Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri •' popoldne.
■K *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
« *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6 30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 68.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 26. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Mariborski duhovniki napovedali slovenskemu narodu vojsko.
Dve leti rovanja dr. Koroščeve stranke nista spametovali voditeljev Kmečke zveze. Mariborskim duhovnikom ni za složno delo slovenskih politikov v deželnem zboru v Gradcu. Zaupni shod klerikalcev je preteklo sredo v Mariboru narodnim Slovencem n a p o -vjedal vojsko na celi črti glede volitev v deželni zbor štajerski. Dr. Korošec, Roškar, dr. Vrstovšek in drugi klerikalni špekulantje s o se veselili, da nastane v Srbiji vojska. Upali so, da bodo pristaši narodne stranke na bojišču za Avstrijo prinesli toliko žrtev, da se ne bodo mogli uspešno spustiti v volilno borbo za deželni zbor. Kakor krokarji najdejo svoj dobiček, kjer je zmagala smrt nad človeškim življenjem na bojnem polju, tako so mariborski duhovniki vedeli, da njim ni treba iti v Srbijo umirat z drugimi rojaki vred za domovino. Sklenili so preteklo sredo, ko je bila nevarnost vojske s Srbijo največja, zahrbtno izkoristiti ta položaj zoper narodno stranko ter so ošabno zavrnili oni predlog glede dogovornih volitev v deželni zbor, kateri predlog so prvotno stavili nam odborniki Kmečke zveze same. Že pred pol letom so stavili predlog, naj se narodna stranka zadovolji le s štirimi poslanci v dežel, zboru, kar je očividno neznatno število. Mi nismo hoteli ubogega ljudstva, Ki trpi glad vsled slabe letine ir ki ie trepetalo pred izgubami vojske s Srbijo, vplesti še v volilni boj.
Hoteli smo z ozirom na koristi slovenskega naroda mir. Duhovniki pa ne privoščijo štajerskim Slovencem miru. Sklenili so, da hočejo pridobiti vseh 13 poslanskih mest v dež. zboru. Akoravno vedo, kako pokajo njih gospodarska podjetja na vseh koncih in krajih in kako njih lastni pristaši želijo mir, zmagala je požrešnost klerikalcev. Toda zdi se, da so mariborski klerikalci sklenili napoved volilnega boja en dan prezgodaj. Danes sejezunanjipoložaj djržavenepričakovanopopolnoma spreobrnil in sicer za Avstrijo ugodno. Vojske s Srbijo ne bodemo imeli. Mariborski špekulanti, ki so špekulirali na vojsko s Srbijo in na svoj dobiček vsled nesreče naroda, veselili so se prezgodaj. Glavni zbor narodne stranke 4. aprila ima sedaj odločiti, ali zaupa svojo usodo klerikalnim špekulantom ali ne. Somišljeniki, nujna potreba je, da se v ogromnem številu udeležite glavnega zbora nar. stranke v nedeljo 4. aprila v Celju. Pretresajte, ali se hočete ukloniti ošab-nosti kmečke zveze ali stopiti v volilni boj zoper vse klerikalne kandidate. Ukrepajte že zdaj o imenih mož, ki bi se naj postavili kot kandidati narodne stranke za deželni zbor. Vsled izključen j a vojne nevarnosti s Srbijo, naj si oddahne slovensko ljudstvo na Štajerskem in naj trezno presodi, kaj mu je storiti nasproti ošabnosti domačega neprijatelja klerikalca.
Nenàden preobrat na Srbskem.
Prestolonaslednik Jnrlj se je odpovedal nasledništvu na prestol.
a Budimpešta, 25. marca. Danes opoldne so dobili listi sledečo brzojavko: Prestolonaslednik Jurij je poslal ministerskemn predsedniku Novakoviču pismo, v katerem mu naznanja, da se odpove prestolu na korist svojemu mlajSèmu bratu Aleksandru in da bo zapustil deželo.
a Beglrad, 25. marca. O odpovedi prestolonaslednika se poroča: Včeraj zvečer je bilo daljše ministersko posvetovanje. Minister vnanjih rečij Mi-lovanovič je vladi naznanil, da je Rusija brezpogojno priznala aneksijo Bosne in Hercegovine in je ostro napadal prestolonaslednika, kateri je s svojo agitacijo Srbijo spravil na rob propada. Ministerski svet je sklenil obrniti se na kralja s prošnjo, da naj glede na pogubno politično agitacijo prestolonaslednika, ki pomeni največjo nevarnost za državo in dinastijo, kakor tudi zaradi umora sluge Kolakoviča, proti prestolonasledniku najstrožje postopa. Kralj Peter je v to takoj privolil, je prestolonaslednika poklical k sebi v avdijenco in mu očital, da je rekel, da je dobil na svojem obisku v Petrogradu obvezna zatrdila s strani Rusije, katerih mu pa v resnici ni nikdo dal. Dalje je rekel kralj prestolonasledniku, da ga bodo zaradi umora svojega sluge sramotno pognali iz vojske, če se ne odpove nasledstvu na prestol. Nato je prestolonaslednik takoj izjavil, da se odpoveduje.
LISTEK.
izlet gospoda Broučka v
15. stoletje. 40
Češki spisal Svatopluk čech. — Poslovenil
Stanko Svetina. Dalje.
Šele sedaj se je ozrl prosto po sobi in je kmaln zbral uspehe svojega opazovanja. Menil je, da ni neumestna skromnost, če naziva Domšik svojo paradno sobo (kajti v tako je gotovo privedel gosta k gostovanju) le izbo. Bila je sicer ponekod bolj prostrana nego čumnata, toda ravno tako skopo razsvetljena in ravnotako le s čvetero-in osmerostranimi opekami tlakovana; krog in krog ob sivih stenah, pokritih tupatam z živopisanim blagom, so stale priproste lesene klopi, kakor sedaj le,-kje v kmečkih izbah ali v gostilnicah na deželi; v enem kotu je stala ob njih ravno tako navadna miza brez stolov, v drugem kotu ogrom ia peč čudne podobe; ostala hišna oprava je obstajala iz slikanih škrinj in nerodne omare; na polici so se lesketale cinaste sklede in raznovrstne čaše; iz male omarice v zidu, ki je bila ravno odprta,
je gledalo nekoliko starih, okovanih knjig v debelih platnicah. Ako dodamo, da je bila izba nepravilna, polna kotov in izdolbin, da je bila oprava v nji površna, nesomerno razstavljena in vsak del drugačne in k temu še žive barve, tako da je vse skupaj napravljalo zelo čuden vtis — gotovo gospod bralec pritrdi gospodu Broučku, da je bil salon Janka od zvona v mnogem bolj podoben, starinski kmečki izbi, kot moderni, mestni sobi. Da, bile so tu tudi stvari, o katerih se naši kmečki izbi niti ne sanja: V oknih, vdelanih v globokih, na dveh straneh s sedeži napravljenih izdolbinah, niso bile šipe, ampak množina raznobarvnih koleščkov, spojenih s svincem, kakršne vidimo sedaj le v cerkvah, in po stenah so bila zopet tupatam povešena, kakor v orožarnici, čudno, raznovrstno orožje in brneče ploče, katerim je delal družbo tudi velik, poslikan ščit v kotu.
Res je tudi, da je izbino pohištvo, dasiravno je gostu iz devetnajstega stoletja kaj malo imponiralo, vendar kazalo pri natančnejšem opazovanju smisel za okras, ponekod tudi za lesk. Že sama tla iz opeke so bila tupatam posejana s svežim cvetjem, ki je raz-
širjalo prijetno vonjavo; pisani okraski v podobi cvetk in ptičev so bili vtkani v preprogah na stenah in^naslikani na eni škrinj i, dočim so druge — vsaka z diugačno barvo poslikane — imele lepo zavite in različno okrašene okove; omara in noge priproste mize so bile čudno in lepo izrezljane; velika peč, sicer brez glazure, toda z raznobarvnimi glinami okrašena, je izgledala kakor mal grad in je imela na vrhu veličastno krono.
Domšik, videč pozornost, s katero opazuje gost izdelke staročeškega lončarstva, mu je razjasnil, da je dal namesto prejšnjega zakajenega ognjišča, postaviti za lepe denarje to peč, ki prihaja sedaj mnogo v navado.
„In te steklene koleščke sem si dal vdelati v okna," je dodal z oči-vidnim ponosom.
„Lepi so," je pohvalil Brouček prisiljeno. „Le da izgleda to skoro kakor v cerkvi."
„Seveda, prej so imeli steklena okna le v cerkvah," je pravil gostiielj, „toda v sedanji dobi si nabavljajo nekateri bogatejši meščani, ne da bi jim bilo žal velikih stroškov, ta dragoceni okras tudi v sobah. Dalje prihodnjič.
Poročila o odpovedi prestolonaslednika.
Ko je prestolonaslednik svojega slugo tako hudo pretepel, da so ga skoro umirajočega odnesli v bolnico, so se začele širiti govorice o tej surovosti po Belgradu. Listi so začeli pisati o dogodku ter so z vso odločnostjo zahtevali, naj se stvar strogo preišče in krivca; ali morilca postavi nemudoma pred sodišče in če bi bil to tudi prestolonaslednik. „Zvono" je pisalo, da si policija ne upa pošteno postopali in da bi rada vse prikrila, da, poskusila je baje celo najeti in podkupiti ljudi, ki naj bi o dogodkih v prestolonasledni-kovi palači krivo pričali pred sodiščem. To je na prebivalstvo zelo razburljivo uplivalo, nejevolja proti prestolonasledniku je od treuotka do trenotka rasla. Popoludne so se že objavili lepaki po hišah, s katerimi se sodišče poziva, naj z vso strog ostj o in orezobzirnostjo nastopi proti morilcu Kolakoviča. Policija je dala sicer te lepake kmalu odstraniti. V tem času se je že raznesla po mestu vest, da je prestolonaslednik pisal mi-nisterskemu predsedniku pismo, v katerem izjavlja, da se odpoveduje svoji prestolonasledniškipra-vici, ker neče, da bi ostal na njem sum, da je morilec. Vest še ni bila uradno potrjena, pa listi so jo objavili. Taka odpoved postane veljavna, ako jo sprejme velika skupština. S po-četka se je mislilo, da vlada in sedanja skupština ne bodeta sprejeli presto-lonaslednikove odpovedi. Kmalu se je skazalo, da govorice o odpovedi odgovarjajo resnici. Prestolonaslednik je sprevidel, da se je javno mnenje vsled napadov v listih naglo obrnilo proti njemu in a a mu ne preostane drugega kot odstopiti.
Srbija osamljena.
a Včeraj je dobil srbski minister vnanjih rečij telegram od ruskega vna-njega ministra Izvolskega, ki pravi, da bi bila Srbija, akobiprišlo do vojske, osamljena. V mini-sterskem svetu je vojni minister Živ-kovič poročal o stanju vojnih priprav ter izjavil, da ako bi navstala vojna z Avstrijo in bi bila Srbija v vojski osamljena, bi prišlo do katastrofe za dinastijo. V ministerskem svetu so prestolonasledniku hudo očitali, da je s svojim brezvestnim in nezmernim hujskanjem spravil Srbijo v tak položaj, iz katerega se ne more več s častjo rešiti. Ministerski svet je nato soglasno kralja prosil, naj prestolonasledniku zapove, da prestane huj-skati. Ministerski predsednik Nova-kovič je na to šel k kralju v avdijenco ter mu poročal o sklepih mini-sterskega sveta. Poročal mu je tudi o tem, kaj listi pišejo o prestolonasledniku #in njegovem činu ter dostavil, da je tudi v armadi že velika nejevolja proti njemu. Kralj je na to poklical prestolonaslednika k sebi ter ga pozval, naj resignira na prestolonasledstvo. S početka se je
princ Jurij branil, češ da ima v Rusiji za8lombo, ko mu je pa kralj s telegrami iz Rusije dokazal, da Srbija ne more pričakovati od Rusije nikake pomoči, se je udal in je napisal svojo odpoved.
Svet krone.
Zvečer ob desetih je sklical kralj svet krone, katerega se niso udeležili aktivni, ampak prejšnji ministri. Kralj je poročal, da je svojega sina interniral v jedni postranski sobi. Rekel je, da je pripravljen staviti skupštini predlog, da odvzame princu Juriju dostojanstvo prestolonaslednika. Skupština bo predlog sprejela, ker so za to važni razlogi. Prestolonaslednik je že dal potrebno izjavo ter vstopi v rusko armado. Car je že dai dovoljenje za to.
Ministerski svet ima že odpoved v rokah.
Strah pred revolucijo.
Vojni minister je izdal naredbo, da mora biti vojaštvo povsod gotovo, ker se je bati da bi vsled razburjenosti navstali nemiri.
Razpoloženje v deželi.
Grozni čin kraljeviča je na prebivalstvo tako uplival, da se je kar naenkrat streznilo. Celo v Belemgradu, kjer je največ bojevitih ljudij in huj-skačev, je ogromna večina proti prestolonasledniku in njegovim političnim prijateljem. Nek kmetski poslanec je dejal: Temu gospodiču se ne damo več za nos vleči. Kaj bi šele delal z nami, ako oi postal kralj. Po tem lahko sodimo, zakaj se je kralj Končno vzmožil in je pogumno nastopil proti svojemu sinu. Šlo je v resnici že za dinastijo
Odpovedno pismo.
Princ Jurij je pisal ministerskemu predsedniku Novakoviču tole pismo:
„Ker so se vsled smrti mojega sluge Kolakovica raznesle različne vesti, katerim se ni na noben način ugovarjalo, se o d p o ve du j em vsem posebnim pravicam, ki mi gredo po ustavi in po zako nih d ežele. Obenem izjavljam, da si bom tndi še nadalje prizadeval služiti domovini kot „preprost vojak in državljan".
Rusija priznava aneksijo.
Iz Pariza in Berolina se poroča, da je minister Izvolskij sklenil priznati aneksijo Bosne in Hercegovine brez vsakega pridržka in da bode baron Aehrenthal s svoje strani sprejel načrt note. katero bodo velesile v Belgradu predlagale kot srbski odgovor in ki bode dala one garancije, katere A. O. zahteva. Anglija nadaljuje svoje miroljubno delo in si prizadeva doseči sporaznmljenje med velesilami in Dunajem. Anglija je pripravljena svoje predloge tako prikrojiti, da bi bili na Dunaju sprejemljivi in bi tudi v Belemgradu ne naleteli na odpor. Srbskavlada je še vedno pripravljena pokoriti se svetom velesil.
Glavna stvar bi bila. da bi se naši klerikalni in nemški hujskači tudi malo streznili in opustili nadaljno knjskanje. Vojna nevarnostjo končno odstranjena, tako vsaj upamo avstrijski narodi in Srbi si po tako dolgotrajnem razburjenju lahko zopet oddahnejo.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Preobrat v Srbiji.
Današnja poročila:
Belgrad, 26. marca. (Brz. „Nar. D.") Kakor se splošno govori, je kralj Peter poveril ministru za javna dela Nikoli Pasiču nalogo, naj prestolonaslednika pregovori, da se ne odpove prestolo-nasledstvu (?)
Belgrad, 26. marca. (Brz. „Nar. D. ') Brat prestolonaslednika Jurija princ Aleksander je baje izjavil, da pod sedanjimi pogoji nikakor ne more sprejeti prestolonasledstva.
Belgrad, 26. marca. (Brz. „Nar. D.") Z mrzlično radovednostjo vse pričakuje današnjo tajno in tej sledečo javno sejo skupščine. V tej seji se bodo predložile vse depeše, ki so v zvezi z zadržanjem ruske vlade, se bo autentično razpravljalo o slučaju Kolakovic in s tem v zvezi o odpovedi prestolonaslednika Jurija na prestolonasledstvo, dalje se bo razpravljalo o zunanjem položaju in o odnošajih med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
Zentun, 26. marca. (Brz. ,.Nar. D.-') Iz Belgrada se poroča, da so tukajšnji krogi mnenja, da bo korak prestolonaslednika gotovo vplival na zunanji položaj Srbije. Da je ruska vlada priznala aneksijo, je tudi že tukaj znano. Zato se splošno sodi, da bo nameravan korak velesil imel mnogo uspeha in se bo srbska vlada udala avstro-ogrskim zahtevam, pred vsem da bo razorožila. Na vojsko med Avstro-Ogrsko in Srbijo tukaj nikdo več ne misli. Vendar v vojaških krogih sodijo, da še stvar dolgo ne bode poravnana, ker je vživai prestolonaslednik Jurij velike simpatije med vojaštvom in da se bo tudi brezpogojno razoro-ženje precej težko izvedlo, ker bi to Srbijo zelo kompromitiralo. Grof Forgach bo po splošni sodbi v pondeljek oddal srbski vladi avstrijsko noto. Naglaša se sicer, da je njen ton zelo resen toda njene pogoje bo Srbija lahko izpolnila. Prej kakor vojske z Avstro-Ogrsko je pričakovati notranjih nemirov in bo torej naloga vlade, da ljudstvo pripravi na umikanje Srbije v zunanji politiki.	«
„Teleizdajalci" na Hrvaškem.
Praga, 26. marca. (Brz. „Nar. D.'1) Več čeških listov prinaša vesti, da so včeraj po Hrvaškem 5 oseb, ki vse pripadajo k intelegentnejšim slojem, zaprli, ker so osumljene radi „veleizdaje".
Hišne preiskave v Pragi.
Praga, 26. marca. (Brz. „Nar. D.") Včeraj popoldan je bila hišna preiskava pri nekem bivšem uradniku srbskega konzulata. Iskali so pri njem pisma srbskega prestolonaslednika Jurija in tudi dve našli. Uradnik se je zagovarjal, da je prestolonaslednik Jurij velik ljubitelj lovskih psov in da je dobil od njega nalog, naj mu kupi 2 lovska psa. Zaplenjena pisma je obdržal policijski komisar.
Devin, 26. marca. (Brz. „Nar. D.'') „Magdeburger Ztg." poroča iz Belgrada, da odpoved na prestolonasledstvo prestolonaslednika Jurija nikakor ne izvira iz lastnega nagiba, ampak da jo je pripisovati angleško ruskemu vplivu. Princ dobi garantirano letno gažo 60.000 rubljev in se bodo plačali
tudi njegovi ne premajhni dolgovi.
< "
Politična branika.
u Iz parlamenta. V seji dne 24. se je nadaljevala debata o Kraraäfe-vem nujnem predlogu. Govorili so razni klerikalni in liberalni Nemci ter Poljak Glombinjski proti predlogu. Glavni govornik za predlog dr. Adler (nemški soc. dem.) je dejal, da so v tem trenotku vsi narodi v hudih skrbeh, kaj nam prinese prihodnjost. Vsi narodi žele, naj bi vlada upotre-bila vsa sredstva,da se ohrani mir. Prebivalstvo je v skrbeh za mir, je pa tudi v skrbeh za kri sinov domovine. Ako prebivalstvo vidi vsa ta oboroževanja, se vpraša ne samo, kaj bode z življenjem svojih sinov ampak
tudi, kedo bode moral vse to plačati in ali nima parlament, kot zastopnik ljudstva pravico povedati tudi svoje mnenje in vprašati ali so vse žrtve potrebne? Koncem svojega govora pravi, da njegova stranka pač nikdar ne bode zato, da bi nepostavne odredbe in korake vlade odobrila, posebno pa še vladi, ki si drzne izzivati parlament z nepostavnimi dejanji in z grožnjami, česar bi noben parlament, ki še količkaj drži na svojo čast, nikakor ne prenesel. Generalni govornik proti predlogu je bil Steiner (kršč. soc.) Na to se je glasovalo po imenih. Proti predlogu so glasovali vsi Nemci brez razločka, Poljaki, Rumuni in Ita-ljani, ki so imeli skupaj 236 glasov, za predlog so glasovali Čehi, soc. de-mokratje, Rusini, Jugoslovani in nacionalni Židje ter so imeli skupaj samo 191 glasov, ker je mnogo poslancev manjkalo. Nemci pozdravljajo to zmago kot nemško narodno zmago ter kot poraz češke opozicije. Kot nekaj za vsak parlament, ki količkaj drži na svojo čast, posebno poniževalnega pribijamo, okolnost da nemški listi povdarjajo, da je Bienerthova grožnja, da zopet zaključi zasedanje, ako se zbornica izjavi proti njemu, tako upliva na poslance, da se niso drznili braniti pravice parlamenta proti samovoljnosti vlade. Volilci, ki takim zastopnikom poverjajo zastopstvo svojih koristi v resnici še niso zreli za ustavno življeuje — to so pa v tem slučaju vsi nemški meščani volilci. In to naj bodo voditelji drugih narodov, nositelji državne ideje?!
Na to se je nadaljevala razprava o zakonu o kužnih boleznih med živino. Agrarci vseh narodnosti so se sporazumeli in bode danes ta zakonski načrt v tretjem čitanju sprejet. Tudi glede pooblastilnega zakona so se stranke v tem smislu sporazumele, da bode sprejet pooblastilni zakon, na temelju katerega bode vlada pooblaščena podaljšati trgovinske pogodbe po načelu največjih ugodnosti z vsemi državami torej tudi s Srbijo.
u Gosposka zbornica je sprejela zakon o rekrutih brez debate. Danes v petek bode sprejela zakon o podržavljen ju železnic.
Dnevna kronika.
v Vseučilišče v Kairu v Egiptu. S
pomočjo inteligentnih domačinov se snuje v Kairu v Egiptu egiptovsko narodno vseučilišče. Otvorila se je za njo javna subskripcija, ki je imela zeìo do-bsr uspeh. Hassan Bey-Zayed — bogat veleposestnik je sam prispeval okroglo 252.000 K. — Na vseučilišču poučevali bodo deloma domači egipčanski učenjaki, deloma francoski in angleški vseučiliški profesorji. Da se dobi domači profesorski naraščaj, se pošlje deset mladih Egipčanov študirat na evropska vseučilišča. Kaj mislite, ne bo li naše vlade sram, ako sliši in ve, da bodo imeli pač Egipčani univerzo, ne pa tudi Slovenci, ki jo zahtevajo že petdeset let, pa je ne dobijo? Z podvojeno silo moramo delati, da se nam ta naš velik cilj čem hitreje udejstvi.
„Matica Hrvatska" je imela včeraj letno glavno skupščino.
b Zoper časnikarstvo na Ruskem. Viada je izdala ukaz, glasom katerega se prestopki zoper cenzurno in tiskovno postavo ne bodo več preiskovali pri sodnijah, ampak administrativnim potom. Kazen se določa do 3000 riibljev v denarju in ječe do 3 mesecev.
b Župnik Tremel je včeraj nadškofu v Bambergu podal zahtevano izjavo, da ne pripada v bodoče liberalni stranki.
Štajerske novice.
o Zakaj so se kompromisna pogajanja razbila! O tem smo zvedeli iz klerik lnih krogov sledeče znač%o mnenje: „Štajerski duhovniki so pač mnenja, da se morajo na Štajerskem zbrisati vse druge stranke." Ali se ne imenuje več kler. stranka na Štajerskem kmečka zveza ?
o Poučno zborovanje „Zveze narodnih društev" v Hajdlnu pri Ptuju. Včeraj popoldne se je zbralo v Gra-harjevi gostilni na Hajdinu lepo šte- ' vilo domačih posestnikov in fantov k poučnemu zborovanju, katero je priredila „Zveza nar. dr." Zborovanje je otvoril „Zvezin" predsednik g. Pesek in v daljšem, krasnem govoru razpravljal o potrebi zvišanja splošne, osobito pa gospodarske izobrazbe našega kmečkega ljudstva. Žel je obilo priznanja. Veliko je pa bilo zanimanje za predavanje £r. urednika Lešničarja, kateri je poljudno razložil zborovalcem. kaj namerava in kako si misli vlada starostno zavarovanje. Po njegovem predavanju se je vnel precej živahen pogovor, v katerem so izrazili navzoči kmetje svoje mnenje o tem znamenitem zakonskem načrtu. Proti zavarovanju poslov in kmet. delavcev za starost in onemoglost bi ne imeli ničesar, tndi ne proti starostnemu zavarovanju manjših posestnikov; za večje kmete, ki bi pa še vendar bili podvrženi zavarovanju, pa naj bi bilo zavarovanje neobvezno. Tudi bi se naj prispevki nekoliko znižali. Ugajalo je, da so sprejeti v zavarovanje za onemoglost tudi prevžitkarji.—G. Lešničar je na razna vprašanja, zlasti g. Graharja, odgovoril in izrazil svoje zadoščenje nad tem, da kmetje ne zametujejo zavarovanja kot takega, ki bode vendar enkrat velika dobrota za naše ljudstvo, temveč da se hočejo o njem pS-učiti in potem izraziti svoje pomisleke, katere bodo poklicani zastopniki ljudstva gotovo upoštevali. G. nadučitelj A. Ogorelec je nato na svoj živahen in prikupen način razpravljal o pomenu domače industrije, opisal, kako se je lotil on v Halozah košarstva in kake koristi nese ta domača obrt. Priporočal je Hajdincem, da bi na mo-krotnih krajih zasadili vrb je, ki ima danes lepo ceno. Pokazal je na praktičnih vzgledih od Sv. Barbare in iz Dravskega polja, kako lep dobiček nese vrb je. Stvar je sicer na prvi pogled nekaj nenavadnega, a se je pokarala takoj v drugi luči, ko je g. Ogorelec povedal, da je morala košarska šola pri Sv. Barbari kupiti vrbje iz — Galicije za sila drag denar. Vseh zanimivih podatkov g. Ogorelca ne moremo tu navesti; želimo le, da bi njegova misel rodila tudi za Hajdince uspehov! Zborovanja se je udeležilo precej ko-šarjev iz Hajdoš. Zaključil ga je g. Pesek z lepo sklepno besedo. Vidi se, da je misel „Zveze nar. dr." prirejati enaka poučna zborovanja, na katerih se ljudstvu brez strankarske hujskarije poda v resnici kaj poučnega, zeio srečna.
o Odiranje vojakov na zidanmo-škem kolodvoru. Časniki so poročali o razburjenju vojakov radi odiranja v restavraciji n» šmihelskem kolodvor» na Zg. Štajerskem. Zidanmoški restav-rater Skallak ni smel zaostati za natakarji na šmihelskem kolodvoru. Od vojakov, ki so se te dni vozili mimo Zidanega mosta, je zahteval za en gu-ljaž s četrt vina 1 krono, za košček kruha 10 vin., za 1 razglednico 30 v., vrčke so natakali samo do polovice itd. Vojaki, večinoma Čehi, so začeli klicati „hanba" in ni veliko manjkalo, da niso restavracije demolirali. Kakor čnjemo, bode Skallaka nadelo zasluženo plačilo.
o Podporo po suši so izposlovali samo — klerikalni poslanci! Tako piše „SI. Gosp.". Še celo — Pušenjak ima zasluge, da se je 840 tisoč kron, ki so prišle na Štaj., večinoma razdelilo na Sp. Štajerskem. Bi bilo dobro, ako bi bilo res! Iz cele notice zveni že — volilni boj in takrat ni treba preveč gledati na resničnost. Kajneda, gospo-dine Korošec?
o Odbor slov. km. zveze je sedaj siovesno „izključil" g. J. Zemljiča v Radencih iz svoje častite sredine. Gospodom res ne manjka smisla za — smešnost.
o „Goldinarji" ostanejo še nadalje vsled odredbe fin. ministerstva v javnerj prometu.
o Prepoved. Vlada je prepovedala obešanje ilustrovanih plakatov, na katerih se priporočajo inozemska paroplovna, indnstrijska in druga podjetja v javnih državnih uradih.
o Veliko zamudo včerajšnjega dopoldanskega vlaka iz Gradca je zakrivilo pokvarjenje kolesa na jednem vozu, katero se je opazilo pri Frohn-leitnu nad Gradcem. Potniki so morali dotični voz zapustiti in vlak se je razdelil; nekaj ga je šlo takoj naprej, ostale prazne voze pa so pozneje spravili v Gradec.
o Celjsko šolsko vprašanje ne pride zadnja leta niti za korak naprej. Mi smo imeli že lansko leto v „Domovini" priliko pribiti postopanje naših klerikalcev v celjskem šolskem vprašanju. Najočitnejše se je to pokazalo o priliki znane konference pri baronu Becku. Klerikalci zasledujejo svoje strankarske interese — a so poleg tega še dovolj nesramni, da napadajo — nas, kakor da bi mi v tej stvari le količkaj zakrivili! Mi smo bili vedno za energičen skupen nastop vseh slov političnih faktorjev v zamotanem in težkem celjskem šolskem vprašanju, isr je to tako eminentno politična zadeva, da jeden poslanec in najsi bo tudi domač, nič ne opravi. Vsakemu, kdor ni politično slep in ne prodaja življenskih narodnih in kulturnih interesov strankarski gonji, bo namreč jasno, da ,'e ustanovitev nemške šul-ferajnske šole v Gaberjih pri Celju mogoča le vsled tega, ker velika slovenska celjska okoliška občina še danes nima primerne javne slovenske deške in dekliške šole! To je tudi vzrok, da pohaja na stotine slovenskih otrok mestne ljudske šole. To bi morali tudi vedeti gospodje okoli „Straže", saj imajo v Celju svoje marljive zaupnike in organizatorje, ki imajo v absolutni oskrbi in varstvu celjsko okoliško občino. — V sobotni „Straži" se zopet prav farizejsko zaletavajo v nas in v potovalnega učitelja Ciril Metodove družbe v Celju, zakaj nič ne stori, da bi zabranil ustanovitev nemške šulferajnske šole v Gaberjih. Tako zloben zna biti na sveta pač samo klerikalec. V isti sapi trobenta „Straža" v svet staro laž, da je g. Prekoršek preobložen z delom v uredništvih naših listov. Nam o tem njegovem delu v uredništvu ni nič znano, vemo pa, da ima mnogo posla in truda z organizacijskim delom slovenske obrambne družbe, to vedo najbrž tudi nad vse narodni klerikalci, saj ga v mnogih krajih tako vneto ovirajo pri njegovem delu za našo šolsko družbo. S hinavščino in nepoštenostjo ne boste pospešili rešitve naših šolskih zahtev, storili pa boste mnogo v okrepitev nemštva.
o Žalske narodne čitalnice poučno predavanje Dret. nedeljo, dne 21. t. m. se je vršilo pred zadovoljivo lepim številom poslušalcev in je uspèlo nad vse sijajno. G. prof. dr. Dolar je orisal v poldrugournem govoru tako zanimivo v izbranih, vznešenih, vendar pa
vsakomur lahko umljivih besedah ves razvoj slov pesništva ter prešel na moderno strujo. Tu je naravnost mojstrsko obrazložil pesnitve O. Zupančiča, njega domoljubje in globoko čustvovanje, skratka: govoril je tako zanimivo, da je vse navzoče nehote pričaral nase. Splošna želja je, da bi ne bilo to zadnjikrat! Polagoma bodo se tudi približali oni „rodoljubi", ki se pri takih prireditvah pogrešajo vedno.
o Južnoštaj ersko hmeljarsko društvo v Žalen ima svojo glavno skupščino v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. uri pop. v dvorani gospe Hausen-bichler v Žalcu po sledečem sporedu: 1. Vpisovanje novih udov. 2. Poročilo o delovanju društva v minolem letu. 3. Pregledovanje letnega računa. 4. Praktične izkušnje v hmeljarstvu. 5. Volitev enega odbornika. 6. Nasveti. P. n. hmeljarjem bode se nudila prilika, da si ogledajo kolajne in diplome, ktere so dobili nekteri hmeljarji pri mednarodni razstavi v Berlinu 1. 1908.
o Šolski poduk v Velenju. Ker je v Velenja razsajala škrlatica in je bila šola 30 dni zaprta, je odredil okr. šolski svet, da bo odslej do >15. avg. vsak drug četrtek šolski poduk, vrhu-tega se bode pa nadaljeval poduk še 14 dni po navadnem sklepu šolskega leta.
o Iz Gornjegagrada. Pri tukajšnji okrajni sodniji je bila obsojena dne 23. sušca t. 1. Jožefa Grabner iz Ju-vanja na tri tedne strogega zapora z dvema postoma vsak teden, in k povračilu sodnih stroškov, radi razža-ljeuja časti in obrekovanja, katero je lažnjivo govorila in širila o gosp. Ign. Zavolovšeku, veleposestniku v Okonini.
o. Iz Šmartina v Rožni dolini. Tukaj je pretečeni teden umrl J. Arn-šek, najstarejši mož v Rožni dolini; dosegel je 90. let. To je tisi, katerega je g. M. Levstik naslikal kot Seljaka v povesti „Pozabljena pipa", ki je izšla v Mohorjevem koledarju za leto 1904. Berite! — Obsojeni so bili trije Kova-čičevi najboljši prijatelji — v 4 do 6 mesečno ječo zaradi poboja. Peli so mu večkrat „podoknico" in pri slovesu „odhodnico". Hudobija tolovajstva se je zgodila v gostilni „pri pridni P o-h or čki".
o Zlato poroko sta obhajala na Dobrni zakonska Orosel.
o Iz Dobove. V nedeljo 21. t. m. smo imeli vdrugič priliko videti predstavo „Slepe ljubezni". Šolska sobana je bila polna radovednih gledalcev. Vse se je kar trlo. Torej smisla za enake prireditve bi imeli naši občanje dovolj, kar se najbolj potrjuje z dejstvom, da so diletanje tako neumorno vstrajali za dobro stvar. Seveda je bila to v prvi vrsti zasluga učitelja g. Potočnika, ki nas žalibog misli kmalu zapustiti. Da bi po njegovem odhodu njemu enak naslednik prišel, je naša srčna želja.
o Zaradi okr. hranilnice v Slovenski Bistrici se sedaj razburja „SI. G." da je prišla docela v nemške roke. Okraj je pač odgovoren za varnost hranilnih vlog, gospodarijo pa v hranilnici Nemci. Kdo pa je tega kriv? G. župnik Medved, saj se še spominjate, kako je lani pisala „Domovina" ?
o Za definitivno je imenovana prov. učiteljica pri Sv. Lovrencu v SI. gor. Frančiška Bratanič.
o Kmetijsko drnštvo za ptnjsko okolico je imelo včeraj v Ptuju svoj občni zbor. Poročilo g. prof. Zelenika je pričalo o živahnem delovanju društva v minulem letu. Sklenilo se je ustanoviti podružnico štaj. kmet. družbe za ptujsko okolico in je takoj pristopilo lepo število članov. Ta ustanovitev je nujno potrebna, ker nemška podružnica v mestu spi spanje pravičnega.
o Volitve v ptujski okr. zastop se vrše, kakor čujemo, dne 27., 28..
29. in 30. aprila. Da bi volili kar zaporedoma veleposestniki, kmečke občine, najvišji davkoplačevalci in mesta ter trgi — to je gotovo nekaj izvan-rednega. Upajmo, da se bodo Nemci — zaračunili.
o Za župnika v Št. Ilju je imenovan dosedanji kaplan v Jarenini Evald Vračko.
o Zmagali so Slovenci v obmejni občini Dobrenja pri Št. Ilju v vseh 3 razredih.
o Na otrpnenjn tilnika je umrl v Prepoljah na Dr. 16 letni fant Ra-dolič.
o Umrl je v Feldbachu župnik Kovačič, star 83 let. Bil je rojen Slovenec, a je na svoj narod pozabil.
v lzvenakademični moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu je poklonil starosta arraških Slovencev, vzor čistega iskrenega rodoljuba, preblagorodni gospod Fran Hrašovec, okrajni sodnik v p. 200 K in je postal pokrovitelj naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Na mnoga leta! —
Kranjske novice.
b Dopolnilnih občinskih volitev v Ljubljani se nameravajo, kakor poroča „Slovenski Narod", udeležiti tudi klerikalci.
„Brahialna zaušnica". Dr. Žerjav v Ljubljani je na javnem shodu dne 3. januarja 1.1. med drugim tudi rekel: „Božična zaušnica, ki smo jo dobili z Belarjevim imenovanjem, naj bo bra-hijalna zaušnica dež. preds. Schwarza". Na obtožbo državnega pravdništva, ki je trdilo, da je dr. Žerjav s tVu pozival k nasilnostim zoper Schwarza, je dež. sodišče v Ljubljani obsodilo gosp. dr. Žerjava na 100 K globe.
u Finančna prokuratura v Ljubljani se je zapletla v konflikt s Kranjskim deželnim odborom. Ta je namreč od nje zahteval, da mora vsikdar, kadar zastopa dež. odb. rabiti proti strankam slovenski jezik. Fin. prokuratura je ošabno odgovorila, da v osebnem občevanju v potrebi to itak stori: to se pravi: dopisovali bomo pa še v naprej samo nemško. Zdaj je dež. odbor sklenil, da odslej ne reflek-tira več na zastopstvo fin. prokurature in si bo na drug način pomagal.
u V zadevi občinske hranilnice, katero snujejo za Kranjsko klerikalci in je že pred 1/2 letom vložilo 20 občin vlogo s pravili na ministerstvo, interpeliral vlado dr. Krek, zakaj stvar zavlačuje.
u Bivši župan v Novem mestu g. Sladovič se je preselil v Zagreb Njegovo hišo je kupil trgovec Picek.;
u Za povzdigo živinoreje na Kranjskem s pomočjo živinorejskih zadrug sta vložila v drž. zboru predlog posi. Demšar in dr. Krek.
u Za ureditev vzorne sirarne v Stari Fužini v Bohinju je poljedelsko ministerstvo dovolilo „Mlekarski zvezi" 8000 K podpore.
u Okrožnim zdravnikom v Krškem je imenovan dr. F. Trenz.
Koroške novice.
u Deželnozborske volitve na Koroškem so se v sredo 24. tm. pričele in sicer v splošni kuriji, za nemške nacijonalce pod slabo zvezdo. V vseh štirih volilnih okrajih je prišlo do ožjih volitev, ki se vrše jutri. V vol. okraju celovškem (I.) so dobili: dr. vitez Metnitz (nem. nac.) 4919, Grafenau er (Slov.) 5099, Lukas (soc. dem.) 2576 glasov. Torej ožja volitev med Grafenauerjem in Metnitzem. V vol. okraju šentvidskem (II) so dobili: Grössbauer (nem. nac.) 4768, Tatschl (nemški klerik.) 4546, Riese (soc. d.)
2956 glasov. Torej ožja volitev med Grössbauerjem in Tatschlom. V vol. okraju beljaškem (III.) so dobili: Brugger (nemški nac.) 3261, Türk (Slov.) 1238, Kaufmann (nem. kler.) 587 in Eich (soc. dem,) 3102 glasa. Torej ožja volitev med nacijonalcem Bruggerjem in soc. dem. Eichom. V vol. okraju špitalskem (IV.) so dobili: dr. Steinwender (nem. nac.) 5428, Ho-fer (nem. kler.) 4533, Gabriel (soc. dem.) 1785 glasov. Torej ožja volitev med Steinwenderjem in Hoferjem. — Jutri se vrše ožje volitve. Za nas bo zanimiv izid posebno v I. in III. vol. okraju. V I. je zmaga slov. kandidata odvisna od glasovanja soc. demokratov, nasprotno pa v III. zmaga soc. dem. kandidata od slovenskih glasov. Ne vemo v trenutku, kaj so pol. voditelji sklenili, pa zdi se nam v tem slučaju kompromis umesten. Nemškim nacijonalcem bi se na ta način iztrgala dva mandata!
u Še nekaj o volitvah na Koroškem. Soc. demokratična stranka je izdala parolo, da morajo sodrugi pri ožjih volitvah glasovati za nemško-nacijonalne kandidate. S tem je izvolitev dr. Metnitza v I., Grössbauerja v li. in dr. Steinwenderja v IV. vol. okraju zagotovljena. Zagotovljena je pa tudi izvolitev Bruggerja v III. vol. okraju proti soc. dem. Eichu, ker tukaj, kakor poročamo na drugem mestu, odločajo Slovenci. Ti pa samoobsebi ne morejo za Eicha glasovati, ker pojdejo socijalisti v I. vol. okraju proti Grafenauerju. Tako omogočajo socijalisti s svojo nespretno taktiko zmago vseh nemškonacijonalnih kandidatov.
u Vse se jim punta! Nemški nacijonalci na Koroškem so minolo sredo doživeli grozovit polom svoje protiljudske politike. V splošni kuriji so v vseh štirih okrajih prišli v ožjo volitev. O tem poročamo itak na drugem mestu. Pa tudi v kmečkih občinah, ki volijo v pondeljek, da, celo v mestih iu trgih se boje za mandate, ki so jih dozdaj vedno z lahkoto dobili. Pa še ni vse! Veleposestvo, ki je dozdaj slepo sledilo raznim Dobernigom, Metnitzem itd., se tudi punta in „več volilcev" te skupine je sklicalo na včeraj volilce v tej skupini na skupno posvetovanje, in to, kakor poročajo „Fr. St.", brez vednosti „dajčfrajhtlih valausšusa". Grdo poka v nemško-nacijonalnem taboru na Koroškem!
b Wernberg pri Beljaku. V tej občini na skrajni slovenski meji smo premagali Slovenci v splošni kuriji nemškonacijonalnega in socijalnodemo-kratičnega kandidata z ogromno večino. Slava vzorni občini kot zadnji postojanki na meji. Posnemajte, obmejni Slovenci, to slavno občino!
Primorske novice.
u Predlog za slov. obrtno šolo v Trstu je vložil v drž. zboru posi, dr. RybaF. _____
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Iščejo še vedno nove „veleizda-jalce". V torek so v Mitrovici aretirali zdravnika dr. Moliča in živinozdrav-nika Pajo Radovanoviča, v Irigu pa dr. Grkiča.
Sreda: Šetnajsti dan.
Nadaljuje se zaslišanje D. Tr-b uh o vi č a. Čita se njegova privatna korespondenca. Čita se celo neko pismo, ki ni bilo nanj adresirano. Med pismi se nahajajo tudi pisma od hrvatskih učiteljev, in iz vseh izhaja, da se je šlo zvečine za stanovska vprašanja.
Obt. zahteva, da se tudi nekatera teh pisem prečitajo, posebno ono od Horvat-Kiša.
Preds.: (ne more pisma takoj najti): Tako samo izgubljamo čas.
Obtoženci: Imamo časa!
Drž. pravd.: (ironično): Ali morda hočete tako pričakati absolucijo ?
Obtoženci: (razburjeno): Ne treba m o absolucije! Sodite nas!
Med tem se pismo še vedno ni našlo.
Dr. Hinkovič: Čudno, kako se je moglo izgubiti.
Votanta Meixner in Pavešič: Vi
sumničite ?
Drž. pravd.: To je tako, kakor če bi jaz vas prašal, kako prihajajo v stranske časnike kriva poročila.
Dr. Hinkovič: A od kod prihajajo kriva poročila v „Pester Lloyd" in „Neue Freie Presse"?
Pismo se med tem ni moglo najti, in preide se na daljne zaslišanje.
Obt.: Jaz sem to pismo videl pri preiskovalnem sodniku Košutiču.
Dr. Hinkovič: Ali so bila vsa pisma zapečatena? Ali je dal obtoženec svoj pečat po predpisih postopnika?
Preds. ne da dalje o tem govoriti.
Petnajsti obtoženec, 37 let star, gozdar v Glini,
Geodon Ogrizovič.
Boli ga, da se ga obtožuje zločina veleizdaje, njega, k i je vedno ljubil to domovino Hrvatsko in je pripravljen zanjo tudi umreti. Bil je član srbske samostalne stranke. O kakih tajnih sestankih pri njem ne ve. Pač so Frankovci razširili vest po občini, češ, da on dela na to, da bi se iz občinskega odbora, v katerem je bilo takrat 8 Hrvatov in 4 Srbi, vrglo vse Hrvate. V občini sta dve tretjini Hrvatov in jedna tretjina Srbov. Kako more jedna tretjina nadvladati dve tretjini ?
Preds. : Zakaj ste osnovali v Glini srbskega „Sokola", ko je že hrvatski obstojal?
Obtoženec razklada, kako sta se oba Sokola osnovala en dan in sicer sporazumno, da oba Sokola združita čim več Hrvatov in Srbov v svojih okriljih.
Obt.: Gospod predsednik, če je veleizdaja, da ljubim svojo hrvatsko domovino, potem me ne izprašujte več, ampak sodite.
Pravi, da je 16 let vzorno vršil svojo službo; da je imel večino prijateljev baš med Hrvati; obsodil bi svojega očeta, če bi zvedel, da je vele-izdajalec. V Belemgradu je bil, ko je prosil za službo v Kragujevcu. Pa se mu spodaj ni dopadlo in službe ni dobil. — Bazlaga naloge Sokolov po idejah Tyrša in Friignerja: Učimo se služiti narodu brez ozira na politično barvo. Nedavno so mu v Glini na zabavi hrvatskega Sokola navdušeno klicali kot starešini, ki tu po nedolžnem trpi.
Drž. pravd, (jezno): Da, so Hrvati, ki se strinjajo z Vami, ki ste pod obtožbo.
Nato stavijo branitelji razna vprašanja. Ko ga vpraša nekaj dr. Solarič in ga nagovori s („ti", ga opominja predsednik, naj obtoženca ne titnlira tako f amili j arno.
Dr. Solarič: A jaz branim tudi svojega očeta. Kako naj njega ogovorim ?
Na vprašanje g. Budisavljeviča pravi obt., da je nabiral tudi člane za hrvatskega Sokola.
Po svetu.
o Reinkorporacija Dalmacije. V veliki slavnostni dvorani mestne svetovalnice v Szegedinu je predaval kr. svetnik prof. dr. Havass o reiukorpo-raciji Dalmacije. Pred mnogobrojnim izbranim občinstvom je naglašal govornik potrebo, da se na temelju prava krone sv. Štefana izvede reinkorporacija Dalmacije skupno z bosanskim vprašanjem. Govoril je koliko so žrtvovali Arpadi in Anžuvninci zanjo in žel za svoja izvajanja obilo pohvale.
v Na Dunaju je umrl bivši profesor dunajske medicinske fakultete dr. An t. Friedlowski v 74. letu.
b „Svobodna šola" je imela v petek svoj občni zbor na Dunaju. Udeležilo se ga je mnogo nemških in socialističnih državnih poslancev. Društvo šteje sedaj 26 tisoč članov v 185 podružnicah in je imelo 226.820 K dohodkov. V predsedstvu je ostal baron Hock, izmed štajerskih socijalistov je izvoljen v odbor Resel. V odboru je tudi znani profesor Wahrmund.
b Zeppelinov zrakoplov se je na Jožefovo zopet dvignil v zrak. Po-skušna vožnja je trajala dve uri. Namesto balasta je vstopilo v čoln 24 oseb. Zeppelin je bil s potekom vožnje izredno zadovoljen.
o Nemška nestrpnost. — V juliju 1905. je umrl v Duhcovem na Češkem Čeh Keil. Njegova žena mu je hotela postaviti nagrobni kamen s češkim napisom, pa nemški grobokop tega ni dopustil in seveda ga je pri tem podpirala nemška občina. Gospa Keil je nato vložila češko prošnjo na okrajno glavarstvo v Duhcovem, ki pa jo je odstopilo občini v rešitev. Ta jo je zavrnila kot nerazumljivo. Pa vdova Keil se ni dala ostrašiti. Z veliko težavo je napravila s tujo pomočjo nemško tožbo in ta je odločila, da mora biti napis dvojezičen. Keil je vložila priziv na okr. glavarstvo v Duhcovem, ki je razsodilo, da je napis lahko samočeški. Sedaj je zopet ìekurirala nemška občina Duhcovo na namestništvo in na notranje ministerstvo. Spor se je sedaj po 4 letih končal v upravnem sodišču, ki je dalo vdovi pravico, da sme postaviti svojemu možu nagrobni spomenik s poljubnim napisom. Pokojnika so gotovo prej začeli glodati črvi, predno so mu duhcovški Nemci privoščili, da mu njegova žena češki želi, naj v miru počiva.
Narodni gospodar.
Žveplenokisli amonijak.
Kakor v vseh strokah nastopila je tudi v poljedelstvu druga doba. Velikanski razvoj prirodoznanstva in tehnike v preteklem stoletju imel je tudi upliv na poljedelstvo. Prej se je kme-tovalo po starih, podedovanih pravilih, nihče se ni vprašal zakaj tako. Kmetovalec je dobro vedel, da gnojenje pomaga k dobri rasti rastlin. Kake snovi v gnoju pa napravljajo ta učinek in kakšna je notranja zveza med gnojenjem in učinkom, to je bila stvar, ki je bila tedanjemu poljedelstvu prikrita.
Še le približno v sredini preteklega stoletja so učenjaki dognali, kakšne tvarine služijo rastlinstvu v hrano. Sedaj je bila stvar lahka; bistvo gnojenja in gnojil je bilo na ta način spoznano. Dokazano je pa bilo tudi, da morajo razven hlevskega gnoja učinkovati tudi druge, mineralne tvarine, ki imajo v sebi kakšno jredilno snov. Na ta način smo prišli do uporabe ta-kozvanih umetnih gnojil, ki se dandanes z dobrim vspehom rabijo že po-vsodi.
Pri vseh umetnih gnojilih pa moramo imeti to eno pred očmi, da takšna umetna gnojila nimajo vseh redilnih snovij v sebi, katere rastlina potrebuje. Tako vsebuje n. pr. Tomasova žlindra le fosforovo kislino, kajnit le kalij in čilski soliter le dušik. Iz tega sledi, da je treba za gnojenje z umetnimi gnojili že nekoliko več premisleka; kajti če gnojimo samo z umetnimi gnojili, izbrati jih je tako, da dodamo zemlji vseh onih snovij, katerih ji najprej zmanjka, in te so: kalij, fosforova kislina in dušik. Najdražja redilna snov je dušik, in že zaraditega zasluži, daga natančneje ogledamo.
Dušik dovažamo zemlji v hlevskem gneju in gnojnici, ki imata pa še tudi druge potrebne redilne snovi v sebi in pa v podobi čilskega solitra in žveple-nokislega amonijaka. Zadnji čas so začeli posebno priporočati zadnje gnojilo, ki se dobiva v obilni meri pri naprav-ljanju svetilnega plina in koksa, — je torej nekako bolj domače blago kakor pa čilski soliter, ki ga kopljejo v južni Ameriki. Tožbe, da se primešujejo čilskemu solitru med potom druge ničvredne snovi, se zadnji čas vedno bolj množijo, in kmetijske družbe (n. pr. goriška) ne svarijo zastonj pred takšno goljufijo. Druge prednosti, ki jih ima žveplenokisli amonijak pred čilskim so-litrom, so v kratkem sledeče: žveplenokisli amoniiak se v zemlji ne izpere tako hitro v spodnje plasti, kakor čilski soliter. Žveplenokisli amonijak deluje v zemlji dalje časa kakor čilski soliter.
Žveplenokisli amonijak je lažje hraniti kakor čilski soliter, ker ne od-volgne. Zenglja vsled gnojenja z žve-plenokislim amonijakom ne postane na površju trda in skorjasta, kakor se to lahko včasi opaža pri čilskem solitrn. —^Žveplenokisli amonijak je treba raztrositi nekoliko pred setvijo.
Zadnji čas je začela prodajati žveplenokisli amonijak tudi domača tvrdka Peter Majdič v Celji.	Zd.
v
Društvene vesti.
u Akad. društvo „Ilirija" v Pragi
si je izvolilo na svojem prvem občnem zboru, dne 17. marca 1909., za letni tečaj 1908/09. sledeči odbor: Predsednik: pravnik Milko Hrašovec, podpredsednik: pravnik Jože Vidmar, tajnik: pravnik Fr. Kostanjevec, blagajnik: pravnik: Vekoslav Visenjak, knjižničar: pravnik Karol Ivane, gospodar: pravnik Ivan Volčič, arhivar: pravnik Josip Kavčič, odb. namestnika: pravnik Milan Makar in tehn. Milko Sila, preglednika: tehn. Viljem Kukec in tehn. Drago Justin.
Iz sodne dvorane.
Maribor, 23. marca.
Mladoletni zločinci. (Okrož. sodišče). Še komaj 15 letni viničar?ki sin Franc Rajh v Šardinji pri Ormožu je v pijanosti ukradel v mlinu Matije Kukovca ob novem letu 22 K gotovine, 1 par čevljev in neke druge malenkosti. Na ovadbo se je z oškodovanim pobotal. Danes prizna svojo tatvino in sodišče ga obsodi na 2 meseca težke ječe s postom vsakih 14 dni.
Lastnega brata ubil. 17-letni kočarski sin Franc Pernat iz Nove vasi pri Slov. Bistrici je 2. febr. v prepiru in silobranu udaril svojega 22 letnega brata Antona Pernata tako močno z nekim drogom po glavi, da je ta kmalu na to umrl. Anton Pernat je že dva dni prej popival in je več ljudem grozil z nožem. Franc Pernat je bil obsojen radi prestopka proti varnosti življenja na 1 mesec strogega zapora s tedenskim postom.
Uboj. (Okrožno sodišče). 22letni Franc Kvar in 18 letni Franc Prejac. posestniška sina v Moškanjcih v Ptuju sta 20. januarja pri Plohlu v Forminu luščila bučno seme. Ker Plohi nazadnje ni dovolil plesa, je prišlo med fanti do prepira. Obtoženca sta fanta Jakoba Trunka tako obdelala z latami, da je v 8 dneh umrl. Tudi Fanta Pondreka sta ranila, a ta je vendar okreval. Zatoženca priznata svojo krivdo in sodni dvor ju obsodi Kvara na 15 mesečno in Prejaca na 10 mesečno težko ječo z 1 mesečnim postom.
Tržne cene.
23. marca.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30'70, moka za prihodnji mesec 30'80, moka za maj — junij 3105, moka za maj — avgust 3145, pšenica za tekoči ' mesec 24'35, pšenica za prihodnji mesec 2410, pšenica za maj — junij 24'45, pšenica za maj — avgust 24'30, rž za tekoči mesec 16'60, rž za prihodnji mesec 16'85, rž za maj — junij 16'90, rž za maj — avgust 1710.
2
Zahvala.
Podpisani izrekam tem potom blag. g. Josipu Ipavicu, zdravniku v Št. Jupju ob južni žel. caj-iskrenejšo zahvalo, da je mojo ženo, ki si je 4. svečana zlomila nogo, tako dobro in uspešno ozdravil, da je že po preteku 5 tednov mogla zopet hoditi ter ga vsem najtopleje priporočam, posebno pa v tej stroki.
Št. Jur ob j. ž., dne 25. marca 1909. «Jože Podgoršek p. d. „Cestni Jože".
Zuezna trgouina
Rotouška ulica Z
v Celju
Ček. rač. št. 75.221
=
MB]! Svoji k svojimi
I IRGOVINA s papirjem, pisalnim In risalnim orodjem priporoča: kan-I * I celljski, konceptni, pismeni, doku-5535 mentni, ovltnl, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zrezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice nmetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za nrade v raznih velikostih. Molitvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
.r

Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta št. 3.
Cek. račun St. 75.222.
D ■ ■
TISKOVINE v moderni obliki so dandanes,' kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-SESSS citane v koš. Sleherni ki to upošteva in delnje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinhom. o6&066oeeoc-666e Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke. OOO O o Ooc-eeeeeefl
Zuezna knjigoueznica
Sdiillerjeua cesta 3 y Celju Sdiillerjeua cesta 3
Svoji k svojim
jTTDOBNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z — modernimi črkami in okraski se iS priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in nrade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
S
X
43 150—33