Rusko -japonska vojna. Vojaka na snhem. V vojnih krogih se misli, da se bosta sovražni vojski na subem sprijeli šele Stiri tedne poznsje, ko bodo Japonci vso svojo silo 200 000 Eiož zbrali v Tuganu in Genzanu. Glavne utrdbe imajo Rusi na reki Jalu. Ruska vojska je raapostavliena v nepretrgani vrsti od Mukdena do reke Jalu, da ji ni mogcče priti za hrbet General Saharov jo dejal, da bo Rusija zbrala v Mandžuriji najraaaj 400.000 mož. Predno vsi ti tisoči ne bodo zbrani na bojižču, se ne bo zgodilo nič posebnega. Če imajo tudi Japocci sedaj nekaj prednosti, jim Rasi pripravijo velika presenečenja. Japonci prodirajo sedaj z veliko naglico v Msndžurijo. Tako se glase najnovejSa poročila. Ta hitrica je za Japonce jako iia-&raa, ker cimajo niti na Koreji izkrcane vse svoje armade. Doslej so Japonci prepeljali na Ko rejo tretjino svoje armade. Najbrže nameravajo Ruse napasti ali ob reki Jalu, ali pa priti ruski srmadi za hrbet pri Mukdenu. Verjetno pa je tudi, da bodo Japonci izvrSili napad na obeb krilih in obenem skuSali izkrcati svoje vojaitvo zapadno od Port Artura, katerega v obče nameravajo oblegati in napasli. V vojnih krcgih pa pr8vladaja prepričacje, da je zavzetje Port Artuta popolnoma izključeno. Da bi bili Japocci zavzeli Takušan med Dalnjim in Vitsju ter prcdrli že do Fengv&ngčenga v Mandžunji, se od nobene verodostojne strani ne potrjuje. Preko Jalu pač Japonci niso prišli tja, ker je Jalu dobro utrjena. Ako ja torej ta veat resnična, so se mnrali izkrcati na zshodnem delu reke Jalu na polotoku Liaotung. To pa je mogel biti samo en oddelek japonske srmade, ki bi imel skoro gotovo samo namen podkuriti roand-žurijsko prebi?alstvo proti Rusom in počakati, ds ostala japonska armada prodrc preko rekeJalu. Rusi 86 v resne bcje z Japonei nikakor ne bodo spuščali, dokler ne bodo imeli nad Japonci velike premoči. Bojt ma morjn. Rusi v zadnjem hipu marljivo delajo, da utrdijo in zslcže z živežem Port Artur in okolico ter tako dchite ono, kar «o zamudili. Iz C fu poročaj'\ da na tisoče delavcev dela na utrdbab v Port Artur|u in Daljnen?, da zgrade nove nasipe. Kjer je polotok najožji, tam postavijo menda na stotine topov. Čsz NmSvang pnhaja velika maožina živil in brsne za konje po železnici, ki jih nakupujejo Rusi po Kitaj-ikem. Vhod v pristaniSče je proet PosreCilc se jim je »Retvizana«, ki je aaviral velike oklcpnice, da niso mogle iti skozi vhod, prepeljati v pristaniSče. Od raorske strani se ni mcgofie poiastiti trdnjave. Sploh je pa od vseh strani zelo dobro utrjena. V trdajavi je nakopicenega do 200.000 ton premoga. O polnoči med 9. in 10. sušcem so prišle pred Port Artur spet sovražae ladje, bilo jih je štirinajst. Ruski tcpovi ao pridno streljali. Ko so pa ruske torpedovke zadele skupaj 8 sovražnikcm, je isti odplul. Proti jutru so poalali tcrpedovke za sovražnikom, ki so go. cpsziie in ob osmi uri se je spet začel bojoi ples. Sest ruskih torpedovk je srečalo sovražno brodovje torpedovk, katero so spremljale križarke. Prišlo je do boja. Ruska torpedovka »VlastiD« je spustila torpedo in zadsla sovražno torpedovko, ki se ie potopila. Ruske ladje 80 88 uraaknsle proti pristaaiSfu. Na povratku js bila poSkodovana torpsdovka »Steregubši«, ki se je začela potapljati. Cieneral Makarov je to opassil ia plul z »Novikom« in »Bojanom« na pomoč, a bilo je že prepozno, ker je pet sovražnih križark »SteregubSija« že vzelo v sredo, in ni ga bilo več mogoče reSitš. Od 9. uri je začelo sovražno ladjevje, obstoječe iz 14 ladij, iz velike daljave streljati na trdnjavo. Ladjam niso prizadjali velike škcde. Bombardiranju so odgovorili iz trdGjave vsi topovi. Moštvo je na vseh ladjsh kazalo občudovanja vredno bladnokrvnost. V delavnicah se ni delo prekinilo. Le Kitajci so plaSno leta.ll bemintja. Sovražno križarko, »Takasavo« so ruocno požkodovali, <5e se jo potopila 88 ni raoglo videti, ker so Japonci streljali iz daljave 10 kilometrov. NatančnejSe pcročiio o napadu iz Port Arturja pravi: Bombardiranje je na|več Skode napravšlo v novera mestu. Eoa granata se jo razpočila pred iiiSo pravdnika Sidurskega ter je hčeri poikovnika bar. Fraaka odtrgala glavo. Neka druga gospodična \e b;la težko poikodovana na desni strani prs, ter je kmalu nato med groznimi bclečinami umrla. Bil je Se ubit neki Kitajec, neki kočijaž in \e& Kitaicev je bilo ranjenih. Dobro se je opazilo, da je bila neka japonska oklop&ica zadeta od kroglje in se takoj počasi cddaljila. Ksnonada je bi!a silua. Ob tri četit na 1. uro je gpom potihnil. SploSno moramo reči, da napad ni imel trohico nameravanih vspehov. Koreja. »Novoje Vremja« piše: Polcžaj v Koreji je še vedno nejasen. Vse brzojavke, ki prihajajo iz prestolnice nesrečnega cesarja LiH8i, morajo skczi roke žoltorokih Japcncev, ki puste poročati le to, kar je ngodno njihovi stranki. 0 rasrnerju Koreje imamo zdaj troje vesti: Najprej so porocali, da je Japonska kar progiasiia Korejo za svojo. Potem so poročali, da sta Koreja in Japonska sklenila le zvezo v medsebojao brambo. Tretja japonska vest je pa, da bočejo Japonci le relormirati korejsko upravo, da se pa korejska vojska ne bo borila proti Rusom. Vest pa, v katero ne verjamemo, ja ta: Japonska je storila veliko napako, ko je prekršila nepristranost Koreje. Ko bi bila Japonska omejila bojiSče ie na morje in na Mandžurijo, bi bila vcjska dolga in težka z% Ruse. A ker je storsia krivico Koreji, je dala tudi na8i armadi prosto pot v Korejo.