Novičar iz slovanskih krajev.
v
Iz Prage. Slavno znani češki s pisatelj g. Fr. Suma vsky v Pragi bo izdal prihodnje leto slovansko-nemški besednjak, v kterim bo vsaka beseda v 4 p o glavnih slovanskih narečjih in v star o si o-venskim jeziku naznanjena. Naročnikov se manjkalo ne bode.
Iz Zagreba se bere v „SiidsL Zeitung" , da je rusovska vlada austriansko vprašala: ali pripusti jezikoslovni zbor v posvetovanje vesoljnoslovanskiga jezika v Zagrebu? Ako pripusti, se bojo tudi rusovski jezikoslovci tega posvetovanja vdeležili. Dosihmal se se odgovor na to vprašanje ne ve — pravi „Sudsl. Zeit/C — nadjati se pa je — meni — da bo čisto literarni zbor vlada dovolila.
Iz Tersta toži „Triester Zeitung" 27. novembra, da je vožnja blaga med Ljubljano in Terstam že 12 dni ustavljena bila, tako, da so veliki vozniki primorani bili, na poti ostati in brez zaslužka v gostiv-nicah denar tratiti, med tem pa kupčija v Terstu hira itd. Vse tov se pripisuje velikimu snegu, kakor da bi na visocih Švajcarskih snežnikih bili! Med Storio in Planino so zameti po burji zares nar huji; vunder če bi se veliko delavcov vzelo, bi se ti zameti kmalo skidati dali. Nar veči zaderžki vožnje pa eo med Lju-bljano in Planino, čeravno niso na ti poti zameti in burja tako hudi — misliti je tedaj, da je teh zaderž-kov nečimernost tukajšnih kantonskih vradnikov in cestnih komisarjev zlo kriva, ki namest močnih mož babe in otroke na cesto pošiljajo sneg kidat, in se teh ne dosti. Sploh se Teržaška cesta, ki je zavolj kupčije morebiti nar imenftniši med vsimi našiga cesarstva, dve leti preveč zanemarja tako, da celo poleti včasih za vožnjo ni. Ko bi bili cestni vradniki namest po 12 ali 15 kraje, po 48 kraje, ali po goldinarju dosti močnih delavcov najeli,- kmalo bi bila cesta dobra, in gotovo bi bilo to tudi vladi prav bilo , ki si prizadeva kupčij-stvu in obertnijstvu sploh pomagati. Teržaški kupčijski zbor se bo zoper take p rešilne cestne zaderžke pritožil, da se odstranijo drugikrat.
Iz Rovina v Istrii 27. nov. %. Če pogledamo od nas proti Krajnskim, vidimo od dalječ vaše bele snežnike, ki nam pričajo, da imate že snega dovelj. Pri nas ga dosihmal še celo nič ni bilo; le merzla burja nas je že zlo sukala; pretekli mesec je 2 tedna zapo-redama deževalo, tudi je od Rovina (JEtovigno) proti Vodnjanu (Dignano) toča vinograde na prostoru ka-cih 4 ur hudo pokončala. Vedro dobriga vina velja že zdaj tukaj 8 fi.; dobi se scer tudi po 7 in 6 fl., pa slabo in z vodo keršeno. Kar se je malokterikrat primerilo, se je zgodilo letos, da so že na most barke čakale; premožni posestniki pa vino še zmiraj prider-deržujejo.
Xp. Iz Celja. Za predsednika prihodnje porotne sodbe mesca grudna je določen deželne sodije predsednik g. Jožef Rak, za njegovega namestnika dež. sod. svetovavec g. Braulik. Dosihmal je 9 pravd ti poroti odločenih; sojeni namreč bojo: 1) Adolf Seeder zavolj onezvestenja, 2) Miha Grejan zavolj hudodelstva tatvine,   3)   Juri  Je lov še k,  Primaž  Lang-
-   249    -
mayer in Jernej Kolenc zavolj javne posilnosti, 4) Miha Stražek inv njegovi tovarši zavolj hudodelstva vstaje, 5) Blaž Celan in njegovi tovarši zavoljo hudodelstva ropa, tatvine in telesniga ranjenja, 6) Anton Holbl in Rupert Voke zavolj onezvestenja, 7) Janez Kraj ne zavolj poskušene posilne nečistosti in tatvine, 8) Maria Lah zavolj obrekovanja, in 9) Janez Kraus, Štefan Jaušnik in Urša Kraus zavolj ponareje javnih upnih listov, tatvine in goljufije. Zagovornik pri 5 pravdah bo g. dr. Forreger, pri 3 druzih g. asesor Šalomun, ene pa g. aaskultant We-benau. — Mesca septembra v porotni sodbi zavolj umora na vislice obsojeni Marii Weber so cesar smertno kazin prizanesli; namest na vislice pride na 8 let v teško ječo.
Iz Celja. Š. Preteklo sredo ob enajstih dopoldne, le pol ure preden vlak po železnici iz Ljubljane pride, se je v Celji na kolodvoru veliki pridvor, kjer se popotniki zbirajo, s strašnim ropotam poderl, ker je sila veliko snega njegovo postrehje utisnulo. Več pod njim stoječih vozov je bilo hudo poškodovanih, ljudi pa vundar nihče, ker po veliki sreči ravno takrat nobeniga v pri-dvoru ni bilo. — Tudi pri nas je sila veliko snega palo, huda zima je prerano nastopila, dragina je silna, rev-šina med ljudstvam velika.
Kp. 1% Celja. 30. nov. smo doživeli v Celju vesel večer, kakoršnega že dolgo ne pomnimo. Vidili smo slovensko igro ;?Dobro jutro" tako izverstno igrati, da nam je serce veselja poskakovalo. Oj! prijetni domači glasi, kak milo so mi serce presunili, da nisim vedil ali bi veselja ukal ali ginjenja se zjokal! Teško bi bilo razsoditi, kdo de je boljši igral memo druziga. — Živijo vsi! Vunder mi gospodje ne bojo za zlo vzeli, ako gospodičnam še posebno hvalo dam, ki so se nam zraven prijetniga igranja se tudi z lično narodsko obleko prikupile. Slava in hvala pa vsim, gospodam in gospodičnam, za serčno veselje, ki so nam ga napravili in ob enem nesrečnim bratom slovenskim nekoliko pomagali, ker glediše je bilo polno milodarnih rodoljubov; — hvala tudi častitimu pevski mu družtvu, ki je primoglo k ti veselici z lepim petjem, — hvala posebno gospodu Jereti nu, kije pervi blago misel slovenske igre sprožil! Srečni v tem, da smo z domačo besedo svojim revnim bratom nekoliko pomagali, se nadjamo kmalo veselo novico zvediti, da tudi Ljubljančanje in Celjovčanje so v pomoč  svojim  rojakom domačo igro napravili.
Iz Gradca. Tudi tukajšni Slovenci so napravili 26. nov. ??besedo" v pomoč revnim povodnjencam na Stajarskem, ktera je znesla 115 fl. 33 kr.; veseli so poslušali Slovenci in Nemci mile slovanske pesmi do pozne noči. Slavni gledišni tenor EUin ger se je posebno prikupil. — Odbor Štajarskih deželnih stanov je povodnjencam na Štajarskim 10.000 fl. podaril. (Kaj pa Krajnski stanovi za svoje deželane ?)
Iz Loč na Stajarskem. Dvajseto nedeljo po binkoštih je bilo veliko veselje za farmane Ločke doline, ker je bil novi velki oltar prav slovesno blagoslovljen. Lepo vreme je pripustilo, da se je veliko ljudstva od blizo in dalječ snidilo v cerkvi, ki je tudi od znotraj novo izmalana. Lepo pobožno delo, o tako kratkem času izdelano, pričuje od nevtrudljivega prizadevanja g. faj-moštra Andreja Pirca in hvale vredne pripomoči Loških farmanov.
Iz Planine nad Cernomljem 21. nov. Ljube Novice! vem da Vas mika zvediti, kakoj se kaj po Slovenskem med brati godi, ker se rade z veselimi veselite , tužnim in nevoljnim pa tudi tolažbo ulivati veste, ako pomoči donesti nemorete.
Osodi seje račilo postaviti nas na naj vikšihribna Kočevskem,  kjer  že do zdaj ni bilo ne za živeti ne za
—   250   -
umreti; narava je namreč ozir podnebja in zemlje prava mačeha ondešnjim ljudem: sonce nas le mledo ogreva, tako, da sadje zbog pomladanskih silnih vetrov malokdaj obrodi; posebno slive nikoli prav dozoriti nemorejo; zemlja je sam gramos, to je, pesek in pečine s tanko skorjo pokrite, ugodna le bobu in krumpiru, čigar pogin od treh let sem je spravil ljudi, ki so veči del od njega živeli, v velike dolge. Že lani je svet tukej lakoto ter-pel, in le nada na letino prihodnjo ga je oživljati ssa-mogla, pa ga tako ukanila, kakor nikoli poprej. 20. velikiga travna je sneg zapadel rogušo na debelem. 11. in 27. maliserpana kakor tudi 14. kimovca je toča mlatila, da je vse trikrat pobelila kot pozimi, in vsa-kikrat je še po štiri dneve ležala po slokah in jarugah. Zadnjipot nam več ni imela kaj vzeti, ker repa, fažol in zelje po poprejnih vdarih in vednem merzlem deževju se ni skolehati moglo in je zaherlelo. Naši predali so prazni. Pira, kjer so si je kaj napaperkovali, je tako pijana, da mnogi, kteri si z njo neslano repo in zelje kalijo, pijani obleže. Naši sodi po hramih se nam smejejo, mi se pa jokamo. Kdo nam potem zameriti more, ako nas pomaganjiti sliši: kaj bomo jedli? s čim se oblačili? in kako davke plačevali? Lakota nam grob kopa, in mi se bomo gotovo va-nj zgrudili, ako nam vlada ne pomaga! Kako da ne? Od kar nam je krumpir slovo dal, smo se tako zadolžili, kruha si kupivši, da se mnogim več nič ne zaupa; naše sosede okoli je ta uima, ako lih ne v tej meri ko nas, vender hudo zadela; drugi kraji pa imajo tudi svoje reve in sirote. Od tod se tedej bistro vidi, da tej ob-čjej potrebi samo vlada pomnožne in resne roke prožiti zamore, žita med ljudstvo razdelivsi; ravno tako zamore le vlada poskerbeti, da se umirajočimu krumpiru, poglavitni hrani tega kraja, po spremeni ali ponovilu iz Amerike doskoči #). Ako je pa krumpiru za vselej ura odbila **#), je živež našega življenja presekan in mi poginiti moramo, ako vlada z nami ne oberne po načinu modrega vertnara, kteri pregoste vsa-dike prepuka in zasajuje ondi , kjer je prostora do-velj , hirajočim pa priliva in berne donaša. — Svet, krumpir v jeseni saditi, se ne bo poterdil; jaz sim letos na lanjskem krumperišču bob sej al; ker sim pa vidil, da je čez zimo na njivi ostavši krumpir lepo izisil, sim ga okopati in ogerniti dal; bil je tudi prav lepega debelega zerna, to da je sognil kakor drugi. — Povedati Vam se moram, da so Beli Krajnci javkati jeli vi-divši, da se vino, kar se nikoli zgodilo ni, iz Kari ovca v Černomelj vozi. To je za njih zlo slutno pred-znamnje : boje se, da, kakor je Stajarska odpertija njih vinske cene polovico odkernjila , bo jo Horvaška zadušila *#*). — Svinje tukej so sploh bolne, to da kmali
*) Tudi Amerikanski krumpir gnjije, kakor so nam skušnje pokazale. Veliko boljši bo poskerbeti bolj zgod-niga, ki že dozori do kužniga mesca augusta.         Vred.
**) Nadjati se je, da bo tudi krumpirjeva kuga prešla, kakor druge kuge. Dokler se pa to ne zgodi, je treba druzih sadežev se poprijeti, ki, ce ne popolnama, saj nar bolje nadomestujejo krumpir: ti so tu rs i ca, bob in fižol. Zanašati se sedaj le na krumpir je nevarno, ker je potem nadloga tolikanj hujši, kolikor slabeji obrodi.
Vred. ***) Medmejna odpertija bo pervi čas na marsiktero stran gotova nadloga; ali to se bo sčasama že poravnalo na boljši. Ko bojo zemljišni davki povsod enaki, se tudi drugod ne bojo pridelovali poljski sadeži boljši kup, kakor pri nas; treba bo le na to gledati, da bojo naši pridelki tudi tako dobri, kot drugod, da se bojo mogli meriti z druzimi; ako tega ne bomo mogli doseči z eno recjo, bo potreba se druge poprijeti. Silno imenitno je to za revne Bolenske kraje in resniga prevdarka vredno, kteriga posvetovanja naj bi se podružnice kmetijske družbe združeno poprijele. Za očitno posvetovanje vsiga tega in za razodevanje nasvetov in mnozih misel ponudijo »Novice« rade svoje liste,                          Vred.
ozdravejo. Noge jim pri parkljih otečejo , da ne morejo stati, tudi se same ne morejo obračati, pa v petih dneb prebolijo. Sneg je pri nas 5 pedi debel. Da ste zdrave!
Kobe. 1% Nemškevasi pri Kerškim 20. Izstopa da -Čez vse pričakovanje je grozdje dozorelo in tudi dobro kaplico dalo, posebno tistim, ki so sv. Terezje teden brali, kar se je po Nemškigori in Sremču godilo. Prodaja se po 6 , 7 do 8 fl. austriansko vedro, — de ga pa reveži v hudi stiski nižji da, ni dvomiti. — Žita vsake baze, kakor tudi ajde se je srednje, turšice, fižola, zelja, korenja, repe, bolj obilno dobilo; — krompirja je bilo malo in močno gnjije. — Sadja, razun hrušk, je bilo obilno , jabelka so močno tolkli in jih za pijačo porabili. V začetku tega mesca je hudo deževalo, reki Sava in Kerka ste se narasle, svoje bregove popu-stivši, polje čez in čez polile, ter veliko škodo naredile; — v Kerškim je Sava samo 2 čevlja nižji ko o sv. Florianu stala. 14. t. m. je začelo snežiti in sneži že skoz celih 7 dni, de imamo čez 4 čevlje debel sneg. Zavoljo poprejšniga dežja je sneg težak, zato je veliko veliko sadnih dreves pokvaril, in veliko clo s korenino vred poderl. Malokdo je zavoljo dežja in pozne letine pridelke spravil in posijal, še menj si pa steljeper-pravil; zdihovanje je veliko: Bog nam preloži hudo šibo! Ni davnej, kar je vse pohištvo nekiga kmetica, z vsem blagam pogorelo, siromak je zdaj, de se Bog usmili. Predragi domorodci! usmilite se tega reveža.                                                        Jožef Kosem.
Iz Gorenskiga. 13. p. m. je bil zbor katehetov in učenikov Loške tehantije v Loki. Predsednik zbora so bili visokočastiti tehant in šolski ogleda Franc Kra-mer. Najpred smo odgovorili to, kar smo bili od si. deželniga šolskiga nadzorništva vprašani: 5?Kako naj se v tacih šolah uči, kjer so vsi učenci od 6. do 12. letu skupej? Pomenili smo se po tem še veliko druziga, kaj in kako bi se v naših šolah bolje napredovati moglo, med drugim tudi o tem, ktere bukve naj bi se sedaj kupile za učiteljsko bravnico, ktera se je po hvalovredn* prizadevi šolskiga vodja g. V. Majerja že precej narasla. Poslednjič smo odločili, v prihodnjim zboru se pogovoriti: kako bi se v šoli slovenščina z nemščino naj bolje združila, da bi se nobeni krivica ne godila^). Ako Bog da, bomo počasi že šole poravnali, da bo prav, — ako bi le še enkrat tndi učitelji kaj svojiga dobili!    Poterpimo še malo, znabiti, da bo kmalo!
A. Praprotnik.
Iz gorniga Gorenskiga. *% Ker se „Novfce" tudi z obertnijskimi in kupčijskimi rečmi pečajo, jim moram ve-diti dati, da v naših krajih neki gospodje z vol na ti m i jopicami clo v daljne kraje barantajo, ki ne plačujejo ne fabrikarskiga ne kupčijskiga patenta. To je po naših mislih narobe sve't, ako ne ostane vsak stan pri svojim opravilu; scer pase tudi kupčevavcam , ki za patent davk plačujejo, škoda godi. Zna biti, da bo kdo rekel, da se to le iz gole keršanske ljubezni godi, da se štrikarjem in štrikarcam zaslužek nakloni, — ali temu ni tako, ker je za to blago toliko kupcov, da se delavcam nikdar ni bati, da bi ne od ene, ampak od več strani dela ne dobili. Ostanimo vsak pri svojim opravilu, in ne bodimo eden druzimu na poti, segajoči eden druzimu v zaslužek! Ko bi dobička ne bilo pri ti kupčii, javalne bi kupčevali ti gospodje z jopicami!
Iz Ljubljane. Blažu Dolinarju in Jožefu Omanu, ki sta v Ljublj. porotni sodbi zavolj umora k s mer ti obsojena bila,   so cesar prizanesli smer t no
kazin;
*) Za glavne šole je že lepo, da ne more boljši biti, pot določena po navodu g. dr. Močnika, kteriga so že »Novice« omenile.                                                             Vred.
—   251   —
kazin; vsak izmed nju pride na 20 let v teško ječo. Misliti je, da so jima cesar zavoljo tega milost skazali, ker — čeravno je vse zoper nju govorilo — vunder prav gotoviga dokaza ni bilo, da sta morivca bila.
—  V porotnih sodbah, ki so se pred 14 dnevi začele in ki bojo še delj časa terpele, so bili dosihmal sledeči sojeni: Kari Fiege iz Hagna v Westphalnu, šivarski podmojster, obdolžen oboja, je bil nedolžen spoznan in berž izpušen, — France Burger izlmovca Podberdske okrajne, je bil uboja kriv spoznan in na 6 let v teško ječo obsojen, — Anton Ferleva,Ter-žaski pankert, pastir v Golčah v fari sv. Gore, uboja kri v spoznan, obsojen na 7 let v teško ječo, — s tem vred sta bila Jožef Prašni kar tudi Teržaški pankert in pastir v Golčah, in pa Janez Kolenc, sin gruntarja, prestopka zoper telesno varnost kriva spoznana, Praš-nikar na 4 tedne , Kolenc pa na 14 dni v keho obsojen,
— Ošpeta Rogličeva, gruntarja hči iz Dolgoberda okrajne Založke je bila zavolj hudodelstva teškiga ra-njenja kriva spoznana in za 1 leto v ječo obsojena,— France in Balant Ankele in Jožef Jež iz Št. Ane Teržiške okrajne, so bili hododelstva javne posil-nosti krivi spoznani, France Ankele na 8 mescov Balant na 4,   Jež pa na 6 mescov   v ječo obsojeni.
—  Mar i a Zlati nsek, hči kajžarja iz S to še okolice Ljubljanske, prekanjena goljufica, da malo tacih, je bila hudodelstva goljufije kriva spoznana in na 4 leta v teško ječo obsojena. — Med sodniškimi pisatelji teh porot smo pervikrat slišali g. O parni k a zapisnike in zatožbine pisma prebirati; slovenski jezik mu kaj gladko teče, in vse ga hvali tudi zato, ker tako raz-ložno govori, da ga vsak poslušavec , če še tako de-Jječ stoji, vsako besedico lahko razume.
Iz Ljubljane. V saboto je prišel general-adju-tani g. Keller, ki na cesarjev ukaz po nesrečnih deželah popotva in milodare deli, tudi v Ljubljano, od kodar je berž na Notrajnsko odrinil se ondašnjih po-vodinskih nadlog prepričat in milošnje delit. Tudi naš g. deželni poglavar je bil pretekli teden ondi, prepričati se hudih nadlog, in pomagati, kolikor je v njegovi moči. Naj bi tudi blagovoljno pripomogel v tem, kar dopisnik iz ;,Planine nad Černomljem" v današnjih 55Novieah" vlado prosi. — Hranilnica Ljubljanska je v poslednjim zboru sklenila 3000 fl. Krajncam, 500 fl. Štajarcam, 500 fl. pa Korošcam   podariti.
—  Slišimo, da sta g. dr. P o ga čar in g. dr. Pole ko r ar j a izvoljena. — V poslednjim zboru je Ljublj. mestni odbor v posvet vzel šolske reči, in je sklenil: da se ima natanjčni popis vsih otrok mož-kiga in ženskiga spola napraviti, ki so po postavah zavezani v šolo hoditi, med temi pa posebno rokodelskih učeneov (Lehrjungen), kteri morajo ne-deljne šole in keršanski nauk obiskovati, da se bo to prihodnjič od vsih natanjko spolnovalo. Pri ti so se prav živi pomenki vneli zavolj postave, ktera ukaže, da se noben rokodelsk učene ne sme vdinjati, kteri ni poprej vdva klasa v šolo hodil. Nekteri odborniki so terjali, da naj se postava, ki je bila že v letu 1786 dana, na tanjko spolnuje ? ker brez tega bojo naše domače rokodelstva in obertnijstva vedno hirale, in se nikdar ne bojo na višji stopnjo umetnosti povzdignile , če mojstri še komaj brati in pisati znajo, in če učenci, namesto da bi se v nedeljskih šolah že kaj več za podlago prihodnosti učili, se še le abcede učiti morajo. Drugi odborniki pa so terdili, da se ti postavi sedaj še ne more popolnama zadostiti, ker je premalo šol po deželi in ker tako imenovane teške rokodelstva le močnih kmečkih fantov potrebujejo; — sklep je hil po večini glasov: da se za teške roko-
delstva še 6 let izjemno sirovi učenci brez vednosti branja in pisanja vdinjati smejo. Se 6 let izjeme, po tem spet 6 let, potlej pa še 6 let in tako naprej bomo prišli v letu 1886 tje , kjer smo v letu 1786 bili, ker bo kmečkim starišem po tem takim malo mar za šole in mestni mojstri bojo obilo preskerbljeni s fanti, ki bojo njih otroke pestovali, v kuhinji pomivali itd.!! — Ni davnej, kar je Dunajski časopis „Austriaa zastran omike rokodelskih učeneov živo resnico govoril, da se v skerbi, da mojstri ne pridejo v zadrego zavolj pomanjkanja učeneov, gleda bolj nato, kako naše domače rokodelstva hirajo zavolj tega, ker jih bolj prebrisani vunanji po boljših vednostih prekosu-jejo.    (Dalje sledi).