Razgofori z riažiml naročniKI Ob&nski pašnllt In njega uporaba. T. F. L. Na občinski pašnik meji več travnikov. Laatniki travnikov so deloma občani, deloma pa poaeatnikl iz drugih občin. Med pašnikom tn travniki se nahaja ograja, ki so jo doslej že nad sto let vzdrževali lastniki travnikov. Sedaj pa oni lastniki travnikov, ki bivajo v drugih občinah, nočejo vec vzdrževati plota ter pravijo, kdor hasnuje občinaki pašnik, naj vzdržuje tudi plot. — Lastniiki travnikov res niso dolžni vzdrževatl plot med svojim travnikom in občinskiim pasnikom. Lastniki travnikov, kl bivajo v domači cbčini, niso mogli pridobitl pravice, odnosno vsaj ne priposestvovatl, da bl smeli zahtevati od lastnikov, bivajočih v drugih. občinah, naj vzdržujejo plot na svorjih travnikili. Skupiia paša na travnikih. Isti. Po drugi koSnjl otavo imate na travnikih vpeljano skupno pažo. Nekaterl lastniki travnikov pa so začeli prepovedovati pašo na svojih travnikih ter trdiJo, da Je po zakonu Iz leta 1853 skupna paša uklnjena. — Lastniki travnikov opravičeno prepovedujejo pašnjo na svojih travnikih, ako niao te pravlce pažnje komu podelUi s pogodbo, poslednjevoljno odredbo all ako ni bila z oblastno odločbo ustanovljena ob prillki delitve skupnih zemljižč. Leta 1853 je izšel patent, kl Je določil, da se ne more več priposestvovati pravice pašnje na tujem svetu. Vojna mornariea — podoficirske Sole. A. V. M. T. O pogojih za eprejem v mornariSko podčaatniSko 6olo v Sibeniku smo piaali na tem mestu dne 8. marca, za sprejem v pešadijako podoficirsko Solo pa 22. marca. Prl vojaSkem referentu na okrajnem naCelstvu lahko dobite pojasnila o razplaih za sprejem v posamezne Sole. Najbolje je, da se vsak mesec tam oglasite. Določltev nlzke dote lzpridenl hčerkl. J. R. Vi in Vaša zena posedujete zemljišče v lzmeri 31 oralov, imata edino hčerko, ki pa Je izpridena in noče delati, radl Cesar bi radi napravili oporoko, v katerl bl Ji doloCili le 4000 do 5000 din dote ter Jo odpravlli od doma. — Po zakonu pritiCe edini hčerki vaa zapuščina ob smrti obeh ataršev, kot nujnl delež pa ima pravico zahtevati najmanj polovico zapuščine. Možno je sicer nujnega de- diča razdediniti, vendar pa le pod pogojem, ako je pustU dedic zapuatnika v »tiski brez pomoči, ali pa, ako trdovratno živi pohujšljivo za javno nravnoat. Ako tak pogoj nl podan, bo hčerka lahko zahtevala polovico zapuščtne. — Tudl v primeru, ako bi bil podan razlog razdedinjenja, bi morali hžerki določiti vaaj potrebno vzdrževanje. — Lahko določite, da ob smrti moža all žene pripade zapusčina preoatalemu zakonskemu drugu. V tem primeru (ako živl poleg hcerke še oče ali mati) ima hcerka pravico zahtevati kot nujni delež le tri osminke vrednosti zapuS&ne, in sicer v denarju. Prepoved izvrševanja kupljenih In 30 let Izvrševanih pravic. Isti. Ako so Vaši staršl kake pravice res kupili, ln sicer zase ln za svoje pravne naslednike, Vam ne sme izvrševanja teh pravic nihCe braniti; Ce bi Vam pa kdo branil, ga lahko tožite s tako zvano konfesorno tožbo. —. Kaj drugega je s pravicami, o katerih pravite, da ete jih že 30 let izvrSevali. Nekaterih pravio ae namreč ne da priposestvovati, in aicer: pravica paSnje na tujem svetu; pravice pridobivati les In druge gozdne produkte iz tujih gozdov; nadalje vae pcljake alužnostl, ako je služeče zemljišča gozd ali gozdni kulturi namenjen svet. Izvrševanje takih pravic Vam lastnik tujega gozda, odn. pašnika lahko branl. Ako pa ste kako drugo pravico že 30 let Javno, brez prošnje in brez sile izvnševali, naperite lahko zoper dotičnika, M Vam branl nadaljnje izvrševanje, tako zvan<j konfesorno tožbo, da mora priznati Vašo pripoaestvovano pravlco tn opustitl vsako oviranjo \Zr vrševanja te pravice. Izpiačilo rente, odnosno odpravnlne. J. S. Prl delu ste lzgubili deano oko, za kar doblvate od OUZD mesečne rente nekaj nad 100 dln. VpraSate, ali bi ee Vam dala renta lzplačatl, s čimer mislite očividno odpravnino. — Namesto rente amete zahtevati, naj ae Vam da odpravnina, a le v primeru, ako ne preaega renta 20% popolne odškcdnine, to je zavarovanega letnega zaalužka, in ako gre za delno zmanjšanje delanesposobnosti. Prošnjo je naaloviti na ravnateljatvo Oared^ njega urada za zavarovanje delavcev. Ravnatelj-< stvo sklepa na podatavi prejšnjega zdravniakeggj pregleda o verjetn«m trajanju poskodovančev«g«, življenja in dovoljuje izpla&ilo 1«, ako obclna, katerl pripada pofikoiovani, prisLane n* izplafcilo odpravnlne. — Opozarjamo Vam, da v prltneru, ako doblte odpravnino, tzgubtu pravlco do vsaka druga odakodnJn«, tudl ako bl m Vam etanje radi po&kodb«, za katero st« Ł• dobill odUcodnino, pozneje poslabšalo. Ako ne boste prl Btali na doloceno odpravnino, bosta dobivall pač <#e nadalje svojo rento. Mapna meja |e r&vna, mejnlkj pa stoje v krogo. *T. J. Kupili ste fli paroalo, fiij« meje potekajo po niapl ravno, v naravl pa stoje mejnlki »na okrog*. Prodajalec pravi, r-aj ai vzaraeta obcinskaga zemIJemerca ter da >doblte parcelo po mapi«. Prodajalec Je hasnoval parcelo stlrl leta, njegov brat osem let, za prej n pa ne apomlnja, kako je meja potekala. — Ako amatrate, da Je meja aporna, jo daate lahko v aporazumu z mejasem izvensodno določitt Ako ne pride do lzvenaodsnega apprazuma, predlagajte sodno določitev meje. Poudarjamo pa, da bo sodišče najprej dolofiilo mejo po zadnjl mirni dejanski posesti. Ako to poaesti ne bo moglo ugotovitl, bo sporni pro•tor pravično razdelUo. V primeru, da vrednost apomega sveta ne presega 500 dln, lahko vsaka stranka uveljavl svojo močnejšo pravico do spornega prostora. Vi se boate skiicevall na kupoprodajno pogodbo 8 evojim prednikom, glasom katere ate kuplll parceJo po mapnih mejah, na«5>rotnik pa aa bo lahko skiiceval na ever.ualno prtpoaeatvovanje spornega aveta ali morda dela spornega sveta, ako J« Bporni svet 30 let (vfitevs! rvoje prednike) javno, brez proanje ln brea aile teključno haanovaL V tem primeru bo obveljala tista meja, do katere Je mejaš avet hasnovaL Ako pa vrednost arpornega proatora presega 500 dln, lahko dotičnl, kl Je « določitvijo mej« v nespornem poatopku nezadovoljen, uveljavlja avojo rnoSnejšo pravlco s pravdo, ako nlsta atranki soglaSall s tem, da se moCnejSa pravica ugotavlja že kar v nespornem postopku. Zoper odločbo okrajnega sodišča v nespornem postopku imat« pravico rekurza na okrožno sodišce. Eventualno tožbo bi morali vložiti najkaaneje v treh. mesecih od dne pravomočnosti odločbe, Izdane v nespornem postopku. Tožbe na povrafiilo 500 dln. P. K. Posodtli ste 600 din bratrancu, kl nlma nikakega premoženja, vsaj ne rubljivega, in vprašate, ali bi lahko tožili njegovo mater na povraMlo posojila, ker ga $• ona poalala k Vam. — Ako je mat! sina samo poslala k Vam, S« ni dolžna vrnlti predmetnega posojila, razen ako Je prevzela pismeno poroštvo ali pa izjavila, da J« ona sodolžnlca. — V kolikor poseduje bratranec dvokolo, ki ga ima napisanega na ime mater«, pa ga ima aam v poaeati, mu ga lahko dasts zarubiti, Mati kot lastnica alcer lahko vloži zoper Vas tožbo na ncdopuatnoet Izvršbe, morala bo pa dokazati, da Je kolo res njena laat; v pravdl predlagajte Vi zaališanj« njegove žene to tete, kl baje vedo, da je kolo v resnici last bratranca. — Najbolje bo, da vložite zoper bratranca opominjevalno tožbo. Kolekovina "aiaša le 17.25 din, ako pa predložite ubožno spncevalo, ki ga Vam izstavijo na občini, ste plačila kolekovine oproščenL Tožbo lahko vložite na uradni dan v Mariboru ob aredah in eobotah prl sodtSCu, lahko pa kupite dva formularja opominjevalne to2b«, Ju saml izpoinite ter oddate na pošto. Razprava se bo vršila le, ako bi dolžnik zoper placilno povelj« podal upor. Ako pa upora ne poda y 14 dneh, postane plačilno |xn'elje pravomoCno ln temeljem njega lahko vodite izvršbo zoper do!žnika 30 let. Kupeo moral plačati 3000 din za odstop od pogodbe. V. š. iz B. Kupili ate neke atroia, ki bi morali biti po zatrjevanju prodajalke v brezhibnem stanju in najmanj eno leto ne bl smelo biti nikakih popravil. Dan po pogodbi pa ste dognall, da lmajo atrojl polno prikritih napak, nakar ste ¦dogovor odpovedali«. Ko Vam je prodajalka nato grozila a tozbo, ate se z njo poravnall tako, da plačate 3000 dln in da ae kupoprodajna pogodba stornira. — Prodajalka aicer ni bUa upravičena zahtevatl od Vas plačilo kakega zneslca, a ker ste se poravnall, ne morete nlcesar veC ukreniti, ker ni utemeljenega razloga za »podblJanje poravnave. Neznanje zakonitih prodplsov Vas namreč ne opravlčuje. Ako mislite, da j« Slo za goljufijo, naznanlt« zadevo orožnikom, pazlte pa, da boate navajali le konkrstna dejstva brez kaklh sumničenj. Vodna pravica. O. O. B. Ste lastnica h!5« z vrtom ter imate alužnoetno pravico zajemati vodo 1* studenca na sosedovem zemlji&ču. Sedaj J« so•ed del zemljifiča odprodal ter dovolil kupcu upopabo istega studenca. VpraSate, all amete navad«nemu kupcu zabranltl zajemanj« vod« la ome- njen*ga utudenca, rlaartl, ker •• boJlU, da bi ob tuti snmnjkalo vode. — Oianom preplsa po^odb« lm&tc pravico zajemati vodo 1« lrvtra na »o*edovem «v«tu. Ker v pogodbi nl govora o Um, da tmat« Izkljutoo VI ln ao««d pravlco zajemanja vod«, niste upravlčenl zabranitl noverau kupcu, d« ne bl tudl on zaj«mal vod«. — V kollkor plSete, da lmaU VI >la«Lrrtnako pravico« do vode, n« razumemo, kaj hofiote ¦ t«m redL — Ako «te se morda s soeedom ustno domenlll, da boste le VI rajemall vodo iz izvtra tn on sam, potem bl smeli prlaUitl aos«da, da pcekrbi, da n« bodo tudi tretj« osebe zajemala voda Jeeenl ob mejt travnika. J. J. Na mejl VaSega t«r aosedovefa travnlka so rastle vrb«, kater« j« sodaj sosed izkopal ter nasadll jesene. Bojite se, da Vam bodo čez leta Jesenl delall skodo na Vašem travniku. Obilnska komtelja J« dolofiila, da mora sosed nasadltl jesen« 4 m od VaS« mejo, oa pa Jih je posadil le v razdalji dveh metrov. — Ni predpisa, da bi amela občina dolofiitl !a«tnll<u kakega travnlka, kako dalefi od sosedovega travnika sme nasacfitl dreveea. Obstoja le predpia, da korentne ln vejevje ne Bmejo eegati na eosedov svet. Ni nam jasno, kako Skodo bi naj jeseni prizadejali VaSemu tnavnlku. Smell bl zahtevatl njlh odstranitev le, ako bl morda ovtrall izvrSevanie kake VaSe služnoatne pravtce. Izterjavanje menice, kl Je nlste podpisali. H. T. In F. Dall ste si napravltl strelovod, plačail delno odmeno InStalaterju, ve« ostanek pa njegovemu zaatopniku. SedaJ ste dobill dopls nekega mizarja, da mu Je inatalater odstopll v lzterjavo menico, katero da ste ba]e podpiaall. — Ako menice res niate podpiaali, se Vam ni treba bati, da bl Jo morali plačati. V eventualnl pravdl bo moral tožnlk dokazatl, da izvira podpis na menicl od Vaše roke ter bodo o tem zaalisani Izvedenci. — Ne glecle na to pa lahko upravičeno ugovarjate, da je ves zaslužek za Izvršeno inSta- ladjo in*talat«r Mun, odnoano njegcrr zaartopoDi U dobU lzplAŁan, tako d* lnstalatar zm bl bU y*t upraviten li menlce, 6eprav bi Jo bill podplaail, i* kaj zahUrv&U. Obreza sorodnlkor, plstetl thiiktnjo po amrtl rospodarloa. M. R. Prl hlal J« ¦luzkinja U 20 1«( in dola 1« t* hrano in obleko, kak« pLat« t go> tovtnl pa nima izgovorjen«. Prl sebi ima trt n*> zaJconske otrok«, kl m tudi hranijo io obla«1Jo m posestvu. Vprasat«, all «m« sluiktnj* po tmrti goepodaiic* zahuvati ft» kako pLaAUo od socchV nlkov. — Ako j« bUo med ¦luiklnjo in ¦luzbodajalko tzrečno dogovorjeno, da bo dobila »luilclnja za avoj« delo 1« hrano ln stanovan)« t«r obleko, potem nl eluikinja upravitena niAesar ve6 zaht*vatl Le v prlmeru, ako zaelužek n« bt bH lzreCno dogovorjen. bi smel« aluzklnja zahtevaU zasluzek, kl Je primeren v dotltoem kraju. Pa tiull to le za zadnja trt leta. — Okolnost, d& j« »lu*kinja tuja driavljanka, n« igra vloge prl določltv vi zasluzka. Pravica do dedovanja. Istl Ako je zapustil ra>nl l« bratranc« in sestričn«, od en« sestrlčn« p» žive le njenl otroci in soprog-, bodo dedovali to otroci sestrltae, ne pa tudi coprog. ProSnja za službo. J. B. VpraSate, kako n&j napravite pro&njo za posamezno državno all drugo službo. — Na tem mestu smo že večkrat pl* sall o pogojih za sprejem v razne drzavne služb«. Pollcijaka za Vaa ne prihaja v poštev, ker pi*<»t* zelo nečitljivo; iz istega razloga najbrž tudl poitna ne. Morda Vas sprejmejo k železnici kot d#lavca. Pro&njo naalovite na Sefa najbllžje po«t»je. Dokazati morate, da ste najmanj 18 let star, dobrega vladanja in pismen; zdravje bo ugotovil železniški zdravnlk. — Pogojl za sprejem V kako zaaebno Blužbo so stvar 8vobodnega dogovora. Poiakatl si jo morate saml, eventualno potom borze dela ali oglaaa v čaaopisju.