Ljudje in dogodki MOZIRJE Vzoren primer praznične dekoracije S še več tovrstnimi objekti bi bilo Mozirje zares turistični biser. (Foto: Jože Miklavc) Ne le, da je Mozirje nekaj poseb- nega z adventno okrasitvijo glav- nega krožišča in Mozirskega gaja z barvitimi lučkami, tudi trg in ne- katere stanovanjske ter poslovne zgradbe so skrbno in okusno aran- žirane in dajejo videz prazničnosti ter kulturnega odnosa do božično- -novoletnih običajev. Še posebno vzoren primer ome- njenega je stanovanjska stavba Na trgu 17, lastnice Cvetke Marjanovič, ki v vsakem smislu presega ostale. Z zelenjem in velikimi rdečimi pent- ljami izgleda kot prava mestna hiša. Če v tem času izstopa po bogati bo- žično-novoletni dekoraciji, velja pou- dariti, da Cvetka Marjanovič celo leto skrbi, da je vse urejeno in na svojem mestu. S še več tovrstnimi objekti bi bilo Mozirje zares turistični biser. Jože Miklavc BOHAČEV TOPLAR NAZARJE Tudi na tržnici božično vzdušje Na stojnici Turističnega društva Nazarje so se obiskovalci lahko ustavili na kozarček čaja ali »kuhančka«. (Foto: Primož Vajdl) Tako kot leto poprej je v Bohače- vem toplarju nekaj dni pred boži- čem zadišalo po klinčkih in cimetu. Člani Turističnega društva Nazarje so postavili svojo stojnico, na ka- teri so se obiskovalci lahko ustavi- li na kozarček čaja ali »kuhančka«. Za najmlajše je bilo poskrbljeno s sladkarijami, sadjem in prigrizki. Druženje so popestrile članice vo- kalne skupine Sončnice, ki so obi- skovalcem zapele nekaj božičnih pesmi. Primož Vajdl BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJANŽU Praznični obred in prijetno druženje Po blagoslovu so se konjeniki podali na pohod do Okonine. (Foto: Marija Šukalo) Člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline ostajajo zvesti tradiciji in tako so tudi v letu 2017 na god svetega Štefana v Šen- tjanžu organizirali blagoslov konj. Sveto mašo je ob asistenci diako- na Stanka Čeplaka daroval župnik David Zagorc. Pri blagoslovu živali je župnik zaželel zdravje tako živa- lim kot njihovim lastnikom. Po obredu so se konjeniki in vo- zniki vpreg podali na pohod. Preko šentjanške gmajne so odjahali ozi- roma se odpeljali do Okonine, kjer jih je čakala malica, ob kateri so se zadržali v sproščenem prazničnem druženju. Marija Šukalo BOČNA Miklavževanje po starem Ker so bili upokojenci lani pridni, Miklavž in parkelj nista imela težkega dela. (Foto: Štefka Sem) Društvo upokojencev Bočna je pripravilo srečanje članov, na kate- rem sta jih obiskala tudi Miklavž in parkelj. Ker so bili menda vsi pri- dni, sta prinesla darila. Druženje so po kosilu nadaljevali v družbi muzi- kanta Tonija Sternada. Letošnji zaključek leta so si bočki upokojenci zamislili ma- lo drugače in ga pripravili na miklavževo, druženje pa poime- novali Miklavževanje po starem. Udeležence sta nagovorila pred- sednik društva Dani Veršnik in gornjegrajski župan Stanko Og- radi, sledila je predstavitev za- pestnice M-SOS, nakar je napočil čas za družabni del, kjer ni manj- kalo niti plesnih korakov. Štefka Sem Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 17 Organizacije, Ljudje in dogodki SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V NAZARJAH Zahvala za prispevek k razvoju lokalne skupnosti Nazarski starostniki so srečanje zaključili s kosilom in prijateljskim klepetom. (Foto: Marija Šukalo) Krajevna skupnost Nazarje je v sodelovanju s turističnim društvom v jedilnici osnovne šole pripravila srečanje starejših krajanov, ki so do- polnili sedem deset let in več. Pozdravne bese- de je udeležencem v imenu krajevnega odbora namenila Vanja Hofbauer. MNOGI ŠE VEDNO AKTIVNI PRI DELU V KRAJU V nadaljevanju je župan Matej Pečovnik predstavil dosežke občine v preteklem letu in pri tem poudaril, da so k razvoju prispevali šte- vilni občani, tako v preteklosti kot tudi sedaj, ko so mnogi, čeprav že globoko v tretjem življenj- skem obdobju, še vedno aktivni pri delu v kraju. Vsem udeležencem srečanja je zaželel lepe pra- znike in vse dobro v letu 2018. POKAZALI, KAKO JIH IMAJO RADI Dogodek so s svojim nastopom obogatili na- zarski osnovnošolci, ki so dedkom in babicam z recitacijami, plesi in petjem pokazali, kako jih imajo radi. Marija Šukalo ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Poučne predstave in pogovori z Božičkom Udeleženci Božičkovega obdarovanja v Šmartnem ob Dreti (foto: Neja Srčič) Konec decembra je Božiček obiskal tu- di Zgornjo Savinjsko dolino. Ker ni bilo povsod snega, se je do otrok opravil tudi kar peš. Vsem je prinesel darila, ki so mu jih pomagali razdeli- ti različni organizatorji obdarovanj. Najbolj po- gumni otroci so končali v Božičkovem naročju, kjer so lahko potipali njegovo sivo brado in se z njim pogovorili. Marija Šukalo DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Obisk skavtov in razstava polstenih izdelkov Druženje s Špelo Orešnik je bilo namenjeno izdelavi polstenih obeskov za novoletno jelko. (Fotodokumentacija Centra starejših Gornji Grad) V prazničnem decembru so stanovalce in za- poslene Centra starejših Gornji Grad obiska- li skavti iz mozirske župnije. Po maši so skavti skupaj z Miklavžem obiskali tudi nepokretne va- rovance centra po sobah in v avli še ostalim raz- delili drobne sladkosti, ki so jih pripravili sami. Center v tem času bogatijo razstavljeni pol- steni izdelki Špele Orešnik pod blagovno znam- ko Franc & Liza Filc. Razstava bo na ogled do sredine februarja. Ob odprtju je potekala delav- nica, na kateri so stanovalci spoznali suho pol- stenje in izdelali nekaj okraskov za njihovo no- voletno jelko. ŠS Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 18 Organizacije, Ljudje in dogodki NAZARJE Posebnost Pustoslemškovih jaslic vulkan Jaslice pri Pustoslemškovih se razprostirajo na skoraj petnajstih kvadratnih metrih. (Foto: Marija Šukalo) Mario Pustoslemšek iz Nazarij že vrsto let ob božiču pripravi jas- lice, ki pa so vsako leto drugačne. Letošnje se razprostirajo na skoraj petnajstih kvadratnih metrih, vanje je vložil več kot sto ur dela, materi- al pa sta zbirala z očetom Frenkom celo leto. Nekaj korenin je celo iz Av- strije, sicer pa je posebnost letošnje postavitve delujoči vulkan. Jaslice si pri Pustoslemškovih lahko ogleda vsak, ki ga zanima nenavadna po- stavitev svetopisemske zgodbe. Marija Šukalo NIZKA Izvirna postavitev jaslic na dvorišču Unikatne domače jaslice na dvorišču Lomškovih vsako leto ustvarijo prijetno božično doživetje. (Foto: Miha Rakun) V tradicijo praznovanja božič- nega večera spada tudi postavitev jaslic. V Nizki še posebej izstopa- jo jaslice družine Lomšek, ki jih na dvorišču domače hiše že nekaj let predano postavljata na ogled ma- ma Metoda in sin Tomi. Njuna izvir- na postavitev se lepo zliva z dvo- riščnim okoljem in skupaj z ustre- zno razsvetljavo ter spremno glas- bo pričara topel občutek, ki navdu- šuje mimoidoče iz bližnje in daljne okolice. Miha Rakun VESELI DECEMBER V LEPI NJIVI Izpostavili pomen prijateljstva, pomoči in solidarnosti Mladi leponjivski kulturniki so se predstavili z igro, plesom in petjem. (Fotodokumentacija KD Lepa Njiva) Člani leponjivskega kulturnega društva že več let zapovrstjo ob koncu leta pripravijo prire- ditev Veseli december. Na letošnji, ki je poteka- la 23. decembra, so se predstavili tako mladi kot malce starejši kulturniki, na koncu pa je otroke z obiskom razveselil Božiček. GLASBENO IN IGRALSKO OBARVAN PROGRAM V uro trajajočem programu so se kot prvi s kratkima predstavama z naslovoma Grega v sanjah obišče Messi in Najboljši božič predsta- vili člani otroške dramske skupine. Izpostavi- li so pomen prijateljstva, pomoči in solidarno- sti, ki so osrednje vrednote ob praznovanju bo- žiča. Najmlajši so se predstavili tudi s plesom in petjem. Člani gledališke skupine so odigrali skeč o znanih Butalcih, kvartet Štirje prijatelji pa je za- pel pesmi Hribčki ponižajte se in Jaz pa grem dobro vem kam. Pridih glasbe so dopolnili mla- di muzikantje Blaž Jeras in Grega Kumer na har- moniki ter Matic Laznik na baritonu, ki so zaigra- li skladbi Po dekle in Veselo v Kamnik. BOŽIČEK RAZVESELIL NAJMLAJŠE Ob koncu kulturnega programa, ko so otro- ci zapeli pesem Božiček zdaj k nam prihaja, je v dvorano vstopil dobri mož in malčke pošteno presenetil. Povedal jim je zgodbo o Božičkovem pomočniku, otroci so mu še enkrat zapeli, nato pa jim je razdelil darila ter se odpravil nazaj pro- ti daljnemu domu. Primož Vajdl Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 19 Ljudje in dogodki, Informacije 90 LET JOŽETA MIKLAVCA, AVGUŠTINOVEGA ATA S TRNOVCA »Danes tega, kar nas je povezovalo in družilo, žal ni več« Čestitke ob jubileju je Jožetu Miklavcu izrekel tudi župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj. (Foto: Marija Šukalo) Župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in predstavniki Društva upokojencev Rečica ob Savinji so na Trnovcu obiskali Jožeta Miklav- ca in mu čestitali ob njegovem 90. rojstnem dnevu. V sproščenem po- govoru je obiskovalcem zaupal prenekateri utrinek iz svojega bo- gatega življenja. 30 LET ZAVAROVALNIŠKI USLUŽBENEC, VES ČAS PA KMET Jože se je rodil kot četrti od petih otrok in kar kmalu postal par rok, ki so pomagale pri delu na manjši kmetiji. Družina je izgubila mamo, ko je bil Jože šele štiriletni deček, kar je pomenilo, da so se morali vsi otroci hitro učiti in kmalu poprijeti za kmečka opravila. Šolske klopi je gulil v šoli na Go- rici. Še ne 17-letni fante se je prid- ružil partizanom in po osvobodi- tvi ostal redni vojaški obveznik. Po prihodu domov se je zaposlil v bližnji lesni industriji, ob tem pa vse bolj prevzemal delo na kmetiji. Kasneje je delal kot zavarovalni za- stopnik in v tem poklicu po 30 letih dočakal upokojitev. Čisto zares se ni nikoli odpovedal delu, saj življe- nje na kmetiji ne pozna brezskrb- nega statusa upokojenca. TRIJE SINOVI Ker je kmetija potrebovala pri- dne ženske roke, fant pa družico, si je pri 22 letih iz Šentjanža priže- nil Župonovo Pepco. V njunem za- konu so se rodili trije sinovi. Pepi si je ustvaril dom v Velenju, Mar- jan v Nazarjah, najmlajši Lojze pa je ostal doma in na nadaljuje rod Miklavčevih. SVETOVALEC IN DOBER ORGANIZATOR Ko beseda nanese na preteklost, se Avguštinov ata kar razvname. Na Trnovcu je njihova domačija velja- la za naprednejšo, nasveti vitalne- ga vaščana pa so marsikomu v so- seski pomagali tako pri vzreji živine kot pri delih na polju. Kot dober sve- tovalec in organizator je bil v pomoč pri različnih dogodkih v kraju. Ak- tivno je bil vključen v gradnjo prve- ga vodovoda, napeljavo telefonskih priključkov, obnovo gasilskega do- ma in nabavo različnih kmetijskih ter drugih delovnih strojev za vaško skupnost. VČASIH SOLIDARNOST, DANES ODTUJENOST »Ko je bilo potrebno prijeti za delo, smo vsi solidarno pomaga- li eden drugemu, pa naj je to bila žetev pšenice, mašinanje – mla- čev, košnja ali pobiranje krompir- ja. Ženske so v tistih letih hodile v »taverh«, saj v glavnem niso ime- le drugih zaposlitev. Delo na polju in v gozdu je bilo prva desetletja po vojni ročno, no, tudi ob pomo- či konjske vprege. Tudi pri gradnji hiš in drugih go- spodarskih objektov smo udarni- ško pomagali eden drugemu. Da- nes tega, kar nas je povezovalo in družilo, žal ni več. Kmetje imajo stroje, s katerimi zelo hitro posto- rijo delo na travnikih in njivah. Tu- di pri nas je delo sedaj hitreje op- ravljeno,« današnje življenje doje- ma Jože, prepričan, da smo si ljudje zdaj preveč odtujeni. Na srečo ne v gasilskih vrstah. AKTIVEN V DRUŠTVIH IN LOKALNI SKUPNOSTI Jože je v vrstah pobreških ga- silcev daroval veliko prostega ča- sa in pomagal upravnemu odboru kot skrben blagajnik in svetovalec vsakokratnemu vodstvu. Za svo- je predano delu v gasilstvu je pre- KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Henry James: Kaj je vedela Maisie Čeprav je bil roman Kaj je ve- dela Maisie prvič izdan že daljne- ga leta 1897, je njegova vsebina še vedno tako aktualna, kot bi bil na- pisan danes. Šestletna Maisie Fa- range se po ločitvi staršev znajde med dvema ognjema, med nezre- lima staršema, ki malo Maisie upo- rabljata zgolj kot orodje za naga- janje en drugemu. Starša na kon- cu na sodišču dosežeta, da se bo hčerka selila med njima in pri vsa- kem preživela po pol leta. S tem se njeno trpljenje še pove- ča. Avtor skozi zgodbo o odrašča- nju mojstrsko prikaže, kako se Ma- isiejina zavest razvija iz preproste otroške začudenosti nad svetom do odrasle ozaveščenosti o njego- vi pokvarjenosti. Takrat končno sa- ma odločno poseže v svojo usodo in se odloči sebi v prid. Jamesovo leposlovje odlikujejo krasni komič- ni vložki in globoki melanholični uvidi, ki bralca hitro očarajo. jel zaslužena priznanja. Svoj pros- ti čas je rad razdajal tudi kot član upravnega odbora upokojenskega društva in borčevske organizaci- je ter v različnih delovnih odborih. ŠE VEDNO SEDE ZA VOLAN Sta si pa Jože in njegova Pepca znala vzeti čas za predah in spro- stitev. Poveselila in zaplesala sta na prenekateri gasilski veselici, se podala na izlete tako po Sloveniji kot po takratni Jugoslaviji in tujini. »S Pepco sva bila v Nemčiji, na Če- škem, v Italiji. Na morje smo se po- dali, ko so otroci malo zrasli in smo kupili prvi avto,« se z nasmeškom spominja Miklavc, ki še vedno se- de za volan, ko se napoti po kraj- ših opravkih. KLJUB ČASTITLJIVI STAROSTI ŠE VEDNO POSTORI TO IN ONO »Pred tremi leti sem izgubil za- konsko družico, ki mi je pustila veli- ko praznine, a tudi lepih spominov. Bila mi je opora pri delu in sprosti- tvi,« je še povedal ob teh mislih ne- koliko užaloščen sogovornik, a še zelo vitalen Jože Miklavc. Kljub častitljivi starosti še ved- no postori to in ono okrog hiše in v hlevu. »Dopoldne malo poležim in v hlevu vsa dela postori sin Lojz, zvečer pa se tja podam sam.« Av- guštinov ata rad posedi ob gleda- nju aktualnih oddaj in filmov na te- leviziji, z veseljem vzame v roke tu- di časopis. S pogostimi obiski ga razvedrijo vnuki, ki jih ima pet. Marija Šukalo Šport Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 20 NAJVEČJA ŠPORTNO-DRUŽABNA PRIREDITEV V DOLINI RAZKRILA ZMAGOVALCE Parastrelec Franček Gorazd Tiršek vnovič na vrhu, pridružila se mu je gorska kolesarka Monika Hrastnik Največja športno-družabna prireditev, ki povezuje vse naše občine, Športnik leta 2017 Zgornje Savinjske doline (ZSD) se je v ve- činsko zadovoljstvo več kot 800 obiskoval- cev odvila v četrtek, 28. decembra, v mozirski športni dvorani. Ob zabavno glasbenem pro- gramu so pod žaromete stopili po izboru stro- kovne žirije, bralcev Savinjskih novic in gla- sovalcev na spletnem portalu www.sportnik- -zgs.si najboljši športnice, športniki, priredi- telji ter nekateri s športom povezani zaslužni občani. Najboljša športnica leta ZSD je pos- tala gorska kolesarka Monika Hrastnik, dru- gič zapored pa najboljši športnik parastrelec Franček Gorazd Tiršek. ODLOČITVE Z VELIKO VEČINO Skupina strokovno-športnih predstavnikov vseh sedmih občin se je po besedah njenega vodje Iva Milovanoviča zelo trudila, da bi že ob predlogih in izboru nominirancev omogo- čila glasovanje in končno odločitev o najbolj- Najboljša športnica leta 2017 Zgornje Savinjske doline je postala gorska kolesarka Monika Hrastnik. Drugič zapored je najboljši športnik parastrelec Franček Gorazd Tiršek. Pod žaromete so stopili najboljši športnice, športniki, prireditelji in nekateri s športom povezani zaslužni občani. ših športnikih po določenih kriterijih. Odloči- tev zanje je bila enotna, čeprav ne brez raz- ličnih pogledov in mnenj na sistem možne- ga glasovanja ter končne odločitve. Kot je še dejal Milovanovič, so se »skresala« mnenja, večkrat so se sestajali ter na koncu dosegli dokaj enotne odločitve. Na osnovi 306 zbra- nih glasovnic pri Savinjskih novicah ter nekaj čez tisoč glasovanj po spletu so s svojo pri- stojnostjo odločili o letošnjih prejemnikih pri- znanj. MED EKIPAMI NTK SAVINJA, MLADA ŠPORTNIKA NIKA CIGALE IN TIMI ZAJC Med petimi nominiranimi ekipami je postal zmagovalec Namiznoteniški klub Savinja iz Luč, med mladimi športnicami je priznanje prejela odbojkarica Nika Cigale. Mladi špor- tnik leta je smučarski skakalec Timi Zajc, ki je v teh dneh na novoletni skakalni turneji. Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 21 Šport ŠPORTNIK LETA: Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) ŠPORTNICA LETA: Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo) MLADI ŠPORTNIK: Timi Zajc (smučarski skoki) MLADA ŠPORTNICA: Nika Cigale (odbojka) NAJBOLJŠE EKIPE: 1. Namiznoteniški klub Savinja Luče 2. Odbojkarski klub Mozirje (članice) 3. SSK Ljubno BTC PRIREDITELJ TEKMOVANJ: Organizacijski komite SSK Ljubno BTC PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO: Alojz Murko (vsestranski športni delavec, funkcionar v smučarsko skakalnem športu) PRIZNANJA ZA IZREDNE DOSEŽKE: Anja Drev (alpsko smučanje med invalidi) Erik Rosenstein (ekstremno kolesarstvo) Bernarda Zvir (ultramaratonka) Med tremi nominiranimi priredi- telji je tudi tokrat soglasno zma- gal Organizacijski komite SSK Ljubno BTC. Težko delo so imeli člani žiri- je tudi ob predlogih za življenj- sko delo. Med več kandidati so izbrali nekdanjega smučarske- ga skakalca, kasneje dolgoletne- ga športnega delavca in funkci- onarja v smučarsko skakalnem športu ter predsednika SSK Ljub- no BTC Alojza Murka. PRVIČ ŠE POSEBNA PRIZNANJA Tokrat so podelili še priznanja športnikom za izredne dosežke v športih, ki niso povsem v skla- kinjo Katjo Gruber, sceno pa je praznično posrebrila sopranistka Mojca Bitenc. PRIREDITEV KOT DARILO ŠPORTU Organizator se je ob zaključ- ku zahvalil vsem športnim de- lavcem, trenerjem, športnikom, sponzorjem, županji in županom naših občin, še posebej župa- du z merili sistema organizatorja. Na sceni so sodelovali tudi pred- stavniki občin in donatorjev, ki so opravili podelitev posebnih pri- znanj alpski smučarki med inva- lidi Anji Drev, ekstremnemu ko- lesarju Eriku Rosensteinu in te- kačici, ultramaratonki Bernar- di Zvir. Ivo Milovanovič, organizator vsega s sodelavci in partnerji v projektu, je poskrbel za primer- no sceno v športni dvorani v Mo- zirju in za glasbeni program kot okvir slovesnim podelitvam. Ko- mik Uroš Kuzman je šegavo krmaril med izvajalci glasbenega programa skupino Ave, pevcem Andrejem Šifrerjem, pevskim zborom OŠ Nazarje z zborovod- nu občine Mozirje Ivanu Suho- veršniku s sodelavci, vsem, ki so glasovali za svoje favorite, glas- benim gostom, tehničnim sode- lavcem, žirantom ter članom or- ganizacijskega odbora v dobri veri, da so vsi opravili svoje delo v duhu športa, podpori športni- kom ter kot zahvalo vsem, ki se zanj in zanje trudijo. Tekst in foto: Jože Miklavc Mlada športnica leta je drugič zapored postala uspešna odbojkarica Nika Cigale. Med tremi nominiranimi prireditelji je tudi tokrat soglasno zmagal Organizacijski komite SSK Ljubno BTC, v imenu katerega je priznanje prejel Rajko Pintar (desno). Pevski zbor OŠ Nazarje in Andrej Šifrer so požlahtnili vzdušje na prireditvi v Mozirju. Za življenjsko delo na področju športa je priznanje prejel Alojz Murko. Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 22 Šport, Kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEŽNICE LUČANKA V VELESLALOMU DOPOLNILA SLOVENSKI EKIPNI USPEH Tina Robnik po prvi vožnji tretja, na koncu enajsta Na veleslalom za svetovni pokal v avstrijskem Lienzu je 29. decem- bra nastopila tudi Tina Robnik. Po odlični prvi vožnji, ki jo je končala na tretjem mestu, je v drugi nare- dila nekaj napak in se morala za- dovoljiti z 11. mestom. Tudi v sku- pnem seštevku v veleslalomu je na 11. mestu. Tako je 26-letna članica SK Luče dosegla drugo najboljšo uvrsti- tev kariere in dopolnila ekipni us- peh Slovenk. Najbolje se je odreza- la Ana Drev s šestim mestom, Me- ta Hrovat pa je z osmim poskrbela za uspeh kariere. Zmagala je Itali- janka Federica Brignone, druga je bila Nemka Viktoria Rebensburg in tretja Američanka Mikaela Shiffrin. IS • TATVINA MOBILNEGA TELEFONA Nazarje: 26. decembra je bil v športni dvorani v Nazarjah ukraden mobilni telefon znamke Samsung J5. Neznani storilec je lastnika oš- kodoval za okoli 150 evrov. • OGENJ V ZABOJNIKU Grušovlje: 30. decembra ob 19.32 je v Grušovljah zagorel zabojnik za komunalne odpadke. Požar so pogasili gasilci PGD Grušovlje. Viši- na materialne škode ni znana. • POŽAR V ZAPUŠČENI HIŠI Ljubno ob Savinji: 2. januarja ob 12.09 je na Ljubnem ob Savinji gorela zapuščena stanovanjska hiša. Požar so pogasili gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje. Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate. In hvaležna misel luč je, ki ne ugasne ... V SPOMIN 7. 1. 2018 bo minilo 20 let, odkar te ni več med nami ... Jože DETMAR 6. 4. 1951 - 7. 1. 1998 Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti naše mame Vere BIDER 17. 1. 1928 – 29. 12. 2017 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, g. Zavolov- šku za besede slovesa, pogrebni službi Morana, gasilcem, pevcem in praporščakom. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Kdor živi dalje v srcih ljudi, ne umre. (Samuel Smiles) V SPOMIN Mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, brat, stric Franci ŠIRKO, dr. med. Ljubeč in dober, kot je vedno bil, bo ostal za vedno v naših srcih. Zelo ga pogrešamo in se zahvaljujemo vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 23 Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Ti zdaj mirno spiš, na grobu tvojem svečka zdaj gori, v naših srcih pa žalost in ne veš, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in mame Zofke FALE 10. 4. 1956 – 12. 12. 2017 Da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, gre zahvala vsem sorod- nikom, sosedom in znancem. Posebej se zahvaljujemo župniku g. Iva- nu Šelihu, g. Ivanu Šumljaku in patru Viliju Pustoslemšku za lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Poljanšku in patronažnim sestram za lep govor, pevcem iz Šmartnega in Bočne, pogrebcem, praporščaku in pogrebni službi Morana. Za vso strokovno skrb v njeni bolezni se iskreno zahvaljujemo nje- ni osebni zdravnici dr. Ireni Blažič Lipnik z njenim timom in vsem so- delavcem ZD Nazarje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zad- nji poti. Žalujoči mož Srečo in sinova Boštjan ter Klemen V SPOMIN Zofija FALE 1956 – 2017 Patronažne medicinske sestre pri delu odlikuje skrbnost in srčnost. Na svojem terenskem območju poznajo družine v njihovih veselih tre- nutkih ob rojstvu novega člana kot tudi v času stisk in bolezni. Z vsto- panjem v njihovo intimno okolje tako postanejo družine tudi »njiho- ve«. Takšen srčen in skrben človek je bila tudi Zofija Fale. Zofka, kot smo jo klicali vsi njeni sodelavci, je svojo karierno pot pričela v marcu leta 1982. Zaposlila se je v patronažni službi za po- dročje občine Gornji Grad. Sodelovala je tudi pri delu v posvetovalni- ci za svoje najmlajše varovance. Tako ji je bilo dano, da jih je spremlja- la na njihovi poti odraščanja in se je z njimi ponovno srečala, ko so si ustvarili lastne družine. Pri delu je bila vedno s srcem pri stvari. Za »svoje« ljudi na terenu je bila ne le medicinska sestra, ampak tudi zaupnik in prijatelj. Krasile so jo skrbnost, potrpežljivost, tolerantnost in sprejemanje različnosti. Na- štete lastnosti pa niso bogatile le njo, temveč vse nas, sodelavce zdra- vstvenega doma, ki smo se v delovnem okolju srečevali z njo. Naši mrtvi niso odsotni, ampak samo nevidni. S svojimi očmi, polnimi luči, gledajo v naše oči, polne žalosti. (Sv. Avguštin) ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, ata in tasta Antona PEČNIKA po domače Šeštirjev Zvone 6. 5. 1940 – 19. 12. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in našega atija pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izre- čena sožalja, podarjeno cvetje, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se ambulanti doktorja Bojana Leskovška, osebju Bol- nišnice Topolšica, sestram klarisam in patru Andreju Pollaku za vso duhovno podporo in molitve ter lepo opravljen obred. Hvala tudi g. Milanu Zavolovšku za poslovilne besede, PGD Gori- ca ob Dreti, praporščakom, nazarskim cerkvenim pevcem in pogreb- ni službi Morana. Žalujoči žena Slavka, hči Tonica ter Sonja in Karmen z družinami Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 24 Za razvedrilo PREŠEREN NASMEH JE V PRAVI DRUŽBI VEDNO ISKREN Publicist in narodopisec Aleksander Videčnik (v sredini) je v de- cembru praznoval 97 . rojstni dan, le nekaj dni kasneje pa še predsta- vitev digitalizirane elektronske zbirke njegovih knjig, vezanih na Zgornjo Savinjsko dolino. Za nasmeh na njegovih ustih sta vsaj del- no zaslužna še dva, ki sedita poleg njega: direktorica Osrednje knji- žnice Mozirje Petra Širko Poljanšek in dialektolog dr. Peter Weiss, pobudnik digitalizacije njegovih knjig. Za piko na i je svoje oko na celotno dogajanje vrgel še glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik, stric iz ozadja. EDEN NOSIL, DVA STA GA RAZSTAVILA Ob veliki svečanosti evropskih vitezov vina v Šmarju sta imela po- membni nalogi tudi predstavnika tega reda iz naših vinogradov. Prvi Danijel Grudnik (desno), praporščak in hospites tega reda, drugi Mihael Fajfar, uradni kandidat za vinskega viteza, ki je pomagal pr- vemu praporščaku pri častnem poslu. Težji del, enourno delo noše- nja, je opravil visok kot drog nosilec prapora Danijel, Miha pa si je vzel čas za privajanje visokemu redu in delu, ki ga še čaka. PEVSKO ČARANJE ZA SREČNO 2018 Dva zvezdnika, najlepša zdravnica med slovenskimi pevci Mojca Bitenc in hud dohtar slovenske glasbene scene Andrej Šifrer, sta v Mozirju dala vse najlepše iz (od) sebe. Pred nastopom na priredi- tvi Športnik leta 2017 ZSD sta se zbrano pomenkovala, kdaj je kdo na vrsti, da ne bi preveč »zasenčila« eden drugega. Andrej je lepi dami menda priporočal, naj vrže med gledalce kakšen poljubček za sreč- no novo leto, Mojca pa si je ob tem mislila svoje in ob nastopih zača- rala vso dvorano. Čeprav vrhunsko od obeh, se je vedelo, kdo je bil zasenčen … od gracioznosti naše pevske dame namreč. (Foto: TG) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 26 Petek, 5. januar ob 10.00. Gostišče Trobej v Gornjem Gradu Sestanek o potrebnih ukrepih za sanacijo gozdov po vetrolomu ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje Antona Žunterja Himalaja, ljubezen moja Sobota, 6. januar ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Vojnik (kadeti) ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje : Slovan (člani) Nedelja, 7 . januar ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Litija (st. pionirji) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Miklavž (mladinci) Torek, 9. januar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje Rajka Škariča Vrednost staranja ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vse o dohodnini Sreda, 10. januar ob 17 .00. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Zakladnica sneženih zgodb ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Nasmejani sneženi mož Četrtek, 11. januar ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zakladnica sneženih zgodb ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Vidkova srajčica ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic v sodelovanju z Zavodom PET in terapevtsko psičko Auriko ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ŽIVALI – PRODAM Prodam dva bikca ls, lim, težka 180 in 200 kg; gsm 031/855-186. Prodam telico rj, tik pred telitvijo ali po njej, pašno; gsm 041/324-377 . Prodam teličke simentalke po iz- biri, težke 110 - 180 kg, pašne; gsm 031/228-217 . Prodam telico pred telitvijo, rj, pašna in vajena priveza; gsm 041/324-377 . Telico čb pasme, brejo 9 mesecev, pašno, prodam; gsm 041/519-507 . ŽIVALI – KUPIM Kupim telico ali kravo za zakol, pla- čilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim visoko brejo čb ali rj telico; gsm, 031/805-832. Kupim mlado kozo in kozla srnaste pasme; gsm 031/557-996. DRUGO – PRODAM Prodam toaletni stol, modre barve, s fiksnimi nogami; gsm 041/806- 001. Prodam kiper prikolico tehnostroj, s poviški, nosilnosti 4 t, cena 2.000 eur; gsm 031/801-430. Prodam zelo kvalitetne jese- nove klade za sekanje mesa; gsm 031/800-852. DRUGO – KUPIM Kupim strešno kritino polak, sta- rejši model (en valj); gsm 051/341- 159. NEPREMIČNINE Zemljišče, kmetijsko, 5.500 m2, v Lokah, ugodno prodam; gsm 041/650-151. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrab- ljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 27 Oglasi Savinjske novice št. 1, 5. januar 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi