m mašamcbI cmm m« y~ St«v. 60 V Ljubljani, sreda 13. marca 1940 Leto V Finska vlada še ni potrdila vesti o sklepu M1IPII C Sov»cti ,n Nemci so ponoči razglasili, da je bila IflBI U I dvW|%ll v Moskvi podpisana mirovna pogodba, po kateri so Finci ustregli vsem sovjetskim zahtevam in po katerih naj bi se vojskovanje danes opoldne ustavno - Pogodbo mora odobriti parlament s 5/6 glasov Do sklepn lisi« ob 10.30 smo prejeli naslednje vesli: Helsinki, 13. marca. Havas. Ob 2.13 ponoči, precej potem, ko so Nemci razglasili vest o sklenitvi miru, je finska telegrafičnu agencija dala listom tole sporočilo: Veliko število tujih radio postaj je širilo ponoči vesti o sklenitvi mirovne pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Finsko. Do tega trenutka še ni prispelo nobeno potrdilo teh vesti od finskega zastopstva v Moskvi. Ob treh zjntraj se je finska vlada še »edno posvetovala glede pogajanj in miru s Sovjetsko Rusijo in ni bil sprejet do tedaj še noben sklep. Tudi če bi vlada potrdila sporazum, kakršnega razglašajo Sovjeti, je odločitev še vedno v rokah parlamenta, kjer pa mora pet šestin poslancev glasovati za odobritev. Helsinki, 13. marca. o. Jz neuradnih virov poročajo, da je bila suoči podpisana mirovna pogodba med Finsko in Rusijo v Moskvi po petih dneh pogajanj. Bivši zunanji minister Paasikivi se je vrnil iz Moskve, da bi finski_ vladi in parlamentu poročal o pogajanjih v Moskvi. Sovjetski volni ukrepi ob turški meji Poročajo tudi, da se l»o odbor za zunanje zadeve v finskem parlamentu sestal takoj in bo še danes sprejem končnoveljavne sklepe. Finska vlada dozdaj še ni dala o pogajanjih v Moskvi in o kakem sporazumu nobenega uradnega obvestila in se še vedno zdi, da bo sprejem sporazuma, o katerem poročajo Sovjeti in Nemci, odvisen od sklepa in stališča finske vojske. Agencija Stefani poroča iz Helsinkija, da sta ponoči odstopila finski vojni in propagandni minister. V nekaterih finskih krogih ne izključujejo možnosti, da bo parlament odklonil odobritev sporazuma, ki naj bi bil sklenjen v Moskvi. Računajo tudi z možnostjo, da bo vsa vlada odstopila. V tem primeru bi bilo mogoče, da pridejo na oblast drugi ljudje — vojaška diktatura — ki bi bila odločena voditi boj do konca. Nekateri finski krogi smatrajo, da sta sovjetska agencija Tass in nemška agencija DNB širili vest. da je finski parlament odobril sporazum v Moskvi, ravno zaradi tega, da bi bila izključena možnost odklonitve in da bi vnaprej pritiskali na finsko javnost in politiko. Besedilo mirovne pogodbe po nemških in sovjetskih vesteh Ankara, IS. marca, o Poročila s sovjetsko-turške meje pravijo, da so Rusi zapovedali izselitev žensk in otrok iz pokrajine in pristanišča Batuma ob Črnem morju. Batum je glavna luka opel.acije m skienila mirovna pogodba meti za izvoz ruskega petroleja in lezi samo nekaj SoV:etsko Unijo in Finsko. Pogodba, ki je bila IfilnmAtrnv nH tursko mpif» tnkn Ha aa turški to- * sklenjena se glasi* Sovjetska uradna agencija Tass in nemški službeni poročevalski urad DNB poročata ponoči: Z uradne sovjetske strani je bilo objavljeno tole sporočilo o sklenitvi mirovne pogodbe med Finsko in Sovjetsko Rusijo: Od 7. do 12. marca 1940 so potekala v Moskvi pogajanja med opolnomočcnimi zastopniki Sovjetske Rusije Molotovim, predsednikom sveta ljudskih komisarjev in ljudskim komisarjem za zunanje zadeve Ždanovim, članom vrhovnega sovjetskega sveta in Vasiljevskim, poveljnikom brigade ter opolnomočcnimi zastopniki finske republike Rittjem, predsednikom vlade, Paasikivijem, finskim poslanikom, neneralom Valdenom in prof. Vojtomom na drugi strani. Pogajanja so vodili, da bi se ustavile vojne sklenila mirovna uocodba med kilometrov od turške meje, tako da ga turški topovi zlahka dosežejo. Do tega ukrepa sovjetskih oblasti je prišlo iz strahu pred morebitnim francosko-angleško-turškim napadom na Rusijo. Prvi cilj takega napada bi bil ravno Batum, ki predstavlja ključ do sovjetskih petrolejskih polj. Turška vlada je poklicala svoje poslanike iz Rima, Moskve, Sofije in Bukarešte, da bi z njimi razpravljala o sedanjem položaju na Balkanu z ozirom na Rusijo. Turčija smatra, da je položaj precej resen. Zaradi tega je tudi prišio do posvetov s turško vojsko in med poveljnikoma fran-roskega in angl. letalstva na Bližnjem vzhodu. Boji v predmestjih Viborga Stockholm, 13. marca. Reuter: Po najnovejših poročilih divjajo v predmestjih Viborga ogorčeni boji. Če ne pride do sklenitve miru, 6C bo verjetno posrečilo Sovjetom zavzeti mesto zaradi štsvilčne premoči. Finci s strojnicami uničujejo sovjetske množice, ki neprestano pritiskajo. Kadar Sovjeti zavzamejo kako postojanko, se Finci umikajo po strateških načelih na nove postojanke v zaledju in so zadovoljni, da je sovražnik drago plačal svoje počasno napredovanje. Ameriška pomoč za Poljake Newyork, 13. marca. o. Bivši predsednik Združenih držav Hoover je včeraj sporočil ameriškim listom, da so pogajanja med organizacijo za pomoč Poljski ter med angleško, francosko in nemško vlado na dobri poti in da bodo lahko v kratkem odplule iz Združenih držav ladje z živežem in obleko za Poljake. Anglija in Francija bosta dali tem ladjam potrebno oboroženo spremstvo na morju, nemška vlada pa bo omogočila, da bodo živež in obleko delili Poljakom pod nadzorstvom Amerikancev. Za pomoč Poljski je dozdaj zbranih 50 milijonov dolarjev. Tri belgijska patrolna letala so včeraj nad belgijskim ozemljem zalotila nemško letalo in ga hotela prisiliti na tla. Nemec pa je začel streljati 'n je eno belgijsko letalo zbil na tla. To je že tretje belgijsko letalo, ki so ga uničili Nemci na belgijskem ozemlju. Vrhovni svet sovjetske zveze na eni strani iu predsednik finske republike na drugi strani so v želji, da se ustavijo vojne operacije med obema državama in da se ustvarijo trajni medsebojni miroljubni odnošaji, pri čemer so prepričani, da je obema pogodbenicama do tega, da se določijo točni pogoji za garancije o medsebojni varnosti, posebno varnosti mesta Lje-ningrada in mesta Murmanska ter murmanske železniške proge, smatrali za potrebno, da sklenejo mirovno pogodbo ter so imenovali za to svoje pooblaščence: vrhovni svet sovjetskih republik Večeslava Mihajloviča Molotova, predsednika sveta ljudskih komisarjev, Andreja Aleksandroviča Ždanova, člana vrhovnega sovjetskega sveta in brigadnega poveljnika Aleksandra Mihajloviča Vasiljevskega, predsednik finske republike pa Rittya, predsednika ministrskega sveta finske republike, Husta Paasikivija, ministra, generala Karla Rudolfa Valdema in prof. Vajno Vojomo. Potem ko sta si delegaciji potrdili polnomočja, sta sklenili tale sporazum: Čl. 1. Meja bo potegnjena tako, da bo pripadla sovjetskemu ozemlju vsa Karelijska ožina z mestom Viborgom, Viburški zaliv z otoki, zapadno in severno primorje I.adoškega jezera z mesti Keksholm, Sortavala in Suojervi, nekateri otoki v Finskem zalivu, mesto Kuola-jervi ter del Ribanskega polotoka in polotoka Srednji. Zemljevid z začrtano točno mejo je priložen. čl. 2. Mešana komisija, ki jo bosta imenovali obe državi, bo potegnila točno mejo v roku 10 dni po podpisu te pogodbe. 11. 3. Obe pogodbeni stranki se obvežeta izogniti se vsakemu napadu druge proti drngi in da ne bosta sklenili nobene zveze in se ne bosta udeležili nobene koalicije, ki bi bila naperjena proti drugi pogodbeni stranki. Čl. 4. Finska republika je pripravljena dati v zakup Sovjetski Rusiji polotok Hangd za dobo 30 let za vsoto 8 milijonov finskih mark letno ter teritorialne vode omenjenega polotoka tri milje proti severu in zapadu ter pet milj proti jugu in vzhodu, kakor tudi nekatere otoke na osnovi mape, ki je priložena pogodbi. Sovjetska Rusija bo zgradila pomorsko Zentmive razprave o novem bolgarskem parlamentu Bolgarska zbornica se izreka za mir, nevtralnost in prijateljstvo s sosedi Sofija, 13. marca. m. Na včerajšnji seji Bolgar- | seivanova je Mušanov izjavil, da Kjoseivanov brž-skega Sobranja se je začela razprava za osnutek j kone ni odšel z mirnim srcem, ker je bil nameraval odgovora na kraljevo prestolno besedo, s katero je kralj Boris 24. februarja odprl zasedanje Sobranja. Nastopilo je več govornikov. Prvi je bil vpokojeni general Ivan Ruscv, ki je bil notranji minister v vladi Aleksandra Cankova. Govornik se je bavil zlasti s prijateljskimi odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Rekel je, da so ti odnošaji postali pravi bratski odnošaji. Toda v zvezi s tem bi si morali Bolgari prizadevati, da bodo ti odnosi dobili stvarno vsebino. Naslednji govornik Jerasim Georgijev se je začuden spraševal, zakaj je moral oditi prejšnji ministrski predsednik in zunanji minister Kjoseivanov. Pravi, da se temu čudijo tudi ostali vlodni poslanci. Svojčas je bilo sporočeno, da odhaja Kjoseivanov zaradi slabega zdravja. Govornik pa se sprašuje, kako more biti slabega zdravja človek, ki je vso zimo hodil brez zimskega plašča. Opozarja pa na poročila tujega tiska, ki je povdarjal, da je prišlo do hudega 6pora med Kjoseivanovim in kmetijskim ministrom Bagrjanom. Za njim je govoril bivši predsednik vlade in zunanji minister Nikola Mušanov. V svojem govoru je ostro kritiziral vladno notranjo Politiko in rekel, da je vlada izvajala hudo nasilje pri zadnjih volitvah v Sobranje. Glede odhoda Kjo- narediti obisk v Bukarešti Nato je Mušanov obširno govoril o zunanji politiki Bolgarije in zahteval, da mora vlada storiti vse, da bo državo obvarovala pred narodnimi nesrečami. Zunanja politika mora biti edinole bolgarska. Grešili smo dovolj in zato moramo prenehati z napakami, ker le tako bomo lahko dosegli svoje cilje in uresničili pravične zahteve. Svojčas so se naši sosedje združili v blok, da bi 6i zavarovali svoje pravice, Povabili so tudi Bolgarijo, naj vstopi v njihov krog Toda jaz sem takrat kot zunanji minister odklonil to ponudbo, ker nisem hotel, da bi naš vstop v blok pomenil, da smo podpisali novo mirovno pogodbo, ki nam je bila vsiljena. Nadejali smo se namreč, da bo mogoče mimo rešiti vsa epoma vprašanja in popraviti vse krivice, ki so se zgodile Bolgariji. Sedanja vlada je priglasila strogo nevtralnost in mir. Mi moramo gledati, da si ta mir ohranimo, ker položaj je tak, da se lahko zgodi, da bodo velike sile to politiko prekršile. S sosedi moramo biti v prijateljskih odnošajib in vse spore z njimi urediti prijateljsko. Danes se je razprava nadaljevala. Prvi je govoril nekdanji ministrski predsednik Aleksander Cankov- oporišče, sposobno braniti napad proti Finskemu zalivu. Sovjetska zveza dobi pravico vzdrževati tu zaradi obrambe omenjenega pomorskega oporišča na svoje stroške potrebno število čet in letalskih sil. V roku 10 dni po stopanju v eljavo te pogodbe bo finska vlada umaknila svoje čete s polotoka Haugd. Polotok Hangd ter bližnji otoki preidejo v administrativni sistem sovjetske zveze. Čl. 5. Sovjetska zveza se obveže umakniti svoje čete iz pokrajine Petsamo, ki jo je prostovoljno odstopila Finski na osnovi mirovne pogodbe iz leta 1920. Finska se obveže, da ne bo, kakor je to bilo že predvideno v mirovni pogodbi iz leta lt»20, v teh teritorialnih vodah Ledenega oceana vzdrževala vojnih ladij in drugih oboroženih ladij razen ladij z manj ko UMI tonami. Razen tega se Finska obveže, da ne bo v vodah Petsama imela več kot 13 vojnih ladij, katerih tonaža ne sme biti večja ko 400 ton za vsako ladjo. Finska se obveže, da ne bo v omenjenih vodah imela podmornic ali matičnih ladi j za letala. Finska se obveže enako kakor je to bilo predvideno v pogodbi iz leta 1920, da v teh vodah ne zgradi vojne luke niti oporišča za vojno mornarico niti vojnega arzenala, razen v kolikor je to potrebno za vzdrževanje dovoljenih ladij. Čl 6. Sovjetska Unija in njeni državljani dobijo garancijo finske vlade za svobodni prehod čez pokrajino Petsamo na Norveško in obratno, kakor je to bilo že predvideno v pogodbi iz leta 1920. Blago, Id gre iz Norveške čez to pokrajino v Sovjetsko Rusijo in iz Sovjetske Rusije na Norveško ni podvrženo nobeni kontroli, razen kontrole registriranja. Tranzitni promet se bo vršil po predpisih, ki veljajo v mednarodni trgovini za take transakcije. Sovjetski državljani, ki potujejo čez pokrajino Petsamo v Norveško in obratno, imajo pravico svobodnega prehoda s potnimi listi, ki jih jim izdajo sovjetska obla-stva. Sovjetska neoborožena letala imajo pravico vzdrževati letalsko službo med Sovjetsko zvezo in Norveško čez pokrajino Petsamo. Čl. 7. Finska vlada daje Sovjetski zvezi pravico tranzita med Sovjetsko Unijo in Švedsko. Sovjetska zveza in Finska bosta zgradili zaradi pospešitve te tranzitne trgovine, in to po možnosti še v letu 1940, vsaka na svojem ozemlju železniško progo, ki bo vezala mesti Kandalakšo in Kemijervi. Čl 8. Po uveljavitvi te pogodbe se bodo začela trgovinska pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe. CL 9. Mirovna pogodba stopi v veljavo takoj, ko bo podpisana. Odobrena bo mirovna pogodba pozneje.Ratifikacijske Kstine bodo izmenjene v Moskvi v roku 10 dni. Ta pogodba je napisana v dveh izvršnih listinah, od katerih je ena v ruščini druga pa v francoščini in švedščini. Slede podpisi Molotov, žda-nov, Vasiljevski, Risto Ritti, Paasikivi, Valden Voj-toma. Vesti 13. marca Ol) obletnici kronanja Pija XII. je bila včeraj v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesna služba božja, katere se je poleg papeža udeležil tudi kardinalski in diplomatski zbor. Angleške bojne ladje so od začetka sedanje vojne potopile vsak teden dve do štiri nemške podmornice. Rooseveltov odposlanec Sura n er Welles je snoei obiskal angleškega mornariškega niftiistra Churchila in imel z njim dolg posvet. Jutranje francosko vojno poročilo pravi, da ni na bojiščih bilo nič posebnega. Današnje londonsko časopisje sicer poroča o vesteh glede sklenitve miru med Sovjeti in Finci, a se vzdržuje vsake sodbe in pravi, da ga finska vlada še ni odobrila in tudi ni gotovo ali ga bo. Finski vojaški položaj ni kočljiv in Sovjeti zadnje čase nič nagleje in nevarneje ne napredujejo, kakor so napredovali od začetka vojne. Razen tega pa Finci vedo. koliko pomoči lahko pričakujejo od Anglije in Francije. Sv. Oče Pij XII. je poslal rodbinam rudarjev, ki ®o izgubili življenje pri nedavni nesreči v istrskih Na premogovnikih pri Raši, 10.000 lir. Ja aponskem vlada veliko razburjenje, ker je ministrski predsednik izjavil včeraj v poslanski zbornici, da so Amerikanci dali novih 20 milijonov dolarjev posojila vladi maršala Čangkaj-šeka. Nori italijanski poslanik v Belgradu Mamclli, je včeraj dopotoval v Belgrad in kmalu po prihodu sprejel naše časnikarje, katerim je izjavil, da bo deloval za ojačenje prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo v smislu pogodb, ki sta jih sklenili obe državi. Mussolini, Ciano in Ribbentrop 60 izdelali nove načrte za sklenitev miru po nemških in italijanskih željah. Zaradi tega pa je bilo potrebno preprečiti, da bi mogli Anglija in Francija prijeti Nemčijo s severa čez Finsko. Finska je morala skleniti mir na pritisk Švedske, Nemčije in Italije. Italijansko-nemškim načrtom za mir med zavezniki in Nemčijo pa naj pomaga Amerika. Zato bo Mussolini Sumnerju Wellesu pri odhodu izročil spomenico z mirovnimi predlogi. Tako razpravlja francosko časopisje. Angleško letalsko ministrstvo sporoča, da je predvčerajšnjim neko angleško letalo blizu Ilelgolamla z bombami potopilo neko nemško podmornico. Angleške bojne ladje so zaradi tega zajele nemška parnika »Elbe« (9000 ton) in »Hannover* (5000 ton). Ameriška zbornica je odobrila kredite za 21 novih bojnih ladij, za 22 novih pomožnih ladij iu 1011 velikih letal, ki naj jih dobi ameriška vojna mornarica. Nemški listi zavračajo vesti, da bi bil nenadni obisk zunanjega ministra Ribbentropa v Rimu zvezan s kakimi novimi mirovnimi prizadevanji Nemčije, saj je nemško stališče čisto jasno povedal kancler Hitler v svojem nedeljskem govoru. Vse francoske mestne občine so sklenile prekrstiti ulice, ki so dozdaj nosile imena po kakih francoskih ali tujih komunističnih prvakih. Pri tem bo prizadet tudi komunistični pisatelj Barbnsse, kateremu očitajo ne samo, da je bil komunist, marveč ie dokazano tudi. da je od sovjetske vlade dobil milijon frankov, da je napisal propagandno knjigo o Rusiji in boljševizmu. \ Franciji mečejo literarne komuniste celo s cest, pri nus jih pa sprejemajo v — PEN klube ... bi Finci zavrnili sovjetske pogoje in ne sklenili z njimi miru, bi Švedska začela izvajati tako imenovani »japonski način nc-vmešavanja«. Ta način je v tem, da bi poslala Fincem na pomoč cele enote svoje redne vojske kot prostovoljce. Tak način nevmešavanja je znan tudi iz španske drž. vojne, ko so iz Nemčije. Rusije in Italije morali iti prostovoljci v Španijo. Sklenjen je tu potreben dopolnilni protokol o modalitetah umika finskih in sovjetskih čet z meje z datumi m kraji. Če Nemški zunanji minister Ribbentrop poroča Hitlerju o posvetih v Rimu Poluradno italijansko poročilo o vsebini rimskih razgovorov Berlin, 13. marca. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop se je snoci vrnil v Berlin iu bil kljub pozni uri takoj sprejet pri kanclerju Hitlerju, kateremu je na dolgo poročal o svojih posvetih z Mussolinijem, italijanskim zunanjim ministrom Cianom in papežem Pijem XII. v Rimu. Nemški listi obširno pišejo o pomenu Ribben-tropovega obiska v Rimu. Rim, 13. marca. o. Mussolinijev zaupnik Virginio Gayda našteva v včerajšnjem »Giornale dTtalija« vprašanja, o katerih sta Mussolini in Ribbentrop razpravljala. Ta vprašanja so: 1. Obisk posebnega Rooseveltovega odposlan- ca Wellesa v Evropi. 2. Razvoj vojne meu Rusijo iu Finske spričo prvih znamenj za morebitno premirje in spričo francoske in angleške pripravljenosti za neposredno pomoč Finski. 3. Nerazumljivo sovjetsko sovražno stališče do Italije, ki se kaže že od začetka vojne s Finsko. 4. Položaj na Balkanu. 5. Gospodarska vojna, blokada in proti-blokada. fi. Glavna točka razgovora so bili vojni eilji Nemčije. Ti cilji so: dati Nemčiji in Italiji pravičen mir in boljše ravnovesje sil v Evropi. Kakšno pomoč sta pripravljeni dati Anglija in Francija Fincem Pariz, 13. marca. o. Predsednik francoske vlade Daladier je včeraj v poslanski zbornici govoril o pomoči, ki jo je Francija dala in jo je še pripravljena dajati Finski, Prebral je brzojavno zahvalo finske vlade in maršala Mannerheima in dejal, da je francosko-angleški vrhovni vojni svet že 5. februarja sklenil poslati tudi vojaštvo. Dne 26. februarja je bila francoska vojska za pomoč Fincem pripravljena, prav tako tudi angleška. Anglija in Francija sta čakali samo uradne finske prošnje za pomoč. To prošnjo Francija in Anglija še vedno pričakujeta, čeprav vesta, da bi se Nor- veška in Švedska upirali prehodu angleške in francoske vojske čez svoje ozemlje. V parlamentarnih krogih so po Daladierovem govoru dolgo in obširno razpravljali o pogajanjih v Moskvi med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Govorili so, da je bila Velika Britanija pripravljena poslati, če bi Finska zahtevala pomoč, 75.000 do 100.000 vojakov, katerim bi se pozneje pridružilo še novih 100.000 vojakov. Razen tega je bilo na francoski vladni seji sklenjeno, da bodo poslali na Finsko tudi težke bombnike, ki jih sprva za Finsko niso bili namenili. Afera notarja dr. Senčarja pred Vrhovnim sodiščem Prva javna razprava našega najvišjega sodišča Ljubljana, 13. marea. Lani ustanovljeno vrhovno sodišče za Slovenijo v Ljubljani je začelo uradovati in poslovati v novembru. Sprva je moralo premagati velike težave zaradi uradnih prostorov. Začasno ima naše najvišje sodišče skromne uradne prostore v Mestni hranilnici ljubljanski, kjer pa nima primerne dvorane za javne razprave. Za tak primer je pač ta najvišja sodna instanca primorana se zateči v justično palačo, da tam najde goljubljubje in dvorano za večje razprave. Sodni kronist pač danes zaznamuje, da se je v veliki razpravni dvorani št. 79 v I. nadstr. justične palače, kjer se razpletajo po navadi kazenske afere, spadajoče pod pristojnost okrožnega sodišča, danes dopoldne pričela prva javna razprava vrhovnega kot kasacijskega dvora v Ljubljani. Na dnevnem redu je bila kazenska zadeva notarja dr. Dušana Senčarja iz Prevalj in tovarišev zaradi raznih zadev, ki jih je državni tožilec v Celju smatral za kazniva dejanja. Razprava se je začela ob 9 dopoldne ter je določena za dva dni. Kasacijski senat obstoja danes iz pet sodnikov. Senatu predseduje kas. sod. dr. Anton Lajovic, kot sodniki fungirajo gg.: dr. Filmi Josip Fischingcr, dr. Milko Gaber, dr. Avgust Munda in dr. Bogdan Petelin. Zapisnikar je tajnik vrhovnega sodišča dr. Ludvik Gruden. Navzoči so še: vrhovni državni tožilec dr. Štuhec, branilci, odvetniki iz Celja in obtoženci. O aferi notarja dr. Senčarja je dnevni tesk že mnogo poročal. V ozadju je konkurz Ilirske rudarske družbe, ki je bil razglašen 28. marca 1935. Gre za velike vsote. G. notar in tovariši so prišli zaradi nekih nepravilnosti v konflikt s kazenskim zakonom. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je vršila napeta in več dni trajajoča razprava. Pričela se je 29. avgusta ter je trajala do 31. avg., j nakar se je nadaljevala 1. septembra lani. Sodba je bila razglašena 2. septembra, s katero so bili vsi obtoženci oproščeni. Proti oprostilni sodbi je celjski državni tožilec dr. Rus prijavil revizijo in danes je ta revizija predmet javni razpravi pred vrhovnim sodiščem. Zanimiva je zgodovina. V Mežiški dolini se nahaja pol ure od Prevalj leški rudnik, ki je dajal premog že nad 120 let. Leta 1899 je kupil rudnik Heckel-Donnersmark. Po prevratu je leta 1930 kupila rudnik Ilirska premogokopna družba z delniškim kapitalom 1,500.000 din. Ljubljana od včeraj do danes Izredno prijetno je bilo včerajšnje dopoldne, čisto spomladansko gorko in lepo. Sonce je veselo sijalo in je obetalo imeniten dan. Kmalu popoldne pa so se po nebu začeli prevažati oblaki, zakalilo se je ozračje in zamračilo, kazalo je, da bomo še do večera dobili prvi mlačni spomladanski dež. Pa se je do noči še kar nekam držalo; šele ponoči je začelo narahlo, prav narahlo pršeti, pa ne toliko, da bi bilo vredno odpreti dežnik. Davi so bila tla samo vlažna. Oblaki pa se tudi čez noč niso utegnili prevleči, marveč so se le še zgostili. Močan jug jih je naglo podil od Krima proti Kamniškim planinam, in ni trajalo dolgo, pa je že začelo po malein pršiti. Vse kaže, da se bo končno le pripravilo do deževja. Temperatura se zadnja dva dneva že kar neprestano drži nad ničlo. V Ljubljani je bilo davi sredi mesta približno deset stopinj nad ničlo, kar je za mesec marec in za jutranje ure prav gotovo velika številka. Ta nenadna gor-kota pa se tudi že začenja močno poznati zunaj v prirodi, ker sneg kopni in izginja skoraj vidno. Neverjetno, koliko ga je pobralo v zadnjih dveh dneh, zlasti pa še nocojšnjo noč! Snežna plast po poljih je le še čisto tanka, jpa tudi njo že trgajo velike lise kopnin. Okoliški hribi so že goli, le tu pa tam se na njih še drže snežne lise, ki pa bodo tudi v najkrajšem času že izginile. Zdaj si bodo močno oddahnili kmetje, ki si IkkIo lahko napravjli nekaj drv, in spet oskrbeli steljo, za katero je bila zadnje čase že res kar huda zadrega. Seveda ne smemo pozabiti, da se mesec, ki ga zdaj preživljamo, imenuje marec in da je ta mesec od "njega dne že muhast, tako da bi nas utegnil še prav neprijetno presenetiti s kakšnim novim metežem in mrazom. Sneg in mraz se sicer ne bi mogla več dolgo držati, vendar pa bi nas neprijetno dimila, saj smo zdaj z duhom in z željo že napol v pomladi. Za današnje vreme je prav značilno dejstvo, da imajo naši kraji z našim mestom na čelu tokrat celo višjo temperaturo kakor kraji na morskem obrežju. Dalmatinska mesta so imela davi nižjo temperaturo kakor Ljubljana. Od povsod iz države javljajo, da se je bilo živo srebro pomaknilo visoko nad ničlo, le Sarajevčani se še ne morejo postaviti s tem dejstvom kajti tam so imeli davi še celi (ho stopinji mraza. Akademska odprava na Durmitor Izredno agilna in marljiva je Akademsku sekcija Slovenskega planinskega društva na ljubljanski univerzi. Njeni člani se z uspehom udejstvujejo na vseh jmdročjih, ki so v zvezi z gorništvom. Pridno se udejstvujejo v kopni in zimski alpinistiki, prirejajo tečaj za tečajem, imajo svoje sestanke in svoja predavanja, izdali pa so tudi po izredno vestnem, vztrajnem in težavnem delu kartoteko vseli prvih vzponov, ki so bili doslej opravljeni v naših Alpah. Čvrsta, dobra, vse pohvale vredna je ta mladina, ki se v današnjih materialističnih časih, v današnji splošni zmedenosti in pobitosti še ohrunilu svoj prvotni, sveži idealizem. Še vedno hodi v gore, še vedno je v čistemu živem stiku z nepokvarjeno, prvotno prirodo, še vedno bojuje boje ne nad prirodo. ampak nad lastnimi slabostmi, nekrvave boje sredi sten, na nevarnih grebenih in ra-zuh, poleti in v zimskem času. Ne dado se v Svetu svojih zamisli, v tem svetu čiste gorske prirode, motiti in begati po vznemirljivih ve- steh o dogodkih v velikem, umazanem svetu, kjer se ljudje in narodi koljejo in ubijajo med seboj. Nič jih ne brigajo razglabljanja, »modrovanja« in ugibanja ljudi, ki kar naprej kombinirajo, kako se bo razvil mednarodni položaj, kdo je zdaj v nevarnosti, kdo pride pozneje na vrsto, kdo bo zmagal in kdo bo premagan. Vse skupaj, vse te čenče in pripovedovanje, so le prazne marnje. Kadar kaj bo, si misli ta mladi rod, ki najlep.še dni svoje mladosti preživi v gorah, v večno lepi prirodi — bomo že pravi čas zvedeli, nas bodo že pravi čas poklicali — in če se bo pokazala potreba, če nas bo poklicala domovina, bomo stopili tja, kjer nas bo rabila. Teh fantov ni obvladala živčna vojna, mirno opravljajo naprej svoje delo in mirno si za bodoče delo v gorah še vedno postavljajo nove svetle cilje. To nam tudi potrjuje njihova sedanja odprava v črnogorske gore, na Durmitor. Z brzovlakom ob osmih zvečer je iz Ljubljane v nedeljo odpotovalo na Durmitor šest članov Akad. sekcije SPD, in sicer: Dovjak Tone, Kopač Vlasto, Paderšič Cene, Malovrh Cene, Filipič Boj mir in Dolar Dare. Fantje so se odpravili dobro opremljeni s tehničnimi pripomočki in z alpinsko izvežbanostjo, ki so si jo bili pridobili pri letošnjih zimskih treningih v domačih gorah. Ti treningi jim bodo v črnogorskih gorah, kjer vlada še prava zima. prišli izredno prav. Na Durmitorju bodo ostali približno štirinajst dni ter bodo v tem času poskušali opraviti vrsto prvih zimskih vzponov v tem pogorju, ki je bilo v letnem času alpinistično že precej obdelano. Seveda pa taka odprava velja denar — in študentje le stežko spravijo skupaj kakšne božjake. Pa vendar je Akademska sekcija sama prispevala, kolikor je le mogla, da bi svojim članom omogočila to alpinistično odpravo. Prav lep znesek jim je za to odpravo prispevala tudi »Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije«. Ta znesek je akademikom prav za prav definitivno omogočil odhod. Dalje sta mladim fantom priskočili na pomoč še banovina in Osrednje društvo Slov. planinskega društva, kakor se čuje, pa misli odpravo podpreti tudi mestna občina ljubljanska, katero so fantje prosili za pomoč, ker z denarjem, ki so ga bili zbrali doslej, še ne bodo mogli kriti vseh stroškov. Mladim, 'podjetnim fantom želimo na našem gorskem jugu čim več in čim lepših uspehov pri reševanju alpinskih nalog. Električni drog |e padel nanj Včeraj dopoldne ob pol devetih so ob cesti v Veliki Ix>ki pri Stični podirali električni drog. Naravnavali so ga in napravljali, da bi padel v pravi kraj, tja kamor so želeli, pa se jim je, sment električni, izmuznil in padel na posestnika iz Velike Loke, Jožeta Zajca. Zajc je pri tem dobil prav hude poškodbe na glavi, zlomljena pa mu je hila tudi noga. Nemudoma so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, njegovo stanje pa je hudo resno in nevarno. Drva je nabirala v gozdu, pa ie stopila tako nerodno, da je spodrsnila, padla in si zlomila nogo delavka iz Godiča, Katarina Gradišek. Še malo se je hotel posmučati, preden bo sneg za letos vzel slovo, sin bajtarja iz Vrhpolja, Jože Repnik. Pri tem pa je padel tako nerodno, da si je zlomil levo ključnico. Gnoj je vozil na njivo poljski dninar z Jezerskega, Andrej Jagodic. Ko je vozil med hišami, je nenadoma šinila muhastemu volu v trapasto bučo hudobija. Pritisnil je Jagodica »Ljubosumnost« (Kino Matica). Režiser W. T.ang jc imel svojevrstne pojme o »psihološki drami«. V tem filmu srečamo »zakonski trikot«: zdravnika, njegovo asistentko in njegovo ženo, ki morajo pretrpeti dovolj obupanih ur in iti skozi vice, ki jih ustvari ljubosumnost zdravnikove žene. Ves »psihološki film« pa ne sloni morda na kakšni eksaktni psihologizirajoči igri, temveč je njegovo težišče in težišče obravnavanega problema preneseno bolj na zunanjo plat, na razvoj dogodkov; delo ne učinkuje zagrenjeno in težko kakor večina podobnih dram, ki jih režirajo evropski tvorci, ampak nekako vedro, dejali bi z nenehno vero, da se bo konec krajev vse skupaj izteklo srečno. Prav zaradi te lahkotnosti, ki jo še stopnjujejo mnoge komične scene, pa je tudi sem pa tja dokaj naivno. V vlogi zdravnika srečamo Warnerja Bax-terja, njegovo ženo igra ljubka, sentimentalna Lorettu Young, asistentko pa Virginia Bruce. Subotica in Sarajevo Zagreb, 13. marca. j. Vprašanje Subotice in Sarajeva je najbolj občutljiva točka v odnosih med Srbi in Hrvati. O sporu, ki je nastal zaradi najavljenega zborovanja Hrvatov v Subotici, smo že poročali. Sedaj pa sc ponovno pogreva vprašanje Sarajeva. Nekateri prenapeti srbski krogi objavljajo od časa do časa vesti, kakor da so Hrvatje v Sarajevu nesložni in da je med njimi toliko skupin, kolikor je bolj vidnih Hrvatov. Pač pa se po navedbah srbskih listov nadškof dr. šarič baje zelo trudi, da bi raztresene skupine zbral in povezal v enotno politično organizacijo. »Hrvatski dnevnik« ogorčeno odklanja take obdolžitve na račun nadškofa dr. Šariča, ker se dr. Šarič sploh ne vmešava v politične in strankarske posle. Dr. Šarič^ jc ob priliki svojega nedavnega bivanja v Zagrebu izjavil, da ima polno zaupanje v vodstvo dr. Mačka._ Pač pa da deluje v Sarajevu nekaj posameznikov, katerih mnenja obešajo srbski listi na veliki zvon. List končuje, da za Hrvate ni nikjer drugje mesta, kakor v vrstah HSS, ki se je v Sarajevu pod diktaturami neustrašeno borila pod vodstvom dr. Šuteja za svobodo dn pravice ljudstva. Muslimanska »Pravda” in »Nova pravda” Sarajevo, 13. marca. m. Nedavno je prišlo med ministrom dr. Kulenovičem in bivšim ministrom dr. Behmenora do spora okrog lastništva lista »Pravda«, ki je bilo nekako službeno glasilo muslimanske politične organizacije, svoj čas glasilo JMO. pozneje pa glasilo muslimanskega dela JR Z. Toda dr. Behmen si je list nedavno prisvojil, nakar je minister dr. Kule-novič ustanovil nov list, ki je nosil isto injc »Pravda«. Državno tožilstvo v Sarajevu se je postavilo na stališče, da lahko izhajata dva lista z istim imenom, toda iz krogov muslimanske organizacije je prišla vest, da bo dr. Ku-lenovič tožil sodišču, ker bo hotel dokazati, da pripada stara »Pravda« njegovi politični skupini, ki je dejanski dedič nekdanje Jugoslovanske muslimanske organizacije. Sedaj pa spet poročajo, da se je minister dr. Kulenovič premislil in sklenil izdajati svoj list, ki bo nosil ime »Nova pravda«. ob zid. da si je revež hudo poškodoval rebra in si zlomil tudi nogo. Kočar iz Zapofoka pri Sodražici, Lojze Cvar, je v gozdu podiral smreko. Drevo je že izpodsekal, zahreščale so veje, ko se je nagni-1° — pa je »ostrmelo« (tako pravijo drvarji, če drevo med padcem z vrhom obvisi na kakšnem drugem drevesu), Cvar bi podrto smreko rad spravil na tla, iz yejnatega objema ven, in je začel drezati njene veje z močno leseno kljuko. In res jo je osvobodil. Drevo pa se je pri tem prevajalo in ni padlo tja, kamor se je bil Cvar nadejal. Zasukalo se je in padlo nanj in mu hudo poškodovalo rebra. Poučna in zanimiva knjižica Izza vo|ne Organizacija vojnih prostovoljcev je začela izdajati periodične publikacije pod naslovom »Dobrovoljska knjižnica«. Že prvi zvezek je vzbudil veliko zanimanje. Bila je to knjižica R. Pavlina, »Vrata v svobodo«. £daj pa je izšla druga knjižica in sicer delce člana »Jugoslovansekga odbora« v Londonu, dr. Bogumila Vošnjaka«, »Jugoslovanski odbor v Londonu«. V tem delu nas avtor na poljuden, pa tehten in izčrpen način seznanja z_ zgodovino Jugoslovanskega odbora, ki si je bil s svojim delovanjem v emigraciji med svetovno vojno pridobil nevenljive zasluge za to, da smo danes zbrani v ponosni lastni državi, Jugoslaviji. Knjižica je pisana jasno, posamezni elementi so lepo razdeljeni v zaključna poglavja, vse skupaj pa bralcu izredno nazorno predstavi delovanje jugoslovanskih emigrantov med svetovno vojno. Naroča se pri okrajni organizaciji vojnih prostovoljcev v Ljubljani, I' rančiškanska ulica 10. Sela predsedstva JRI Belgrad, 13. marca. m. V predsedništvn vlade je bila danes dopoldne seja predsedstva JEZ. Na seji so bili vsi člani predsedstva, med njimi predsednik stranke Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Anton Korošec in dr. Džafer Kulenovič, tajnik stranke dr. Miha Krek, tajnik glavnega odbora V. Cvrkič, senator dr. Lukič in tajnik Veljkovič. Dve obdukciji zaradi sumljive smrti Maribor, 12. marca. Zaradi ljudske govorice, ki je spremljala Smrt treh oseb, je odredilo drž. tožilstvo v Mariboru obdukcije, ki so bile danes v Slivnici in v Studencih pri Mariboru. Primer v Slivnici je posebno zanimiv. V Hotinji vasi je umrl dne 8. marca star prevžitkar Franc Primc, še pred-no pa so ga pokopali, je umrla njegova 79 letna zena. Po njeni smrti pa so se začele širiti med sosedi čudne govorice, da oba prevžitkarja nista umrla na naraven način, temveč je bilo njima zavdano. Govorice so prišle na uho tudi orožnikom. Tem je slivniški župan izjavil, da je prišla k njemu snaha pokojnik Primčevih, m sicer še na predvečer smrti svojega tasta. Ker sta imela Primčeva pri občini shranjenih d'n’ je snaha prosila župana, naj ji da 4000 din od tega denarja, češ da bo imela za pogreb, ker bosta stara dva kmalu umrla. Na podlagi teh govoric je odredilo drž. tožilstvo, • uu trui^° stare prevžitkarice raztelesi. Danes je bila v Slivnici sodno-zdravniška komisija ter je izvršil zdravnik dr. Jurečko raztelesenje. 1 reiskava pa ni mogla ugotoviti nasilnega vzroka smrti, pač pa je poslal zdravnik dele drobovja fiziološkemu zavodu v Ljubljano v kemično preiskavo. ,.J?ruSa0°b,dukcija Je bda danes na pokopališču v Studencih. Raztelesili so truplo 82 letnega starčka, ki je postal žrtev nesreče. Jurij Crnčič je stanoval v Studencih na Kralja Petra cesti. Zvečer je šel spat, ko pa so domači začutili, da prihaja iz njegove sobe oster dim, so šli pogledat ter so ga našli ležati na štedilniku, ki je bil ves razbeljen. Starček jc bil že napol zgorel ter mrtev. Dasi so znaki kazali, da se je zgodila nesreča, so se vendar pojavile govorice, in sicer v zvezi z visoko vsoto, za katero je bil starček zavarovan. Sodni zdravnik dr. Zorjan, ki je izvršil raztelesenje, ni mogel ugotoviti kakega drugega vzroka smrti, kakor smrtonosne opekline ter je zaradi tega preiskava v tem primeru ustavljena. Celjske novice Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča vsemu članstvu in kupujočemu občinstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine na praznik sv. Jožefa odprte od pol 8 do 1 popoldne, na veliko soboto, dne 23. marca morajo biti trgovine na drobno odprte samo do 5 popoldne, trgovine na debelo in druge trgovske pisarne pa ves popoldan zaprte. Iz podstrešja je kradel pšenico. Posestnik Avgust Mastnak pri Sv. Primožu pri St. Jurju je opazil, da mu nekdo že dlje časa krade žito iz skrinje nad svinjskim hlevom. Pred dnevi pa so ugotovili storilca. Je to neki S. Jožef iz Sv. Primoža, ki je priznal tatvino, zatrjuje pa, daJje ukradel le 43 kg pšenice. Sporočilo bolnišnice za ženske bolezni Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani 6poroča, da je prisiljena omejiti sprejemanje porodnic in bolnic na najnujnejše in najpotrebnejše primere. V zavod prihaja že od januarja neprestano veliko porodnic in bolnic, da so nastale velike zadrege, kam položiti ženske in kako jih varovati pred okuženjem. Prostori se ne morejo čistiti in zračiti, posteljno perilo se ne more redno Pr®h in razkuževati, osebje je preobremenjeno. Tako od dneva v dan raste nevarnost, da se pojavi epidemija okuženj. Uprava bolnišnice zato opozarja občinstvo in zdravnike, naj iščejo pomoči v Porodnišnici samo one porodnice, ki doma zaradi socialnih in higienskih razmer ne morejo roditi, in one, pri katerih 6ta zdravnik ali babica ugotovila nepravilnosti ter jih z utemeljenim priporočilom poslala v zavod. Posebno naj Ljubljančanke ostajajo doma, ker je v Ljubljani dovolj babic in zdravnikov. Da se izogne večjim nevarnostim, bo uprava bolnišnice odklanjala vse porodnice in bolnice, pri katerih se ne bo mogla prepričati, da jim je 6prejem v zavod zaradi težkih nepravilnosti in bolezni ali zaradi neugodnih domačih razmer res nujno potreben. Porod v domači hiši je varnejši nego porod v prenapolnjeni in higijensko pomanjkljivi porodnišnici. Obiski v splošni bolnišnici v Ljubljani Iz res utemeljenih gospodarskih in zdravstvenih ozirov se cenjeno občinstvo vljudno naproša, da izvoli obiske pri bolnikih kar najbolj omejiti in iz zdravstvenih razlogov po možnosti tudi brez otrok. — Uprava splošno državne bolnišnice v Ljubljani. 38 Smrt vznemir|a Craigley College Gospa Bemard-Mosejeva ji je ponudila osvežilno pijačo, pa ona jo je odklonila. Hitela je domov, da bi pomagala materi. Odšla je skupaj z MacPheyem. «Ali veste, kaj se je dogodilo Harve-yu?« je začela Sofija. MacPhey je pritrdilno pokimal z glavo. «2al mi je, gospodična Doddl Krivda ni na moji strani, toda mislim, da je bolje, če ga začasno odstranimo iz šole! Boste že videli!« «Pa menda vendar nihče ne misli, da je on kriv?« je vprašala Sofija. »Nihče še ne more trditi ničesar zanesljivega, gospodična Dodd! Pa kljub temu ne 6memo izgubiti izpred oči, da je po mnenju sira Willfrida prekršil zakon!« Sofija ga je opazovala, ko je govoril in zapazila, da ima glas truden, obraz zdelan in da je nasplošno videti pobit. Ta drugi zločin je pomenil morebiti konec njegove karijere ... Razen, če je imel v žepu kak drug aduti «Gospodi£na Dodd ,.« je prekinil njene misli detektiv, «vem, da po tej aferi iz-gledam popolnoma nesposoben človek. Toda ne bi rad, da bi Vi — zlasti Vi — mislili, da sem pobiti« Sofija ga je pogledala 6 sočutjem Zazdelo se ji je, da košček ponižnosti kar lepo prkrtoji temu Amerikancu. Kakor tudi Ilarveyu uro poprej,.. «0 ne, saj niste pobiti,« je spravila iz sebe. ♦Danes zvečer moram poskusiti nekaj izven šole. Računal sem, da bi mi morda Vi pristali na pomoč!« Sofija se je spomnila obljube, ki jo je bila dala Harveyu. Domislila 6e je zmede, ki je vladala v šoli — svojih ubogih staršev, ki so se zaman trudili, da bi ohranili red in disciplino med učenci. «Zdi se mi, da bom morala zvečer ostati doma,« je rekla. «Ne morem v takšnem položaju pustiti staršev samih. Seveda, če je kaj važnega .. .« «Ne, ni tako važno. Zelo dobro razumem Vaš položaj ... Pa hvala vam, gospodična Dodd, na zaupanju, ki ste mi ga izkazovali!« Njegova roka »c je lahko dotaknila njene rame, in pogled njegovih temnih oči se je za hip ustavil na njenih lepih, sivih očeh, ki so bile obrnjene proti njemu. ♦ Sicer to ni čisto nenevarno opravilo, in Vam zato zdaj, ko sem vse še malo premislil, te stvari ne bi zaupal, pa čeprav bi Vi sami pristali I Če 6e mi bo posrečilo, Vam bom jutri o tem kaj povedal.« «Tudi jaz sem nekaj sklenila,« je zamrmrala, «in če bo iz tega kaj, Vas bom takoj obvestila.« Prispela sta do vhoda v hišo. Medtem, ko je govorila, je v hiši zazvonil telefon. ♦Oprostite, moram pogledat, kdo je to,« je rekla. «Prav gotovo spet kakšni 6tarši zaradi otrok ...« MacPhey je stopil za njo v hišo. «Halo ... halo... Gospa Bemard-Mose? Da... Ali bi radi govorili z Mac-Pheyem? Trenutek, prosim.., Tu je!« Sofija je ponudila slušalko detektivu. «Halo? Da, jaz sem... Ali ste prepričani, da ste ga izgubili? Kje? Bil je v Vaši torbici, ko ste počivali v sobi gospe Dodd... Ali ste prepričani, da ga v vmesnem času niste videli? Dobro! Hvala, da ste me obvestili!« Izpustil je slušalko in 6e obrnil k Sofiji s čudnim nasmehom. ♦Točno tako, kakor sem bil tudi mislil,« je zamrmral. «Po enajsti uri danes dopoldne je nekdo tu v šoli ukradel gosp? Bernard-Mo6ejevi samokres!« Osemnajsto poglavje. V «Pomorskem kompasu«. Ostanek dneva je potekel za odrasle kakor hude 6anje. Otrokom je bil kakor neke vrste izjemnih in pomembnih počitnic. Medtem ko so nervozni profesorji j gledali, da bi na kak način koočali svoje delo, pa so učenci kar goreli od razbur-j jenja in niso imeli nikjer obstanka. Razvedela 6e je vest, da MacPhey ni vratar, temveč detektiv. Derek Pamberley je vi-j del, kako je njegov oče potisnil gospoda Netltona v avtomobil in 6ta za njim vstopila š? dva policaja. Govorili so 6amo o verigah in o samokresu. Nedoločene sum-nje, ki so se to jutro pojavile v njihovih glavah, so se izkristalizirale sedaj v jasen znak. Saj ni bilo več dvoma: dogodil se je bil zločin, 6enzacionalnejši kakor so najsanzacionelnejši detektivski romani, ki so ga bili kdaj brali! Vsak učenec je začutil, kako stopa v zgodovino in je le čakal, kdaj ga bodo poklicali k pričevanju. Za odrasle pa žalostna stran dogodka ni imela istega pomena. Gospod in gospa Dodd sta preživela dan v pisanju pisem, ki bi morda pomenila konec njune šolske kariere, Profesorji so se brezupno borili z razredi, v katerih ni bilo niti 6ledu več o disciplini. Gospod Hiff je bil videti trud-nejši kakor V6i drugi. Hrabro se je boril od zajtrka, toda njegov odpor je popuščal. Prvikrat v življenju se ni počutil dobro. Njegova ogorela polt je dobila zemlji podobno barvo, njegovi rameni sta izgubili običajno vojaško odločnost. Ves dan ni povedal nobene šale. Pokoncu ga je držala 1? nada, da bo večer lahko prebil v »Pomorskem kompasu«. Kar se gospodične Santaiy .tiče, si je od prejšnjega dne popolnoma opomogla. Kazala je celo energijo. Ovita v staro volneno ruto je nadzorovala v valiki učilnici polovico dijakov, ki so morali izdelovati svoje naloge. Ker dijakom ni mogla preprečiti, da ne bi govorili o zločinu, jim je dovolila, da se lahko pogovarjajo, toda le francosko Edino Lucas se ni vmešaval v ta splošni hrup: njegov svinčnik je brzel čezstra-ni v črnem zvezku, ni se menil za neumni razgovor, ki je brnel okrog njega: «Ali mislite, da je bil Mose mlajši zares ubit?... Kako?... Pamberley trdi, da je njegov oče aretiral Netltona .. .« Ropot je bil že kar eaglušen, ko so 6e odprla vrata in je v sobo stopil Mac-Phey. Detektiv je z očmi preletel sobo in med dijaki je takoj zavladala popolna tišina, Stopil je h katedru, medtem pa so ga spremljali pogledi, ki so kar goreli od ra-dovadnosti. »Gospodična,« je rekel komaj slišno, »ali bi mogli za trenutek iti v sosedno sobo? Rad bi nekaj govoril z Vami!« Gospodična Santaiy se je še trdneje zavila v 6voje ogrinjalo in utrujeno pogledala MacPheya. »Da, toda...« je rekla omahovaje in vstala, »na morem pustiti otrok samih. Danes so strahovito nemirni.« «0, 6aj je za to zdravilo ...« MacPhey je pogledal po dijakih, ki so sedeli popolnoma mimo, da ne bi izpustili niti besede tega razgovora. Končno se je njegov pogled srečal z Lucasovim. Detektiv mu je namignil, naj pride iz klopi. Ko je stopal proti katedru, je Lucasu hotelo 6rce skočiti iz pre. Morebiti je MayPhey končno le nekaj odkril, je tuhtal ta trenutek in že računal, da bo pr?d ostalimi objavil, kolikšna je njegova, Lucasova, zasluga, da je bila končno rešena skoraj nerešljiva uganka? Od tu in tam V Subotici i velikim zanimanjem pričakujejo ukrepov, ki jih bo vlada izdala, da bi uredila «l»ore med Srbi in Hrvati v Vojvodini. Hrvaški minister dr. Smoljan je v svoji izjavi poudaril, da je treba postaviti na vsa vodilna mesta le ljudi, ki imajo zaslombo med ljudstvom. Tako pravijo med drugim, da so Hrvatje odločno proti sedanjemu županu v Subotici Lipozančiču in zahtevajo, da mora oditi. Na njegovo mesto naj bi prižel mestni poverjeniK, ki bi vodil občino brez občinskega sveta. Prav gotovo je, da se bo vlada že te dni bavila z vojvodinskimi razmerami na podlagi poročil, ki jih bosta podala uolranji minister Stanoje Mihaldžič in minister dr. Bariša Smoljan. Madžari so že začeli izdajati nov svoj list, in sicer v Zagrebu. List se imenuje »A Nepa« in ga urejuje odvetnik dr. Ivan Nagy. List bo, kakor kaže, glasilo tiste skupine madžarske narodne manjšine, ki se je odločila za sodelovanje s HSS zavoljo tega, ker biva precej Madžarov na ozemlju banovine Hrvatske. Madžari v Vojvodini pa so se odločili, kakor znano, za Bclgrad, in bodo skušali najti zalombo pri JRZ. Uprava mesta Belgrada je smatrala te dni za potrebno, da je Belgrajčane ponovno opozorila, naj ne širijo zlobnih in neresničnih vesti o notranjepolitičnem položaju v naši državi. Uprava mesta pravi v svojem opozorilu, da so se zadnji čas lažnjive vesti pojavile v velikem številu in da bo zato policijska oblast z vso strogostjo nastopila proti tistim, ki take vesti širijo. Hrvaška banovina še sedaj nima uredbe za prenos poslov i* finančnega ministrstva na banovino Hrvatsko. Hrvaško javno mnenje je prepričano, da vodstvo HSS ne bo odjenjalo od svoje zahteve, da dobi Hrvaška svojo popolno finančno samostojnost. V Banjaluki so le doživeli, da je imenovani župan Muhamed Tabakovič prevzel svoje mesto, čeprav se je bil nekaj časa obotavljal zaradi sporov, ki so nastali zavoljo novih občinskih odbornikov. Tabakovič se je poprej posvetoval z ministrom dr. Kuleuovičem, uato pa je prevzel svojo dolžnost. Pač pa nočejo na noben način prevzeti odborniških mest Hrvatje, po številu osem, in trije muslimani. Vodstvo HSS je njihovo odklonilno stališče odobrilo in je zato poslalo v Banjaluko tudi svojega prvaka dr. D. Ljubičiča. Hrvatje pravijo, da ne morejo sprejeti odborniških mest, češ da bi jim jih po razpoloženju ljudstva pripadalo več. I>va srbska pravoslavna škofa sta se mudila nedavno v Sofiji in sta se pogovarjala z bolgarskimi pravoslavnimi škofi glede skupnega tiskanja cerkvenih knjig v cerkveno-slovanskem jeziku. Pred vojno je Bolgarija dobivala te knjige iz Rusije, po vojni pa je to odpadlo. Tudi v Srbiji so sedanje cerkvene knjige dotrajale in bo zato za obe cerkvi boljše, če se skupno domenita za natisk novih knjig. Dalje so se v Sofiji domenili, da bodo imeli večkrat konference zastopniki obeh pravoslavnih cerkva, da bi se tudi na verskem polju poglobilo sodelovanje med Jugoslavijo in al Bolgari jo. Za likvidacijo 01IZD so sedaj skoraj vse organizacije. Posebno iz Slovenije in iz Srbije so 80 slišali glasovi, da jo treba to centralistično ustanovo odpraviti in datj posameznim Okrožnim uradom več svobode in prostosti za samostojen razmah. Seveda bi z odpravo SUZOR nekateri OUZD pridobili, drugi pa spet izgubili. Znano je bilo, da so aktivni Okrožni uradi pokrivali izgube v pasivnih Okrožnih uradih. Odslej bo morala pač vsaka banovina na svojem področju poskrbeti, da se bo socialno zavarovanje nemoteno razvijalo. Ljubljanski Okrožni urad bo nedvomno mnogo pridobil, saj je vsako leto pošiljal SUZOR lepe milijone svojega poslovnega dobička, ki se pa ponavadi niso vračali v Slovenijo. Nova davčna preosnova, ki je bila pred dobrim mesecem uveljavljena, še ni prinesla nobenih vidnih in boljših rezultatov. Seveda je prezgodaj govoriti o tetn, da bi bila preosnova zgrešena, toda efekt se zaenkrat Še ni pokazal. Na splošno je prišlo v državno blagajno manj denarja kakor pa je odločal proračun. Navzlic vsemu temu pa meni finančni minister, da bo nova finančna preosnova vrgla državi letno čez milijardo din dohodkov. Za izboljšanje plač so se potegnili sedaj tudi zagrebški vseufiliški profesorji. Na svojem zborovanju so rekli, da so njihove plače vse premajhne in da so zraven še odbitki zelo visoki, mnogokrat znašajo celo 15% vse plače. Zato zahtevajo, da se profesorji izločijo iz uradniškega ranga in dobe potem take plače, da bodo v skladu s položajem in ugledom vseučiliških profesorjev, kakor v drugih tujih državah. Zaenkrat pa naj bi se sklenilo, da dobe profesorji del tistih pristojbin, katere plačajo študentje, kadar se prijavljajo k izpitom. Blizu Ormoža, pa na hrvaški strani, je bila baje neki dan skupščina pristašev kmečko-delav-ske, stranke v Sloveniji pod vodstvom nekega P. Horvata. Zagrebški >Jutarnji list« poroča o tej prireditvi in navaja, da je bilo zbranih okrog 300 delegatov. Navzočen je bil tudi posebni odposlanec dr. Mačka, ki je zbranim razložil politični položaj. Končno je bil za predsednika stranke izvoljen Pavel Horvat, o katerem pa je bilo nedavno že zapisano, da je premenjal že lepo vrsto političnih strank in da se je vneto potegoval pred leti za stranko, ki ima še danes v svojem programu centralizem in deluje proti sporazumu. Pri nas smo navajeni na take pojave gledati mirno, ker je znano, da se je že nešteto podobnih poskusov ponesrečilo. S! kulturnimi izmenjavami z Madžari bodo začeli Hrvatje. Sedaj so že najavili, da bo šlo osje-ško gledališče gostovat na Madžarsko, in sicer v Pečuh, kmalu nato pa bo pečujsko gledališče obisk vrnilo in bo priredilo v Osijeku dve predstavi. Sedaj čakajo samo še na odobritev banske oblasti v Zagrebu. Potopljeno italijansko ladjo »Arturo Bonello« so začeli dvigati iz morja pri otoku Visu. Ladja je bila motorna ribiška ladja in se je potopila komaj tri tedne potem, ko je bila zgrajena. Vredna je okrog 800.000 din in prav zato se je zavarovalnica, ki je morala lastniku ponesrečene ladje vso zavarovalnino že izplačati, odločila, da bo ladjo potegnila iz morja. Vsi lastniki tekstilnih tovarn na Hrvaškem se bodo sestali v Zagrebu čez teden in se bodo pogovarjali o vseh problemih, ki se njihove industrije tičejo. Domeniti se mislijo tudi o enotnih mezdah za delaVce, da ne bi po eni strani odpravili nevarnost mezdnih gibanj, po drugi pa bi z enotnimi mezdami zajezili prehudo medsebojno konkurenc«. Sijajen Hlm fantastKna lepote hi bajnega ratkoSja, atrakcij In baleta na ledu M. Ob 16., 19. in 21. uri Plesne akrobacije in točke na ledu izvaja znamenita skupina drsalcev »The internacion.ice follies«. V gl. vi. Joan Crawford In James Stewart Najelegantnejša, očarljiya žena v filmu, ki bo zadivil vse gledalce 1 Lepa glasba krasne toalete, film ki bo opajal s svojim sijajem ubo in oko! Kino Untea M-Ž1 Karneval na ledu Razne zgodbe iz sodne dvorane Drzen podstrešen vlomilec obsojen na 5 let — Uboj čevljarskega pomočnika Kokalja vnovič pred senatom Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Ljubljana, 13. marca. Ljubljančan Viktor Rebolj je star 37 let, po poklicu je trgovski zastopnik, v svojem nemirnem življenju pa se ie zlasti usposobil za posle podstrešnega vlomilstva. Njegov kazenski list je prav pisan. Sprva našteva le malenkostne kazni zaradi malih tatvin in vlomov, nato pa sc kopičijo prav hude kazni. V Zagrebu je bil obsojen na 3 leta, v Dubrovniku na 2 leti, v Ljubljani nato zopet na 2 leti, nato zopet v Zagrebu na 2 leti. Zadnjo kazen, 11 me-secevv je presedel v Ljubljani 29. oktobra. Ta nesrečni človek ni znal ceniti svobode. Kmalu je krenil v svoj stari obrt in začel vlamljati. Ponoči 29. oktobra lani je vlomil v podstrešje neke hiše pri cerkvi Srca Jezusovega. Petim strankam je _ odnesel mnogo perila, usnjate kovčeke, plašče in druge stvari v celotni vrednosti 3800 din. Policija je dolgo iskala tatu. Spretno ie_ znal Rebolj skriti blago in ga počasi prodajati. Nato je 14 decembra vlomil v podstrešje neke druge hiše, od koder je odnesel 2 preprogi, 2 para gojzarjev in razno posteljnino. Tudi tu je dobil čeden plen. Pri dveh vlomilskih poslih je nabral razno blago v vrednosti 6600 din. Mali kazensik senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, ga je včeraj sodil. Razprava je bila kratka. Rebolj je vse priznal. Bil je obsojen kot star poklicen tat na 5 let ro-bije in za 5_ let v izgubo častnih državljanskih pravic. Ko je predsednik bral višino kazni, je po dvorani završalo in zadonelo: »Bum!« Predsednik: »Sprejmete kazen?« »Sprejmem!« je obtoženec grgrajoč in tiho izjavil. Hudo se je bal, da ga ne bi bili vtaknili v kako prisilno delavnico za nedoločen čas. Prisilno delavnico je državni tožilec predlagal, toda sodišče je za enkrat pardoniralo obtoženca. Zločinci raje gredo na dolgoletno robijo, kakor pa le za nekaj let v prisilno delavnico, kjer je vse strožje napeta disciplina. O sodbi so se med znamenitim občinstvom razvijale nato živahne debate. Neki star možakar je modroval: »Mati moja, Bog ji daj večni mir in pokoj, mi je vedno pravila: Sinko! Raje stradaj, ko da kradeš! Vandral sem po Nemškem. Bil sem nekoč sestradan in poln uši ko berač mraza. Nisem kradel. Prišel sem do neke gospodi- nje, ki se me je usmilila. Delal se ”2 M > 1 I C 3* 3.1 3 Veter (smer, iBkOKt1 Pada- vine . « ■»s at t* 3 c E S a ! Ljubljana 755-9 100 5"t 83 10 0 Maribor 753-3 11*3 11) SO 7 s, — — Zagreb 762-0 12-0 4-0 90 5 sw, — — Belgrad 764-4 13-0 2-0 70 10 SWs — <— Sarajevo 766-5 13-0 -2-0 81 10 0 — — Vis 767-7 9-0 4-0 yo 8 s, — — Split 766-4 I2D 6-0 80 10 ENE, — — Kum bor 7664 11-0 4-0 70 1 NE.. — — Rab 764"j 9-0 6-0 90 10 NE, — — Oatirovnit« 765•? 11-0 2-0 60 10 E, — — Vremenska napoved: pretežno oblačno, nestalno ki precej toplo vreme. Tu in tam bo nulo deževalo. Koledar Danes, sreda. 13. marca: Teodora. Četrtek, 14. marca: Matilda. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 87. Večer slovenske besede pripravijo v petek, dne 15. t. m. naši mladi in najmlajši pisatelji: Vladimir Bartol, Ludvjk Mrzel, Jože Kranjc, Ladislav Kiauta in Igor Torkar. Literarni večer bo v dvorani delavske zbornice ob 8 zvečer. Prosimo in priporočamo občinstvu, ki mu je pri srcu naša mlada umetnost, da pohiti na ta večer. Teden _ vzgojnih večerov za starše na Dri. poskusni ljudski šoli za Bežigradom. Danes zvečer predava priv. docent g. dr. Božo Škerlj »Dednost in izobrazba«. Upraviteljstvi II. drž. mešč. in Drž. poskušne ljudske šole vljudno vabita starše bežigrajske mladine, da se predavanja udeleže. Vstop prost. Prihodnji klavirski koncert bo odigral pianist Marjan Lipovšek, in sicer v ponedeljek, dne 18. marca v veliki Filharmonični dvorani. V prvem delu koncerta bo izvajal dela Car-lattija, Havdna in Beethovna. Drugi del je posvečen našim domačim avtorjem in na vrsto pridejo: Premrl, Šivic, Osterc ter Škerjanc. — Koncertni program pa bosta končala Debussy in Chopin. Zanimiv spored visoke glasbene vrednosti, koncertant sam pa nam je najboljši Eorok za umetniško izvedbo. Poudarjamo, da o koncert v ponedeljek, dne 18. marca ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Na koncertu godalnega kvarteta Poltronieri bomo slišali godalni kvartet, ki ga ie uglasbil Ravel. Ta kvartet so umetniki igrali zelo po-S?st?krat v največjih evropskih kulturnih središčih, povsod z največjim umetniškim uspehom in kritiki ter občinstvo je bilo nad to izvedbo izredno navdušeno. Ravelov kvartet je delo izredno visoke umetniške vrednosti, v izvedbi Poltronierijevega kvarteta pa v resnici nekaj posebnega. Poleg Ravela bodo izvajali tudi Mozarta in Pick-Mangiagallija. Koncert kvarteta Poltronieri bo v petek, dne 15. marca ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Druga javna produkcija gojencev Srednje glasbene šole pri Glasbeni akademiji v Ljubljani bo v četrtek dne 14. t. m. ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani. Nastopilo bo več gojencev, solo-pevskega, klavirskega in instrumentalnega oddelka. Podrobni spored bomo priobčili jutri, danes pa že opoearjamo na ta nastop. «Lu{ * gora« je naslov lepi drami, ki jo priredi frančiškanska prosveta na cvetno nedeljo ob 5 popoldne. Igra ie pisana v 3. dejanjih in 4 slikah in nam poda sliko iz življenja dunajske mladine. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje pri Sfiligoju Razpis raznih dobav živilskih potrebščin in premoga za Delavski dom v Ljubljani, ki je bil objavljen v prilogi k 20. kosu »Sl. lista kr. banske uprave dravske banovine« z dne 9. marca 1940. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, z. z n. j. v Ljubljani, izplačuje od 15. marca dalje vse vloge, ki dne 1. marca 1935 niso presegale zneska 5000 din. Vse te osvobojene in nedvlgnjene vloge se bodo po 30. juniju 1940 prenesle na novi račun in se bodo obrestovale po normalni obrestni meri. Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 18. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice poljudno-znanstveno predavanje pod naslovom »O pogojih spočetja« Predaval bo univ. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba, ki bo pojasnjeval problem s številnimi diapozitivi. Vstopnina običajna. Prosvetno društvo Trnovo. Drevi ob 20 bo v društvenem domu imel zanimivo predavanje g. dr. Valter Bohinc o Svetih gorah in Svetih jezerih. Ljudska univerza, Kongresni trg mala dvorana Filharmonije. Danes 13. t. m. bo ob 20 predaval g. dr. Drago Cvetko o snovi: Vloga in pomen glasbe v sodobnem življenju. Vstop prost. Pedagoško društvo priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 6 zvečer v dvorani Mineraloškega instituta na univerzi predavanje g. Miroslava Zora: »Vzgojne oblike v skavtizmu«. Vstop prost. Šentjakobsko prosvetno društvo vabi na III. prosvetni večer drevi ob 8 v farni dvorani. Predaval bo univ. prof. dr. Andrej Snoj: »Skozi puščavo na goro Sinaj«. Uubliansko gledališče DRAMA. — Začetek ob 20. Sreda, 13. marca: »Kupčija s smrtjo*. Red B. Četrtek, 14. marca: »btrahopetec.« Red Četrtek. Petek, i5. marca ob 15: »Rdeče rože«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 16. marca: »Asmodej«. Izven. Znižane ee- ne od 20 din navzdol. OPERA. - Začetek ob 20. Sreda, 13. marca: »Lumpacius Vagabundus«. Red Sreda. Četrtek, 14. marca: »Balet Hrestač. Jolanta. Red A. Petek, 15. marca: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 16. marca: »Adriana Lecouvreur«. Premiera. Premierski abonma. V soboto bo premiera velike italijanske opere »Adriana Lecouvreur«, ki jo štejejo med naj-efektnejša dela italijanske literature Barvita glasba, polna najlepših melodij, se kot nalašč prilega malce romantičnemu dejanju, ki je povzeto po znani drami E. Scribea in E. Legouveja. Muzikalno vodstvo naše uprizoritve bo imel kapelnik A. Neffat, režija je v rokah šef-režiserja C. Debevca. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 13 marca: Zaprto. LcUtsk, 14, marca ob 20: »Vdova Roilinka Red A V ’• » i ** <** »čas je najhujši sovražnik,« pravi svetovni rekorder Taisto Maeki Razgovor, ki ga je imel francoski časnikar z Maekijem o vojni, vinu in negotovi bodočnosti Sprehajala sva se po ulicah Helsinkija, Taisto Maeki in jaz, pripoveduje omenjeni francoski časnikar. Peneči se zeleni valovi so udarjali ob pomol in na daleč prešli. Ladje so se gugale močneje kakor navadno. Iz daljave je bilo videti trdnjavo, ki brani pristanišče Helsinki. Njeni rdeč! zidovi so kakor mračne silhuete na sivem nebu. Maeki, svetovni rekorder, je simpatičen in pameten mladenič. Res, da ni več tako mlad kakor se misli, toda za svojih 28 let je še vedno mlad. Črnih las, črnih oči je bolj podoben kakemu južnjaku kakor Fincu, tej trdoživi in .nični rasi, ki predstavlja mešanico Švedov in Rusov. V Finski, tej ledeni zemlji, ostarijo ljudje maogo kasneje kakor pri nas na celini. Tudi Nurmi je imel že 26 let, ko je začel svojo slavno zmagovito pot. Tudi Ritola ali Matti Jaervinen, ali Isohollo, čudežni tekač preko zaprek, vsi ti so bili >old-boyi«. A kaj bi rekli šele za Ilmari Salminena, ki je poleg Maekija še vedno najboljši tekač na 10 tisoč metrov. Ali je treba morda še kakih primer? Maeki nekoliko podrsava z nogo. Noga mu nekaj ni v redu, ker se je ranil. No, pojutrišnjem bo šel v športski sanatorij in tam ga bodo pozdravili. Finec je trden kot jeklo, a tudi najmočnejše noge sčasoma popuste. Zlasti če se toliko utrujajo kakor je bilo to pri Maekiju. Pomislite samo: 36 tekov, od teh 5 novih svetovnih rekordov. Poleg tega še neštevilni kilometri, ki jih je pretekel na treningih, katere je opravil vsak teden. Tudi sam Maeki priznava, da mu je potrebno mnogo truda, preden pride v zagon. Cim vež teče, toliko boljše je to za njegovo kondicijo. Vprašal sem Maekija: »Ali ste zadovoljni s sezono, z uspehi?« Svetovni prvak skomizgne z rameni. »Zadovoljen? Ne vem! Morda! Toda moji uspehi me ne prevzemajo. Glavna stvar, to morate vedeti, je namreč čisto nekaj drugega.c Maekijev obraz vzdrhti. Veseli mladeniški obraz postane trd, odločnejši. Njegove obrvi so se namršile. Sedaj šele lahko spoznaš njegovo starost in njegov poklic. Maeki pripoveduje: »Glavno je tek! Borba! Taktika! Čudovito je, kadar človek teče na dolge proge. Najprej se zdi vse dolgočasno, ko človek leče rundo za rundo. To je monotona borba izčrpavanja. Včasih bi. radi nesmiselno vpregli vse svoje sile, samo da bi videli uspeh in da bi izgubili spremljajočo senco. Toda treba je imeti živce v oblasti. Tako tečete ravnodušno dalje, nekoliko hitreje, toda še vedno v merah svojih sil in vztrajnosti. Čim pa začutite, da je nasprotnikov dih vedno bližji, da je njegov korak neenak, pa se šele začenja pojavljali vznemirjenost. Vsak tekač prisluškuje samemu sebi, s strahom — ali se ne ho kaj takega tudi z menoj zgodilo — ne, če tečem svobodno, še ne čutim utrujenosti in nova sila priteka po žilah, tečeš, tečeš in sence izginjajo. Šele tedaj je prava borba tudi končana, pa čeprav morate včasih teči še tisoč ali celo več metrov. Prav za nrav bi že lahko končal borbo. Odločitev je že padla in zdaj se je treba le še vedno bolj oddaljiti od nasprotnika. To je najvažnejše. Zame je vedno glavna stvar zmaga, ki vliva novo moč, novo silo. Kakor hitro ste nasprotnika premagali, bi morali že nehati z borbo.. .« Smejem se: »In svetovni rekordi?« Maeki zopet skomizgne z rameni: »Da, prekiniti bi bilo treba borbo, če že tako hočete. Pri vsem tem pa je čas največji nasprotnik. Včasih, ko hočete potolči rekord, imate slab srednji čas, tedaj postanete besni, radi bi se pretegnili. Da, čas je največji nasprotnik, ker ga ne vidite. On teče poleg vas, in če postanete samo za hip slab ali nekoliko lagoden, že je vse šlo mimo vas in zaostali ste. Teki za svetovne rekorde, če jih zavestno tečete, so živčne borbe, in tedaj je treba biti ves čas teka kar najbolj osredotočen, zbran in prisoten.« »In življenje, zabave, igre, vino?« — Pri tem vprašanju sem opazoval Maekija ostro, da bi videl že v obrazu njegov odgovor. Maeki se smehlja: »Ni nam lahko. Tudi jaz sem človek Zabava, če je dobra in poštena, je tudi dober irening. Vina pa ne cenim. V resnici, nimam ga rad, bojim se ga, kajti vsak športnik bi moral sovražiti alkohol.«, »In načrti za bodočnost?« »Bodočnost? Nesrečna vojna. Upajmo, da se bo kmalu končala. Naša olimpiada! To je za nas nesreča, saj bi pokazali na njej vse, česar smo zmožni. Mi Finci smo toliko delali, lahko mi verjamete, toliko smo se trudili; pa tudi jaz, dve zlati kolajni (za 5000 in 10.000 m) bi bil gotovo dobil v svoji konkurenci. Naš napol dovršeni stadion! Naše investicije! Nesrečna vojna! Kaj bi mislil na bodočnost, ko ne vem, kaj nam bo prinesla sedanjost! Sem še vedno v formi, in to je vse.« Finec je postal resen. Zadel sem ga v najbolj občutljivo mesto, saj sem začel razgovor o finskem hrepenenju, o oliinpiadi. In ta majhna simpatična zemlja je toliko žrtvovala, da bi te igre potekle v njej! Zdaj pa je vse zaman! Razumeli bomo to jezo, ta bes, izza katerega se v istem mahu poraja nova mržnja, nove borbe, nov obup. Molče se vračava. Oddaljujeva se od pristanišča in stopava v mesto,1 v to mlado mesto, ki je tako značilno za vso to zemljo, tako delavno, marljivo, vztrajno, a hkrati ponosno, mesto, ki ni zaslužilo takega pretresa, take katastrofe v 20. stoletju, komaj po 20 letih svobode' Kmečki oddelki romunske stranke narodnega preporoda korakajo v sprerodu na dan druge obletnice nove romunske nstaTe. Vremenska poročila so zdaj skrivnost Vsak je lahko opazil, da so časopisi in radio v državah, ki so v vojnem stanju, s prviiin dnem nehali prinašati vremenska poročila. Anglija na ta način drži sovražnika v negotovosti, kar zadeva vreme, ker za dobro vre- Vsakdanji priior oh angleških »halah: ribiška ladjica sprejema zadnjega moža posadke s potopljenega nevtralnega parnika. mensko prerokovanje ni zadosti imeti vse podatke na lastnem ozemlju, temveč je treba nanesti podatke na karto, ki zavzema najmanj 2000 kvadratnih milj. Anglija, Nizozemska in Belgija ne dajejo več vremenskih poročil. To se pravi, da Nemčija nima nobenih informacij o vremenu na zahodni »tram in ji zato manjka polovica potrebnih podatkov. Poleg tega je zahodna stran za Nemčijo posebno važna, ker večina vremenskih sprememb prihaja s te strani, tako da je tako rekoč tudi metereološko blokirana. Angleški strokovnjaki so napravili poskus in primerjali svoje lastne vremenske napovedi, katere zbirajo na vseh podatkih, ki jih imajo sami na razpolago, z onimi, ki jih lahko dobijo Nemci. Obe napovedi sta bili vedno po-[voLnoma različni Nemška letala večkrat letijo nad Severnim morjem in pri tej priliki zbirajo inetereološke podatke. Iz tega se vidi, da so v veliki stiski in da poskušajo vse. kar je mogoče, da bi prišli do čim točnejših informacij. Vprašanje je, na kakšen način Nemci pri- hajajo do svojih podatkov. V glavnem so trije: ^»odatki, ki jih dobivajo od svojih vojnih letal, podatki, ki jih njihovi agenti s pomočjo tajnih radijskih postaj redno pošiljajo, in končno tisti, ki jih dobijo od svojih potniških letal, katera vzdržujejo zvezo z nevtralnimi državami, predvsem z Belgijo in Nizozemsko. Nemška letala pri svojih poletih lahko dobijo samo čisto omejene podatke o področju, čez katero letijo in jih ne gre smatrati niti za posebno točne, niti ne za važne. Druga dva načina sta popolnoma odvisna od Angležev samih. zlasti se, če oni svoje vremenske podatke prikrivajo v zadostni meri. Če bi na primer vremenska poročila izhajala v angleških časopisih, bi nemški agenti z lahkoto prišli do njih, in bi nemške vremenske napovedi ne trpele nobene škode. Važni vremenski podatki se lahko posne- majo tudi iz fotografij, ki predstavljajo velik nov sneg, velike viharje ali pa deževje, kakor meglo in podobno. Zato je objavljanje takui fotografij v Angliji prepovedano, dokler ne preide najmanj deset dni, odkar so bile posnete. laki tipični vremenski pojavi namreč navadno spremljajo večje barometrske spremembe ali anomalije, ki so dobremu metere-ologu znane. Če torej Nemci zvedo, da je na Crimer na Vorkshireski ravnici padel sneg. odo nemški vremenski strokovnjaki ob istem času vedeli tudi to, kaj se dogaja 1000 milj na okoli. In če oni zvedo, da je na severozahodni obali škotske besnel hud vihar, bodo njihovi strokovnjaki takoj vedeli, da je močan ciklon prišel iz Atlantika proti vzhodu. Podobne stvari se lahko zaključijo radi pojavov močne megle ali pa dežja. Opazovanja angleških službenih vremenskih postaj se pošiljajo angleškim in francoskim vojaškim oblastem pod strogo tajno šifro. Tudi pozneje, ko so ta poročila že zastarela, ona na noben način ne smejo priti sovražniku v roke, ker bi on lahko s primerjanjem spoznal napake. Ob času krize v septembru 1938 leta je angleška metereološka postaja imela okrog 600 uradnikov. Oni so bili, ko se je pričela vojna, razporejeni kot metereološki oficirji na razne aerodrome in v štabe. Vremenske karte imajo to napako, da se lahko iz njih razvidi vreme samo v dveh dimenzijah, zrak ima pa tri Za letalstvo je še posebno važno, kakšno vreme vlada več milj visoko v zraku. V to svrho se delajo tako zva-ne »radio-sonde«. ki stojijo v tem. da se majhen balon, ki ima približno 3 m v premeru in pod njim je pričvrščen poseben aparat, ki avtomatično registrira temperaturo, zračni pritisk in vlago in te podatke ob istem času s pomočjo radia pošilja na zemljo. Tak balon se dvigne nad letališčem in da vse podatke v vseli višinah. Na ta način dobljeni podatki so neprecenljive važnosti za izdelovo vremenskih napovedi. Nevernim Tomažem, če verjamejo ali ne! Najnenavadnejše zavarovalno društvo je vsekakor »Lloyd« v Londonu. Pri njem so se lahko zavarovali akademiki za primer, če bi padli pri izpitu. Vsak zavarovanec pa je moral redno na vsa ajmanjša riba na svetu je dolga komaj centimeter. Imenuje se »pigmea«. Prve vesti o Belgradu segajo v drugo stoletje pred Kristusom. Od vseh piscev ga je prvi omenil Grk Klavdij Ptolomej. Friderik Absh>an iz Toronta (Kanada) ima sredince krajše od vseh ostalih prstov na rokah. Na neki farmi pri Wellesu v državi Newyork (USA) so imeli kravo, ki je dojila nekaj prašičev — sirot. Znani ameriški glasbenik in komponist Leslie van Arsdeille ne zna čitati not in ni nikdar po-setil niti ene glasbene ure. Najnižja temperatura živega človeka je znašala 23 stopinj in to pri koleri. Najvišja pa je dosegla 43 stopinj pri človeku, ki je imel tetanus. Da je zemlja okrogla, je vedel Grk Aristotel že v četrtem soletju pred Kristusom. Cezar je lahko istočasno pisal, bral, govoril in poslušal. Program radio Ljubljana Sreda, 13. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Plesi in koračnice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Škrjanček — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Zakaj sem postal duhovnik (g. F. S. Finžgar), b) Vpliv alkohola na duševnost. (V okviru treznostnega tedna predava g. prof. E. Bojc) — 18.40 Staroslovenska kultura na naših tleh (g. dr. Rajko Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Umetnost in nacionalizem (dr. Drago Cvetko, Ljubljana) — 19.40 Objave — 19.50 Rastlina — čudo tehnične zgradbe (g. dr. Maks Vraber) — 2<) Pevski koncert glasbenega društva »Ljubljana« — 30.45 Lahka glasba (plošče) — 21.10 Koncert tamburaškega orkestra (vodi A. Karmel j) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Plesna glasba Drugi programi Sreda, 13. marca: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20.30 Zbor. - Bratislava: 19.30 Gledališki prenos. — Praga: 21 Filharmon. konc. — Sofija: 20.30 Instrumentalni konc. — Beromiinster: 20.15 Borodinova glasba. — Budimpešta: 19.25 Schubertov konc. — Bukarešta: 20 Bachov »Pasijon po sv. Janezu«. — R. L. Stevenson: Na lužnem morju Popoldne je bila poletna dvorana nabito polna ljudi; drugi pa so ec zgnetli zunaj ter so zijali pod prevesno streho v notranjost dvorane kakor otroci doma v cirkuški šotor. Notri se je vadila mahinska družba za bližnjo pevsko slavnost. Karaiti je sedel v prvi vreti, tik ob pevcih, in nas so pozvali (najbrž mi čast kraljici Viktoriji), naj sedemo zraven njega. Močna, huda, prav moreča vročina je žehtela od pločevinaste strehe, in zrak je bil težak, ker je bil duh po vencih tako neznosno močan. Pevci so sedeli po skupinah na tleh, okrog ledij so bili pre-pasani z lepo narejenimi opasniki, na rokah so imeli šope kokosovega listja, na glavi pa rumene listnate krone. Različni solisti so se dvignili, da bi zapeli pesmi, ki so zavzemale največji del programa. Pa tudi že sama prisotnost pevskih skupin, ki je, čeprav pevci niso peli, stopnjevala zunanji učinek. Udarjali so takt, posnemali druge, se pačili, dvigali glave, 6e nagibali vznak ter strmeli navzgor, zamahovali z listnatimi šopi na rokah, ploskali t er se trkali (glasno kakor da bi udarjali po pločevinastem bobnu) na levo plat prsi; ritem je bil dovršen, glasba barbarska, pa polna zavedne umetnosti. Zaznamoval sem 6i posebno umetne prijeme, ki 60 jih pri igranju uporabljali kar naprej. Nenadna izprememba (mislim, da tonskega načina) n 2 da bi bil s tem prekinjen takt, je bila oznanjena po sunkovitem, dramatičnem povišanju glasu in po živahnem splošnem gestikuliranju. Glasovi solistov so posegali v petje drug za drugim in sicer surovo ter kakofonsko, ter so se šele polagoma zedinili. Ko pa je z vso silo zastavil zbor, jih je preglasil, komaj so se bili dodobra ubrali. Običajno, hlastno, lajajočo, nemelo-dično preganjanje glasov so od časa do časa prekinjali in polepšavali odlomki psalmsko učinkujoče melodije, ki je bila običajno dobro komponirana ali pa je radi kontrasta napravljala tak dojem. Ritem se j 2 pogosto menjaval, in konec vsakega komada je tvoril, ko se je razpoloženje razvilo do divjost* in splošne norosti, popolnoma dosledno enak glasbeni motiv; Le s težka bi si utegnili predstavljati ogenj in hudičarijo, ki so jo vložili v kujoči, razbijajoči finale. Vse se je strnilo in zbralo v nepopisen pekel: glasovi, roke, oči, listi in opletajoči šopi; zoor se je zibal v taktu in je vezal oči, melodija pa ušesa; obrazi so se skremžili po eni plati radi navdušenja, po drugi pa zaradi napora. Kmalu potem pa se je vsa ta druščina dvignila, bobnarji 60 napravili polkrog okoli solistov. Včasih jih je bilo pet, nato pa spet samo dva. Spevi, ki 60 zdaj prišli na vrsto, so bili še dramatičnejli. Čeprav nisem imel nikogar, ki bi mi bil mogel te reči razložiti, sem vendarle mestoma v temnih, pa jasno razvidnih obrisih lahko ugotovil, da gre za neko dajanje; nehote sem moral pri tem misliti na neke turbulentne množestvene prizore iz velike opere doma; prav natanko so zveneli posamezni glasovi ven iz ensembleja in prav tako so se nato v njem spet izgubljali v celoti; prav tako so se igralci zbirali v gruče, z dvignjenimi rokami in z zavijajočimi očmi strmeli proti nebu — ali pa proti galeriji. Toda tukajšnja umetnost je že vzrasla čez vzgled Thespide. Umetnost tega ljudstva je že zdavnaj premagala embrijski stadij: petje, ples, bobnanje, kvartet in solo — cela, polno razvita drama, čeprav v miniaturi. Med vsemi tako imenovanimi plesnimi predstavami na Južnem morju, kar sem jih bil sam videl, zavzema brez oporekanja in brez dvoma prvo mesto tista v Butaritariju. «Huha«, kakor jo najde le bežno se ustavljajoči globetrotter v Honoluluju, je brez dvoma ena najbolj topih iznajdb, kar jih je moči kje najti. Gledalec pri njej zeha kakor pri vse-učiliškem seminarju ali pri parlamentarni debati. Ples na otoku Gilbert pa razvnema duha; elektrizira in potegne občinstvo za seboj. To ima, kar skriva v sebi vsaka umetnost: pomen, ki ga ni mogoče raz-vozljati, pomen, ki človeka obvlada s svojo nujnost- jo in neposrednostjo. Kjer sodeluje toliko ljudi in kjer vsi (y nekem določenem trenutku) napravijo isto naglo, komplicirano in pogosto kapriciozno kretnjo, morajo biti skušnje nadvse utrudljive. Toda ljudje se začenjajo vaditi že kot otroci. Pogosto lahko zagledaš v maniapi otroka in moža: mož poje in gestikulira, otrok pa ves v solzah stoji pred njim ter trepetajoč poskuša posnemati vse njegove kretnje in tone; to je bodoči umetnik otoka Gilbert, ki se (kakor vsi umetniki) nauči svoje umetnosti v bolečinah. Utegnilo bi se zdeti, da preveč hvalim; zato pa naj semle uvrstim del dnevnika, ki ga je bila pisala moja žena. Ta dnevnik naj dokaže, da jaz nisem bil edini, ki ga je dogodek potegnil za seboj, hkrati pa naj tudi izpopolni sliko, ki sem jo bil doslej razvil. — »Dirigent je dal znamenje in plesalci so začeli migati z rameni: majali so se s telesi sem pa tja, se v dovršenem taktu trkali na prsa in stem pričeli predigro. Igralci so medtem sedeli, razen dveh, potem 6pet treh solistov, in dvakrat razen enega samega solista. Ti so stali pokonci v skupini, komaj opazno premikali noge in skozi njihova telesa je dr- sel tih, trepetajoč ritem. Po predigri je prišel kratek odmor, in nato je pričela prava opera — drugače te stvari ni mogoče označiti, opera, v kateri je bil vsak pevec tudi dovršen igralec. Zdelo se je, da je junak v svoji strastni ekstazi, ki ga je bila preplavila od temena do peta, popolnoma zamaknjen in spremenjen; ob neki priliki se je zdelo, kakor bi bil čez prizorišče in oder potegnil močan veter — njihova ramena, njihove s perjem okrašene roke in preti so trepetali v gibanju, ki je konec krajev pre-vaelo tudi moje živce. Glave in telesa so sledila, prav kakor žitno polje, ki ga biča vihar. Moja kri je postala vroča in spet mrzla. Solze so mi stopile v oči, glava mi je omahovala, začutila sem skoraj neodoljivo potrebo, da bi se pridružila plesalcem. Eno dramo sem, tako se mi vsaj dozdeva, skoraj popolnoma razumela. Divji, krvoločen star mož je igral solo-vlogo. Pel je o rojstvu nekega princa in kako je mati tega princa nežno zibala v svojem naročju. Pel je o njegovi mladosti ko je svoje tovariše prekašal v vsem, v plavanju, v plezanju, prav v vseh telesnih spretnostih; pel je o njegovi mladosti, ko se je s svojim čolnom odpravil na morje in začel loviti ribe. Pel je o njegovi moški dobi, ko si je vzel ženo, ki je nosila njegovega sina na ramah. Potem pa je prišel bojni hrum, velika bitka je nastala, bitka, katere izid je bil dolgo časa popolnoma negotov. Toda junak je zmagal — kakor se mu to že vselej posreči — in z neverjetnim zmagoslavnim krikom je nehala ta predstava. Na sporedu pa so bile tudi humoristične drame, ob katerih so se ljudje izredno zabavali. Med eno od teh dram me je Srijel star mož, ki je sedel ea mano, ea ramo, ter m; ihitaje povedal neko reč, katero sem razumela kot paralelo k približno naslednjim besedam: «Oh, ve ženske, ve ženske, vse ste take!« Zdi se mi, da vsa ta reč ni bila posebno laskava. Niti enkrat pa se ni javila kakšna sled o nespodobnosti kakor se to običajno dogaja na vzhodnih otokih Glasba sama je bila najmanj tako umetna kakor je umetna naša glasba, čeprav je ta glasba temeljila na po-polnom drugačni osnovi; enkrat ali dvakrat so me presenetila mesta, ki so spominjala na najboljšo angleško cerkveno glasbo, toda V6e to je prihajalo prav za prav le bežno, tako mimogrede. Končno je prišel večji odmor in takrat so planili pokonci vsi plesalci Z dramo je raslo tudi eanimanje. Igralci so klicali gledalce in nebo. Posvetovali 60 se med seboj, zarotniki so se strnili v gručo, bila je najčistejša opera, bohni »o udarjali o pravem trenutku, tenor, bariton in bas, vse je bilo na mestu — le da so imeli vsi glasovi popolnoma enak zven. Enkrat je zapela neka ženska, ki je stala prav v zadnjih vrstah, z zelo lepim altom, le da je ta alt močno ka žilo petje skozi nos: opazila sem, da to razvad posnemajo vse ženske. (Nadaljevanje.) Za Jngoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo. »Stegenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6-II1. Telefon št. 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica