Celje - skladišče D-Per GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXII. ST. 14-15 ^ 31. AVGUST 1983 Nov, velik korak na področju poslovne informatike v naši DO Čeprav je bila DO EMO ena prvih delovnih organizacij, ki je prešla na avtomatsko obdelavo podatkov s pomočjo takrat sodobnega računalniškega sistema IBM 360/25, je moralo preteči celih 14 let do prepotrebne posodobitve opreme. Zato je toliko bolj razveseljiva novica, da je bil nov računalniški sistem, čeprav še nepopoln, po vseh dolgoletnih naporih in prizadevanjih končno dobavljen. Sodelavci TOZD ERC so ga z veliko truda že instalirali, tako da se lahko vršijo vsa potrebna testiranja in preizkusi njegove funkcionalnosti. Čeprav je stari računalnik ob nakupu pred leti povsem ustrezal takratnim potrebam in obsegu podatkov ter organizacijskim sposobnostim naše DO, pa danes še zdaleč ni tako, kajti obstoječa oprema je s svojo zastarelostjo, iztrošenostjo in zastarelim paketnim načinom obdelave postala ne le ovira za tekoče poslovanje, ampak tudi zavora za nadaljnji razvoj naše DO. Skorajda odveč je poudarjati, koliko težav je bilo zaradi vse pogostejših okvar in zastojev, pomanjkanja rezervnih delov in s servisiranjem, pa tudi zaradi organizacijske in kadrovske nezmožnosti, da brez računalnika obdelamo in pripravimo večino podatkov za spremljanje in načrtovanje poslovanja. Aktivnosti za nabavo nove računalniške opreme so se začele v začetku 1980. leta, se pravi praktično takoj po sprejetju koncepta informacijskega sistema DO EMO. V veliki meri so se že kazale prve težave zaradi stabilizacijskih prizadevanj naše družbe, zato ni bilo enostavno pridobiti novo opremo, ki bi bila primerna tako po kvaliteti, ceni, delovnem roku in ostalih pogojev kot tudi glede na potrebo deviznega financiranja in možnosti uvoza. DO je bila v situaciji, ko ji je primanjkovalo dinarskih in deviznih sredstev, pa tudi vsi administrativni predpisi nam niso šli najbolj na roko. Zato lahko rečemo, da je bila nabava nove opreme ameriške firme Honeywell preko El Niš zaradi omenje- nih težav in omejitev dobra, obenem pa objektivno v tistem trenutku edina možna poslovna odločitev, predvsem zaradi tega, ker - so računalniki firme Ho-neywell svetovno priznani (poleg IBM), -je bila oprema nabavljena za dinarje, - so zadovoljivo zagotovljeni rezervni deli, vzdrževanje in šolanje, -je bil dobavni rok samo 1 leto, - je podobna oprema instalirana v vse več delovnih organizacijah, tako v Celju (LIK Savinja, Cinkarna) kot tudi v Sloveniji. Kot po pravilu pri nas se je seveda zataknilo pri dobavnem roku, vmes pa so prišle tudi določene podražitve, tako da smo trenutno instalirali nekoliko okrnjeno opremo, s katero pa se da sicer omejeno poslovati: - centralni procesor, - procesor strokovnih in-strukcij, - 1,25 MB centralnega spomina, kar pomeni, da ima centralni pomnilnik možnost hkratnega hranjenja 1,250.000 znakov v primerjavi s starim računalnikom, ki je zmogel le 48.000 znakov hranjenja v centralnem polnilniku, - tiskalnik s kapaciteto 900 vrstic na minuto, - 2 enoti disket, - kontroler za diskovne enote, - večlinijski procesor za komuniciranje, -6 zaslonskih (video) terminalov s tastaturo, -1 tiskalnik matrični, - 2 diskovni enoti kapacitete 250 MB, - software paket MOD 600. Za normalno poslovanje računalnika pa bo potrebna predvsem v prvi fazi 1 tračna enota s kontrolorjem, še ena diskovna enota s kontrolorjem, 2 večlinijska procesorja za komuniciranje in 0,25 MB centralnega spomina. Nikakor pa ne smemo pozabiti še na dodatnih 17 video-termi-nalov in 5 matričnih tiskalnikov, ki bodo pravzaprav omogočili interaktivno delo in nov, sodobnejši način poslovanja. To pa je tudi skorajda vsa še manjkajoča oprema, potrebna za celovito poslovanje računalnika. Glede na to, da je oprema vsaj delno že dobavljena, stojijo pred delavci TOZD ERC in področja za organizacijo in informatiko, kot tudi pred vsemi koristniki v TOZD in službah odgovorne in naporne naloge, da pričnemo čim prej koristiti novo opremo, predvsem pa ažurne poslovne informacije, ki jih bo omogočala. Trenutno se vseh 6 terminalov nahaja v TOZD ERC, kjer se oprema testira, obenem pa bo potekalo testiranje enega dela baze podatkov za bodočo aplikacijo materialnega obračuna z obvladovanjem zalog. Nekaj več o vsebini in obliki bodočih obdelav kot tudi bodočemu načinu poslovanja pa v eni od prihodnjih številk »Emajlirca«. ar- Velik korak naprej na področju poslovne informatike v naši delovni organizaciji - nova računalniška oprema ameriške firme Honeywell. OSREDNJA KN. 2 Emajlirec S poštenostjo do zaupanja in dobrega samoupravljanja Priznanje za dobro samoupravljanje Delavski svet naše največje temeljne organizacije Posoda je ob dnevu sa-moupravljalcev 27. junija prejel posebno družbeno priznanje »Priznanje sa-moupravljalca«. To priznanje se podeljuje zaslužnim delegatom v organih samoupravljanja in samoup- ravnim delovnim skupinam v organizacijah in skupnostih za izredne dosežke na področju razvijanja socialističnih samoupravnim odnosov, ki so posebnega pomena za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema. Delavski svet TOZD Posoda se pri svojem delu odlikuje kot izredno disciplini- ran, realen, odločen, skratka kot ustvarjalen samoupravni organ, ki s prizadevnostjo nedvoumno prispeva svoj delež za nadaljnjo krepitev in uresničevanje samoupravljanja. Samoupravljanje je v tej TOZD resnično na takšnem nivoju, da lahko z gotovostjo trdimo, da delavci resnično odločajo o življenju in delu v svoji TOZD. Njihov koncept za učinkovito delo je preprost, temelji na zaupanju med delegati in vsemi zaposlenimi delavci, skrbnih pripravah na seje brez nepotrebnega modrovanja, ob uporabi preprostih in jasnih besed, ki so razumljive vsakemu delavcu. Posodin 41 članski delavski svet se ponaša tudi z izredno odločnostjo, s katero zahteva od strokovnih služb, da morajo odgovoriti na vsako vprašanje delavcev, pa tudi odgovornost ni pri njih le prazna beseda. Kot samoupravni organ naše največje TOZD uspeva svojo nalogo opravljati učinkovito in temeljito. V vodenju javnih razprav po samoupravnih delovnih skupinah je pristop vselej dobro organiziran, odgovorno voden in zato tudi učinkovit. V teh procesih so maksimalno angažirane tudi družbeno politične organizacije, zlasti sindikat, kakor tudi odgovorni izvršilni organi delavskega sveta. Priprave na sejo potekajo preudarno in celovito, tako, da se že v tej fazi kaže velika skrb za uspešno vodenje, zdravo konfrontacijo in takojšnjo razjasnitev morebitnih posameznih dilem in vprašanj. Delo na sejah je disciplinirano, kar pomeni gotovo visoko zavest članov in prvi pogoj kvalitete sa-moupranega ravnanja. Delavski svet sproti spremlja uspešnost gospodarjenja in sledi celotnemu življenju in delu v delovnem kolektivu. Kot posebno vrlino moramo temu samoupravnemu organu priznati sposobnsot onemogočanja prodora provokativnih in drugih oblik škodljivega delovanja. V obdobju, ko so nastopili oteženi in zoženi pogoji poslovanja, je delavski svet odločno zastavil odgovornejši odnos do dela za realizacijo planskih ciljev in uresničitev planiranega obsega izvoza. Kljub težavam oziroma okrnjeni oskrbi z repromateria-lom je bil v lanskem letu planiran izvoz realiziran, kar pa ne gre v prid le tej TOZD, temveč celotnemu našemu kolektivu. Gotovo pa ima pri vsem tem veliko zaslug prav dobra samoupravna organi- ziranost z vsemi izvršilnimi organi in subjekti preko ključnega organa - delavskega sveta. Prav gotovo imajo posebno zaslugo za uspešno delo samupravne-ga delovanja posamezni delavci, kot so predsednik delavskega sveta Ivan Zavšek, Izplačila Zaradi tega, ker se je izkazalo, da delavcem v DO EMO ni biloznano, kakšni so viri za izplačila posebnih nadomestil, smo prosili strokovno službo v Področju za organizacijsko in poslovno informatiko za uradno tolmačenje. Dobili smo naslednje pojasnilo: 1. Obračunavanje izplačil posebnih nadomestil preko računalnika V preteklosti je potekalo obračunavanje pošebnih nadomestil preko računalni- direktor TOZD Janko Pri-stovšek, vodstva drugih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pa vendarle je doseženi prispevek pri krepitvi samoupravljanja rezultat skupnih prizadevanj vseh članov delavskega sveta. posebnih ka, danes pa poteka ročno zaradi tega, ker je prišlo do spremembe v zakonodaji, ki ne zahteva več obračuna prispevkov za izplačila posebnih nadomestil (inovacije). Zato je potrebno izdelati nov program za računalnik, ki pa do sedaj še ni bil izdelan, zato se ta izplačila obračunavajo ročno. Ker pa se bodo v prihodnosti ponovno pričela obračunavati preko računalnika, dajemo pojasnilo tudi za to varianto obračuna. Namreč, v prvi kontrolni tabeli se dobi procent pre- Ivan Zavšek - predsednik delavskega sveta TOZD Posoda: »Ne glede na vse omejitve, s katerimi se v naši družbi in pri samem odločanju srečujemo, lahko rečem, da delavci odločajo o življenju in delu v temeljni organizaciji. Zakoni, predpisi, omejitve, vse to nam seveda zožuje možnosti, a tiste, ki delavskemu svetu ostajajo, v polni meri uveljavljamo.» Vsak delegat mora poznati probleme, mora vedeti za kaj gre. Nekatere probleme spoznajo v svojih delovnih okoljih, druge na sejah delavskega sveta, ki so temeljito pripravljene in na katerih se razčistijo vse nejasnosti. Potem je tudi odločanje lažje. Emajlirec V prihodnje bolje UGOTOVITVE DEŽURNIH O PROBLEMATIKI PROIZVODNJE Dežurstva so bila uvedena s 1.4.1983 in so bila prekinjena 30.6.1983. Namen je bila kontrola proizvodnje, še posebej v popoldanskih izmenah. V dežurstvo so bili vključeni direktorji TOZD, vodstvo delovne organizacije, politična in poslovna koordinacija. Za zapažanja dežurnih je bila uvedena posebna dežurna knjiga. Ugotovitve dežurniih oseb so bile zelo pestre. Samo nekatere ugotovitve so bile skupne, sicer pa so bile zelo različne. Večina dežurnih je kritično ocenjevala potek proizvodnje v popoldanskem času. Po kritičnosti bi lahko razporedili dežurne v tri skupine: najbolj so bili kritični predstavniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov, zelo kritično so v poročilih obravnavali negativne pojave vodstvo TOZD in poslovna koordinacija, dosti manj kri- tično so obravnavali slabosti direktorji TOZD. Seveda niso enako odgovarjali vsi predstavniki posameznih struktur, ugotovitve o kritičnosti so posplošene, vendar zanimive. 1. Vsesplošna ugotovitev dežurnih je, da je popoldanska izmena v delovni organizaciji katastrofalno slabo zasedena. Eden dežurnih je to katastrofalno slabo zasedenost ponazoril s stavkom: »OD KOD ŠE DOBIVAMO DOHODEK?« Solidno zase- dena je popoldanska izmena v emajlirnici, ostali deli TOZD POSODA že bistveno manj, kar velja tudi za proizvodnjo v TOZD FRITE in v pocinkovalnicah. Proizvodnja v ostalih delih delovne organizacije dela popoldan v bistveno manjšem obsegu. Strojni park je polovično zaseden, ali sploh ni. Energija se pogosto troši v prazno, draga popoldanska režija (varnostna služba, dežurni tehnik, energetik, ambulanta, gasilci, vodstveno in pomožno osebje itd_______) je Ko na široko odkrivamo vzroke za slabo proizvodnjo (pogosto jih iščemo v zunanjih dejavnikih), zadnje čase pa je prav popularno te vzroke iskati v splošni gospodarski krizi, ne bi smeli mimo dejstva, da je dobršen del vzrokov v nedoslednem uresničevanju delovnih zadolžitev posameznikov, njihovi lenobi, v malomarnem odnosu do dela, v slabih delovnih navadah in še marsikje. inovacijskih nadomestil očitno delovno organizaciji bolj v breme, kot v korist. 2. Druga značilnost dežurnih zapažanj je obilica konkretnih pripomb in intervencijskih posegov. Le-ta so tako raznovrstna, da jih je težko strniti. Nanašajo se na razno razne drobne zastoje in odprave vzrokov za te zastoje. Obilica tovrstnih pripomb kaže na smiselnost bistvenega povečanja budnosti spremljanja proizvodne problematike in nujnosti po hitrejšem odpravljanju zastojev, slabosti in napak. 3. Zelo zanimivo je, da veliko dežurnih ni imelo posebnih zapažanj. Ta ugotovitev velja skoraj izključno za direktorje TOZD, čeprav ne vse in ne samo za nje. 4. Zelo pogosto so dežurni opozorili na problem varnosti, kjer se pojavljajo ugotovitve o poškodovani ograji, nezaklenjenih vrat, nezaščitenih poslovnih listin, itd. 5. Čeprav veliko dežurnih ugotavlja, da ljudje, ki so na delu v glavnem delajo, se pa presenetljivo velikokrat pojavlja ugotovitev o pohajkovanju ljudi po delovni organizaciji, še posebej za TOZD Emokontejner, da ne delajo, da nimajo kaj delati, ali pa, da kot je eden slikovito rekel, sedijo za halo, kakor na pikniku. Iz vseh zapažanj dežurnih lahko ponovno z vso neizprosnostjo sprejmemo resnico, da v naši delovni organizaciji delamo premalo, preslabo organizirano, nimamo razčiščenega odnosa do družbenega premoženja. Te znane ugotovitve veljajo za dopoldansko izmeno in še posebej za popoldansko izmeno. Pošteno moramo sprejeti resnico, da je vpliv zunanjih pogojev gospodarjenja na poslovanje manjši, kot pa obilica notranjih slabosti in neodgovornega odnosa političnih, samoupravnih, vodstvenih in vodilnih struktur do teh slabosti. Nekateri vzroki za slabo delo so predvsem naslednji: - pomanjkanje delovne seganja norm v TOZD kot tudi procent KU. Iz teh dveh procentov se nato izračuna procent preseganja osnove TOZD, ki vpliva na večjo ali manjšo rangno vrednost, preračunano na uro. Šele po tem izračunu se posreduje v računalnik z dokumentom VS 201 absolutni znesek nadomestila za inovacije, ki torej ne more vplivati na višino vrednosti urne postavke, ker gre v bistvu za dodatni absolutni znesek, dodan izven rednega obračuna OD za tekoče delo. 2. Ročno obračunavanje izplačil posebnih nadomestil Kot je že bilo rečeno, trenutno poteka obračunavanje izplačil posebnih nadomestil (inovacije) ročno. Zatorej je narejen ročni obračun neodvisno od računalniškega obračuna tekočega dela in delavec prejme posebno kuverto, v kateri prejme absolutni znesek nadomestila za inovacije. Ta kuverta nima nobene zveze s kuverto rednega računalniškega obračuna. Kot zaključek moramo takoj poudariti, da v nobenem primeru zaradi izplačila nadomestil za inovacije nekaterim delavcem drugi delavci niso oškodovani za ekvivalenten del OD. Torej ta nadomestila ne gredo iz mase izplačil neto OD, ampak se zato formira posebna, neodvisna masa, ki je vsak mesec tako visoka, kolikor je pač teh izplačil za nadomestilo (inovacije)! Inovacijska dejavnost Adolf Žvižej sile, - odgovornost delavcev, predvsem pa vodilnih in vodstvenih struktur, - preslaba kontrola, nagrajevanje in kaznovanje izpolnjevanja delovnih nalog, - slabo spremljanje proizvodnih rezultatov. Kaj storiti? Odpraviti je treba vzroke - znana resnica. Prvega vzroka - ni delovne sile - ne moremo odpraviti, ker je vsesplošen. Torej ne kaže drugega, kot da zaposleni delamo več in bolje. 3 Kdaj bomo delali več in bolje? Spet znana ugotovitev, da bomo delo bolje organizirali, rezultate dela bolje nagrajevali, bistveno zaostrili odgovornost in predvsem v primerih, kadar nastanejo problemi hitro in učinkovito reagirali. Predlogi konkretnih aktivnosti so naslednji: 1. V vseh TOZD in na nivoju delovne organizacije se naj uvede takoj dnevno, tedensko in mesečno spremljanje izpolnjevanja planov proizvodnje. Na tak način, da bodo vseskozi o izpolnjevanju planov zaradi ukrepanja seznanjeni vsi delavci, posebej pa vodilne, vodstvene, samoupravne in politične strukture, da bodo učinkoviteje vodili, kontrolirali in vzpodbujali proizvodnjo. Zato se morajo takoj izdelati ustrezne tabele in grafikoni. Dnevno se mora o doseganju planov proizvodnje, ukrepih za odpravo vzrokov za nedoseganje planov proizvodnje poročati pomočniku gl. direktorja za proizvodnjo in razvoj ali pomočniku gl. direktorja za plan in realizacijo nalog. 2. Do konca meseca avgusta se naj izdela, v mesecu septembru pa sprejme stimulativnejši sistem nagrajevanja, kjer bo z odpiranjem mase ob upoštevanju realnejših normativov možna bistveno boljša stimulacija za doseganje boljših poslovnih rezultatov. 3. Komiteji za SLO in DS v TOZD in na ravni DO morajo proučiti ugotovitve v zvezi z varnostno problematiko in redom in takoj najostreje sankcionirati slabosti, ki se pojavljajo že dlje časa. Za tem morajo tovrstno problematiko redno spremljati in sproti reagirati. 4. Koordinacijski odbori za dobro gospodarjenje v vseh TOZD, DŠSS in na nivoju DO morajo do konca leta osrednjo pozornost posvetiti proizvodnji. 5. Področje za proizvodnjo in razvoj in področje za plan in realizacijo nalog skupaj z vodstvi TOZD do konca meseca septembra ugotovijo smiselnost II. izmene, s tehnološkega in ekonomskega stališča in predlagajo ustrezne ukrepe. 6. S 01/09-1983 se nadaljujejo dežurstva, s tem da morajo dežurni na osnovi informacij vodij popoldanske izmene v dežurno knjigo obvezno vpisati oceno izpolnjevanja dnevnega plana proizvodnje in potrebne intervencije. Glavni direktor Franci GAZVODA, dipl. oec. Emajlirec Naše gospodarjenje v prvem Problemi pri gospodarjenju, ki so bili prisotni v prvem kvartalu, so se nadaljevali tudi v drugem kvartalu. Občasno je primanjkovalo določenih materialov, stalno pomanjkanje zaposlenih -določenih profilov, nedoseganje izvoznih planov, s katerimi bi lažje reševali probleme uvoza in finančne lik- vidnosti. V drugem kvartalu beležimo tudi občutno povečanje cen osnovnih surovin kot energetskih virov. Navedene podražitve so naš že tako nizko akumulativni program še bolj prizadele, na nižjo rentabilnost so pa vplivale tudi neprimerno višje dajatve iz dohodka, predvsem visoke obresti, ki so ZAPOSLENI A. Stanje zaposlenih koncem meseca: 30/06-1982 30/06-1983 1 3 3.067 3.068 B. FLUKTUACIJA: Stanje zaposlenih 31/12-1982 3.115 Prišli 118 Odšli 165 Stanje zaposlenih 30/06-1983 3.068 TOZD Orodjarna - ročna obdelava orodij IZKORIŠČENOST DELOVNEGA ČASA IZVRŠITEV IZVRŠITEV Ind. ELEMENTI l-VI/82 Strukt. l-VI/83 Strukt. 4 : 2 0 1 2 3 4 5 Poprečno število zaposlenih 3.068 3.085 101 Število delovnih dni 134 132 98 Število plačanih dni 139 137 98 1. Opravljene ure 2.564.552 76,0 2.542.740 76,0 100 - proizvodne 1.270.900 37,7 1.275.999 38,1 101 - režijske 1.293.652 38,3 1.266.741 37,9 99 2. Nadure 77.325 68.737 - proizvodne 60.932 53.541 - režijske 16.393 15.196 3. Neopravljene ure 621.429 18,4 632.466 19,0 103 - odmor 168.942 5,0 165.758 5,0 100 - državni prazniki 113.102 3,4 115.817 3,5 103 - redni letni dopust 140.693 4,2 132.480 4,0 95 - hranarina do 30 dni 180.252 5,3 200.799 6,0 113 - ostali plač. izost. 18.440 0,5 17.612 0,5 100 4. Refundacije 5. Neopravljene ure, za ka- 6.456 0,2 5.303 0,1 50 tere prejme delavec nadomestilo OD iz sred. zdrav, zavarovanja - hranarina nad 30 dni 166.630 5,0 150.247 4,5 90 6. Neopravljene ure, za ka- tere ni nadomest. OD 13.613 0,4 13.788 0,4 100 SKUPNO ŠTEVILO UR BREZ NADUR 3.372.680 100,0 3,344.544 100,0 SKUPNO ŠTEVILO UR 3.450.005 3.413.281 posledica višjih obrestnih mer. Ker smo prvi kvartal zaključili z izgubo, so TOZD, ki so poslovale z izgubo izdelale program ukrepov, s katerimi bi zmanjšali oziroma odpravili izgubo, ob polletju ugotavljamo, da smo sprejete ukrepe v glavnem realizirali. V drugem kvartalu smo vršili povečane aktivnosti na področju proizvodnje, prodaje ter izvoza, vse s ciljem, da bi nadoknadili izpad na tem področju iz prvega kvartala. V drugem kvartalu so izdelani že plani za tretji in četrti kvartal, upoštevaje nove stroškovne elemente. Iz navedenega sledi, da je bilo storjeno veliko aktivnosti, tako za tekoče obdobje, kot za pripravo pogojev gospodarjenja za drugo polletje. Iz podatkov za prvo polletje sledi, da smo naše cilje realizirali sledeče: PROIZVODNJA, ZAPOSLENOST, PRODUKTIVNOST - plan proizvodnje smo izvršili po količini 95 %, po vrednosti pa 85 %; razkorak med indeksima je v nedoseganju planiranih proizvodnih cen. Količinski plan nista dosegla: TOZD POSODA, ki izpada proizvodnje iz prvega kvartala ni mogla popolnoma nadoknaditi, vendar je izboljšala indeks doseganja. TOZD RADIATORJI - izključno zaradi nedoseganja programa EMOCENTRAL -proizvodnja le-tega je odvisna od kooperantov. Neizpolnjevanje tega programa je še toliko bolj neugodno, ker je to program, ki je v TOZD najbolj rentabilen. V letošnjem letu je bila izdelana metodologija merjenja fizične produktivnosti, ki upošteva število delavcev ter število ponderacijskih enot, s katerimi merimo ne glede na spremembe v programih količino izdelanih enot. V izračunu so upoštevani tudi delavci »ZAVARI-VAČA«. Polletni izračun fizične produktivnosti napram enakemu obdobju lani kaže, da je naša produktivnost padla in sicer znaša 94,9 %, kar je razvidno tudi iz podatkov o doseženi fizični proizvodnji, saj smo napram enakemu obdpbju lani proizvedli le 91 %. Število zaposlenih je napram lanskemu letu ostalo nespremenjeno, oziroma zaposlenost je ostala nespremenjena. Dosežena fizična produktivnost po TOZD je sledeča: TOZD FRITE 106,2% TOZD POSODA 90,5 % TOZD RADIATORJI 94,7 % TOZD ODPRESKI 104,6% TOZD KONTEJNER 82,5 % Na tako nizko doseženo produktivnost so gotovo vplivali zunanji faktorji (pomanjkanje materiala, kooperantskih delov). Rezultati fizične produktivnosti nam dajejo osnovo za razmislek in iskanje poti za koriščenje notranjih rezerv, ki še prav gotovo obstajajo. Tudi pri planiranju ciljev slabe kvalitete le teh nismo dosegli, kar je tudi faktor poslabšanje naše ekonomičnosti. Investicijski plan - oziroma plan naložb smo realizirali komaj 6 % na letni plan, indeks naročenih investicij pa je 32 %. Nizek odstotek izvira zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po TOZD je bila nabavljena najnujnejša oprema, izpostavimo lahko investicijo v TOZD Odp- reski in sicer montažo stiskalnice HVO ter v TOZD Vzdrževanju plinski rezer-var, tako je bilo porabljenih finančnih sredstev za investicije v prvem polletju 8.747.573.- din. Na področju razvoja se pospešeno dela predvsem pri izdelavi programskih zasnov za TOZD Radiator, za katerega so v fazi izdelave že konkretni proizvodi, za TOZD Frite je v teku študija o izbiri optimalne tehnologije za proizvodnjo frit, za TOZD Odpreske je izdelana analiza tehnološkega procesa za izdelavo koles, opravljene so bile tudi druge pomembnejše naloge na področju razvoja. FINANČNI REZULTAT V prvem polletju smo dosegli planirani celotni prihodek 96 %, porabljena sredstva pa znašajo 97 %, oziroma na lansko leto je indeks 150 %. Porabljena sredstva predstavljajo v celotnem prihodku 73 %, na tako velik porast pa vplivajo: UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA v 000 din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI l-VI/1982 l-VI/1983 l-VI/1983 3 :1 3:2 0 1 2 3 4 5 I. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 2. PORABLJENA SRED- 1.971.918 2.839.156 2.712.181 138 96 STVA 1.343.312 2.080.005 2.008.702 150 97 3. PRIHODEK 628.606 759.151 703.479 112 93 II. RAZPOREDITEV DOHODKA Del dohodka za DSSS 88.656 105.317 106.317 120 101 Amort. nad predp. st. - - - - - Del. doh. za obv. iz BOD 40.452 54.891 53.469 132 97 Del doh. za obv. po odi. 1.799 2.014 2.444 136 121 Del doh. za obv. po pog. 11.521 15.178 26.949 234 178 Del dohodka za davke 34.948 101 84 in prispevke 42.175 36.304 Del doh. za obresti 43.045 86.598 113.319 263 131 4. ČISTI DOHODEK 408.185 452.978 365.677 90 81 III. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA: Del ČD za OD 295.546 344.306 340.470 115 99 Del ČD za stanov, izg. 5. OSTANEK ZA SKLA- 16.240 19.743 16.934 104 86 DE 96.399 88.929 56.715 59 64 6. IZGUBA - - -48.442 IV. RAZPOREDITEV OSTANKA ZA SKLADE Rezervni sklad 12.819 17.005 9.716 76 57 Sklad skupne porabe 11.185 18.697 3.464 31 19 Poslovni sklad 72.395 53.227 43.535 60 82 RAZLIKA 8.273 STROSKI v 000 din IZVRŠITEV PLAN IZVRŠITEV Indeks ELEMENTI l-VI/1983 l-VI/1983 l-VI/1983 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 Porab. mat. in surov. 831.642.233 1.268.285.846 1.155.285.688 143 90 - odmik plan. cen mat. - 35.330.396 - -17.816.115 - - Porabljena energija 95.205.674 107.246.301 122.232.276 128 114 Transp. storitve 12.763.496 14.456.265 14.202.984 111 98 Str. inv. vzd/. OS 50.781.243 46.308.278 37.014.020 73 80 Druge proizv. štor. 270.010.475 361.917.053 389.531.988 144 108 Druge neproizv. štor. 10.167.844 11.909.920 12.917.172 127 108 Amort. po predp. stop. 64.791.580 109.473.502 113.738.799 176 104 STROŠKI SKUPAJ: 1.363.821.250 2.014.123.775 1.903.864.162 140 95 Emajli rec 5 polletju - povečanje stroškov materiala, zaradi nenehne podražitve surovin, - povečanje stroškov energije, - močan porast amortizacije po predpisanih stopnjah, - povečanje stroškov za kritje negativnih tečajnih razlik. Porabljen material pa predstavlja v porabljenih sredstvih 57 %, amortizacija pa predstavlja 5,6 %. V enakem obdobju lani so znašala porabljena sredstva v celotnem prihodku 68 %. Dosežen dohodek je na-pram enakemu obdobju lani za 12 % višje, napram planu pa dosežen 93 %. V letošnjem letu so močno porasle obveznosti iz pogodb ter obresti, saj so na leto 1982 za 263 % višje. Zaradi večjih obveznosti iz dohodka od planiranih je dosežen čisti dohodek le 81 %. Za osebne dohodke smo namenili napram planu 99 %, povprečni OD za DO pa znaša 13.937 din oziroma na leto 1982 je višji za 14 %. V prvem polletju smo ustvarili ostanka za sklade 56,7 mio din, izgube pa 48,4 mio din, tako znaša razlika pozitivna 8,2 mio din. Izkazani rezultat je napram prvemu kvartalu neprimerno boljši, saj smo v prvem tromesečju izkazovali negativno razliko v višini 72,3 mio din. V prvem polletju izkazujeta izgubo TOZD Radiatorji in TOZD Kontejner. TOZD Radiator je uspel zmanjšati izgubo iz prvega kvartala za ca. 8 mio din in v primeru doslednega izvajanja planskih nalog ocenjujemo, da obstojajo realne možnosti, da se izguba občutno zniža oziroma zaključi leto pozitivno. TOZD Kontejner je imel v prvem kvartalu izgube 23,3 mio din, ob prvem polletju pa izkazuje izgubo 14,3 mio din. Navedene številke izkazujejo zmanjšanje izgube, vendar bi TOZD Kontejner lahko zaključil pozitivno, če bi zmanjšal neplačano realizacijo na planirano višino. Neplačano realizacijo je TOZD napram prvem kvar- talu zmanjšal za 4 mio din, vendar še vedno znaša 30,2 mio din in je največje od vseh TOZD. Celotna neplačana realizacija je po stanju 30. 6.1983 95,6 mio din, od tega predstavlja neplačana realizacija TOZD EMOKON-TEJNER 31 %. Ob koncu lahko zapišemo, da je storjen bistven premik napram prvem kvartalu, vendar je potrebno z aktivnostmi na vseh področjih nadaljevati, da bomo ob zaključku tretjega kvartala beležili še boljše rezultate. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA l-VI/1983 1982 FRITE 1983 POSODA 1982 1983 RADIATORJI 1982 1983 1982 KOTLI 1983 PROIZVODNJA V 000 din 152.865 227.051 847.643 875.845 153.249 215.768 198.758 286.436 PRODAJA v 000 din 164.585 263.640 671.497 767.003 136.890 221.403 213.418 379.049 IZVOZ skupaj $ 233.954 454.124 2.583.111 3.169.599 35.246 30.068 56.899 483.257 od tega: konvert. $ 21.204 126.674 2.583.111 3.169.599 35.246 30.068 56.899 115.018 UVOZ skupaj $ 392.641 507.495 844.083 1.603.656 467.411 464.589 738.243 255.011 od tega: konvert. $ 296.050 187.675 - 1.049.582 20.422 11.542 736.455 255.011 Celotni prihodek v 000 din 166.926 266.257 705.033 891.288 139.210 222.692 219.212 388.392 Dohodek v 000 din 37.236 68.341 244.273 263.597 32.249 4.058 62.306 99.271 Čisti dohodek v 000 din 27.140 49.099 168.247 145.454 15.458 - 29.543 32.812 Amort. po predp. stop. v 000 din 1.479 1.717 23.154 29.258 896 15.091 2.581 18.100 Ostanek za sklade v 000 din 19.686 39.286 33.548 2.837 18 - 812 1.463 Akumulacija v 000 din 19.433 38.930 27.498 ' 2.837 18 - 812 1.463 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 61 66 1.408 1.352 164 159 238 232 Popr. mes. neto OD v din 13.955 16.305 10.961 12.351 11.768 13.064 14.058 15.006 Dohodek na vkalk. del. - din 610.426 1.035.470 173.489 194.968 202.825 25.522 264.009 427.892 Čisti doh. na vkalk. del. - din 444.918 743.924 11 9.494 107.584 97.223 - 125.181 141.430 Akumulacija na vkalk. del. - din 318.574 589.848 19.530 2.098 - - 3.441 6.305 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNER VZDRŽEVANJE 1982 1983 1982 1983 1982 1983 1982 1983 PROIZVODNJA V 000 din 110.991 158.981 48.548 56.722 203.770 257.528 204.184 237.712 PRODAJA v 000 din 143.717 188.002 48.803 54.726 223.766 265.714 205.635 238.008 IZVOZ skupaj $ - 109.053 144.120 118.000 155.151 119.279 - - od tega: konvert. $ - 109.053 - 118.000 155.151 119.279 - - UVOZ skupaj $ - - 43.245 1.040 78.042 13.203 143.687 43.308 od tega: konvert. $ - - 43.245 1.040 78.042 13.203 143.687 43.308 Celotni prihodek v 000 din 144.467 188.314 50.015 54.985 219.969 252.046 206.206 239.781 Dohodek v 000 din 35.690 33.795 28.823 30.464 64.236 49.179 51.662 56.915 Čisti dohodek v 000 din 23.059 14.015 20.011 20.655 36.721 10.192 30.901 33.745 Amort. po predp. stop. v 000 din 6.646 7.618 5.060 7.129 12.084 15.053 5.782 9.267 Ostanek za sklade v 000 din 13.560 1.989 5.281 4.661 16.161 - 4.707 3.650 Akumulacija v 000 din 13.153 1.532 4.601 4.006 15.236 - 3.663 2.388 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 89 93 126 123 202 210 216 222 Popr. mes. neto OD v din 12.481 12.621 14.085 16.049 12.957 14.406 13.689 15.479 Dohodek na vkalk. del. - din 405.571 363.387 228.756 247.675 318.000 234.186 239.176 256.374 Čisti doh. na vkalk. del. - din 262.036 150.699 158.821 167.927 187.790 48.533 143.060 1 52.004 Akumulacija na vkalk. del. - din 149.466 16.462 36.515 32.561 75.430 - 16.958 10.757 ERC 1982 1983 SIT 1983 1982 DSSS 1983 1982 SKUPAJ DO 1983 PROIZVODNJA V 000 din 15.598 21.773 63.035 _ _ 1.936.606 2.400.851 PRODAJA v 000 din 15.606 21.773 63.035 100.235 120.787 1.924.152 2.583.140 IZVOZ skupaj $ - - - - - 3.208.481 4.483.380 od tega: konvert. $ - - - - - 2.851.611 3.787.691 UVOZ skupaj $ 14.922 14.922 - 6.492 3.669 2.831.815 2.906.893 od tega: konvert. $ 14.922 14.922 - 6.492 3.669 2.183.221 1.579.952 Celotni prihodek v 000 din 15.769 22.359 64.643 105.111 121.424 1.971.918 2.712.181 Dohodek v 000 din 6.929 9.068 17.985 65.202 70.806 628.606 703.479 Čisti dohodek v 000 din 4.770 5.765 12.692 52.335 57.386 408.185 365.677 Amort. po predp. stop. v 000 din 3.902 5.055 822 3.206 4.626 64.790 113.736 Ostanek za sklade v 000 din 900 1.230 1.522 1.726 75 96.399 56.715 Akumulacija v 000 din 800 1.033 1.062 - - 85.214 53.251 Popr. štev. zap. - vkalk. del. 30 29 75 414 398 2.948 2.958 Popr. mes. neto OD v din 14.555 17.265 16.485 13.871 15.980 12.228 13.937 Dohodek na vkalk. del. - din 13.153 1.532 4.601 4.006 15.236 _ 3.663 Čisti doh. na vkalk. del. - din 89 93 126 123 202 210 216 Akumulacija na vkalk. del. - din 12.481 12.621 14.085 16.049 12.957 14.406 13.689 6 Doseganje ciljev znižanja Doseganje letnih ciljev sursnns: v prvem polletju 1983 segla 11.073.000 din planiranega prihranka ali 46 %. Z ekonomsko politiko za leto 1983 so v resoluciji določene zahtevne naloge, od ka- _ TOZD RADIATORJI je terih so najpomembnejše: povečanje izvoza na konvertibilno področje, popolnejše iz- poslabšal kvaliteto pri EMO-koriščanje notranjih rezerv, odrekanje v porabi in kar največje varčevanje. TERM radiatorjih in namesto Tem osnovnim usmeritvam smo podredili naše naloge in si določili konkretne cilje za planiranega prihranka za leto 1983. Vsako četrtletje pa preverjamo realizacijo sprejetih nalog. Ta poročila ugo- 30.000 din, izgubil dodatnih tavljajo uresničevanje ciljev v prvem polletju 1983. 30.000 din zaradi slabe kva- litete. TEDENSKO SPREMLJANJE PLANA PROIZVODNJE IN PRODAJE. V vseh TOZD redno spremljamo izpolnjevanje plana proizvodnje in prodaje skupaj s strokovnimi službami na kolegiju TOZD, oziroma delovnih sestankih. Plan proizvodnje je po vrednosti dosežen za DO 85 %, plan prodaje pa 96 %, kar pomeni, da planskih nalog nismo dosegli. Sprejeti dogovori v zvezi z izpolnjevanjem plana proizvodnje in prodaje se ne izvršujejo in plani niso doseženi. Premalo je konkretnega operativnega strokovnega dela pri realizaciji plana proizvodnje in prodaje, zato moramo v naslednjih mesecih bolj angažirano reševati in izvrševati sprejete dogovore na vseh nivojih, od delovnih sestankov, kolegijev TOZD, kolegijev direktorjev TOZD, DS TOZD, IO DS DO in DS DO EMO. UREJANJE TEHNOLOGIJE Po izdelani tabeli 6544 »Seznam proizvodov in normativov« je bilo analizirano dejansko stanje izdelanih tehnoloških normativov po TOZD, kjer je bilo ugotovljeno sorazmerno majhno število ocenjenih izdelkov/pol-izdelkov. To je seveda rezultat predhodnih naporov pri izdelavi formalno pravilne letne kalkulacije po TOZD. Tabela je bila posredovana v tehnološke priprave TOZD in druge strokovne službe z nalogo, da se takoj lotijo izdelave oziroma popravkov še nespojene tehnološke dokumentacije. V tekočem poslovanju nastajajo največje težave še vedno pri TOZD POSODA zaradi nepravočasno izdelane tehnologije za izvozne artikle ter zaradi nepravilno pasivizira-nih šifer v preteklosti, ki se vedno znova pojavljajo kot aktualne, čeprav so bile po nalogu tehnologije predhodno pasivizirane. V smislu zmanjševanja ocenjenih artiklov se naloga torej dokaj uspešno in kontinuirano realizira, ni pa še pravih rezultatov pri vsebinski pravilnosti tehnologije in kalkulacij, tudi zato, ker skupaj s plansko-analitsko službo zaradi drugih nalog nismo uspeli realizirati predvidenih instruktaž o razumevanju, uporabi in spoštovanju sistema pravočasne iz- delave tehnologije. Ta del naloge bo izveden v III. kvartalu in v začetku IV. kvartala, ko bo zaradi predvidenega odprtja mase OD in kontrole preseganja norm potrebno drastično zaostriti tehnološko disciplino. DOSEGANJE PLANIRANE KAKOVOSTI Realizacija cilja v zvezi s predpisanimi normativi kakovosti repromateriala in kooperantskih delov se v celoti izvaja. V vsakem primeru odstopa predpisane kakovosti postavimo dobavitelju kakovostno reklamacijo. V obdobju od l-VI/83 smo postavili domačim in tujim dobaviteljem 328 reklamacij kakovosti. Nivo kakovosti naših izdelkov in storitev vzdržujemo na dogovorjenem nivoju, oziroma v mejah ustreznih standardov in predpisov. Ob eventuelnih pojavih slabe kakovosti, takoj izvajamo ustrezne akcije z ustreznimi službami (tehnologija, proizvodnja), da takoj na izvoru preprečimo produkcijo izdelkov oziroma storitev neustrezne kakovosti. - TOZD ORODJARNA je močno izboljšala kvaliteto in dosegla prihranek 701.000 din. - TOZD EMOKONTEJ-NER je v porabi cinka daleč nad normativno porabo. Dejanska poraba je 94 kg/tono, planirana pa 77,4 kg/tono, kar pomeni pri proizvodnji 5954 ton za 99 ton večjo porabo od planirane ali za 15.840.000 din več cinka kot je planirano. UREDITEV DELOVNIH NORMATIVOV Urejanje delovnih normativov se je pričelo, prvi rezultati bodo poznani do konca meseca avgusta. TEHNOLOŠKI PROBLEMI IN NJIHOVO REŠEVANJE V nekaterih TOZD so pričeli reševati tehnološke probleme preko usmerjenih inovacij in z manjšimi investicijskimi posegi. Razpisnih inovacij je še premalo, zato so tudi rešitve skromne in še ne predstavljajo bistvenih prihrankov. Zato se moramo naloge lotiti bolj široko in bolj sistematično. Emajlirec POSPEŠEVANJE INOVACIJ V DELOVNI ORGANIZACIJI V prvem polletju je bilo 28 predlogov inovacij. Gospodarska korist je znašala 7.416.681 din, kar je za tako velik kolektiv še vedno premalo in moramo v bodoče bolj pospeševati inventivno dejavnost, predvsem z usmerjenimi inovacijami, na osnovi nerešenih tehnoloških problemov v posameznih TOZD. ZAMENJAVE UVOŽENIH MATERIALOV Z DOMAČIMI. Po tej točki potekajo še nadalje aktivnosti s tehnološkimi in operativnimi pripravami TOZD, katere materiale bi se z manjšimi tehnološkimi posegi preorientiralo na domačo oskrbo. Pri TOZD KOTLI se že precej materialov in opreme uporablja in nabavlja na domačem trgu. Prav tako so se določeni materiali in oprema za posamezne objekte, ki so iz uvoza preusmerili na montažna podjetja, ki bodo tudi montirali opremo na objektu. S tem se je zmanjšala devizna bremenitev za EMO. Pojavilo pa se je več zahtevkov dobaviteljev za devizno participacijo za surovine in sestavne dele, ki so iz uvoza za izdelke katere uporabljamo v naši proizvodnji. RAZVOJNO RAZISKOVALNO DELO IN OSVAJANJE NOVIH IZDELKOV V poročlilu za prvo četrtletje smo poročali o organiziranem pristopu skupaj z Zavodom za produktivnost dela SRS k realizaciji te naloge. Rezultati prve akcije zbiranja idej so že dali določene rezultate, saj je bilo zbranih 377 idej za izdelke in 52 idej za razvoj tehnologije. S temi rezultati pa še nismo zadovoljni, zato bo akcija ponovljena v mesecu septembru, nakar bo izvršena selekcija in vključevanje v program razvoja. Še vedno pa se nam pri osvajanju novih proizvodov pojavljajo stare napake slabe organiziranosti, kar ima za posledico počasnost pri osvajanju novih proizvodov. DOSEGANJE PLANIRANEGA IZVOZA Plan izvoza na konvertibilno področje je dosežen 77 %, na klirinško 156 % in skupaj 84 %. Rezultati so boljši kot v prvem četrtletju, vendar še vedno z njimi ne moremo biti zadovoljni. V prizadevanja za povečanje (Nadaljevanje na 7. strni) Emajlirec 7 (Nadaljevanje s 6. strni) izvoza se vključujejo službe in vodstva TOZD, tedensko se preverja stanje naročil izvoza in se dogovarja za nadaljnje ukrepe na rednih delovnih sestankih poslovne koordinacije in sestankih oziroma kolegijih TOZD. UGOTOVITEV TRŽNE, TEHNOLOŠKE IN ORGANIZACIJSKE MOŽNOSTI ZA POVEČANJE IZVOZA Na osnovi analize, ki je bila opravljena skupaj z Zavodom za produktivnost dela SRS se pripravlja predlog oziroma program za pospeševanje izvoza. OSKRBA Rok izvršitve naloge oblikovanja stretegije oskrbe iz ocene trenutnih razmer in problematika razvoja oskrbe je avgust in še ni realizirana. OBVLADOVANJE STROŠKOV Izdelan in na kolegiju potrjen je bil predlog razvrstitve stroškovnih vrst in odgovornih oseb za nastajanje teh vrst stroškov. Pričelo se je tudi redno mesečno obveščanje oz. opozarjanje na odstopanja od plana, vendar zaradi prekratkega časa še ne moremo dati ocene, ali se cilj zmanjšati obseg stroškov že uresničuje v celoti. To bo možno šele v II. polletju, ko bomo pričeli tudi s konkretnimi preverjanji z odgovornimi osebami iz TOZD. Nekoliko kasni izdelava novega sistema stroškovnih mest, vendar bo to do konca leta v celoti realizirano, da bomo 1984. leto lahko pričeli z novimi SM. USKLAJEVANJE CEN V I. polletju smo pri organih za cene rešili naše za- htevke za povišanje cen kakor sledi: grupa radiatorjev za 17,5%, električni radiatorji za 17 % in servisne storitve za ca. 40 %. Po režimu individualnih in specialnih naročil se tekoče usklajujejo prodajne cene pri TOZD KOTU, EMOKON-TEJNER, ODPRESKI, ORODJARNA, FRITE in delno pri TOZD RADIATORJI. Po režimu novih proizvodov smo uspeli rešiti cene naslednjim izdelkom: EMO-CENTRAL PLAMEN 23, EMOCENTRAL 20, EMO-CENTRAL 24, EKONOMIK-SOKOVNIK, »Kotlič za vodo SPECIAL«, armature in priključni elementi za WC kotlič, in podometni WC kotlič TAJFUN. Upoštevati moramo, da je veljala totalna zamrznitev cen do konca julija, na kar so izšli novi predpisi po režimu cen potrjevanja in spremljanja cenikov v Ur. I. SRS 25/83 in SFRJ 39/83 po katerih so naši izdelki, tu gre predvsem za posodo, sanitarije, radiatorje, po režimu spremljanja in potrjevanja, vendar so pogoji za uveljavitev novih cen poostreni, tako da do sedaj še niso rešeni zahtevki za povišanje cen posode in kesonov za smeti. Neusklajenost med nabavnimi in prodajnimi cenami je najbolj očitna pri radiatorjih, sanitarijah in delno pri posodi, kjer so vedno v veljavi ostrejši režimi kontrole cen, cene ostalih programov pa tekoče usklajujemo upoštevajoč pogoje na tržišču. ZAPOSLOVANJE Zaposlovanje novih delavcev je potekalo po dinamiki sprejeti v prvem tromesečju. Zaposlovanje izhaja iz naslednje tabele: Mimo sprejete dinamike in planiranih potreb so bili sprejeti delavci povratniki iz JLA, kot to določa zakon. Na povišanje v DSSS je vplivala reorganizacija službe kontrole kvalitete po TOZD. Pri zaposlovanju so se pojavljali povsem enaki problemi in težave kot v prvem tromesečju. OMEJEVANJE FLUKTUACIJE Strokovna služba je sproti spremljala in ugotavljala vzroke fluktuacije strokovnih in drugih kadrov. V I. polletju je zapustilo DO 165 delavcev. Od delavcev, ki so odšli iz DO je 34 odhodov na odslu-ženju vojaškega roka, 41 upokojitev, 4 primeri smrti in 86 drugih odhodov na željo (krivdo) delavcev, 29 delavcev pa je bilo premeščenih iz enega v drugi TOZD. 86 delavcev, ki predstavlja čisto fluktuacijo v tem obdobju, so prekinili delovno razmerje: 40 - sporazumno, 31 - samovoljno, 1 - zapor, 13 - disciplinski ukrep, 1 - delovno razmerje za določen čas. Kvalifikacijska struktura teh 86 delavcev je naslednja: VŠ - 3 (2 ing. elektrotehnike,ekonomist pripravnik) ViŠ - 5 (3 str. inženir, ekonomist, soc. delavec) SŠ -5 (2 gimnazija, 1 de-lovod. šola, 2 elektrotehnik, 1 str. tehnik) KV - 12 (2 interno priznana kvalifikacija, 2 strugar, ključavničar, tesar, kmetovalec, avtoklepar, trgovec, orodjar, brusilec, konfekcio-narka, avtoklepar) Brez kvalifikacije: 61 Od skupno 8 delavcev z VŠ in ViŠ so kar 4 iz TOZD KOTLI, kjer je trenutno najbolj ugodna kadrovska struktura. Med znanimi vzroki odhajanja prevladujejo v tem obdobju zaposlitve v domačem TOZD Dinamika zaposlov. v I. poli. Skupaj sprejeti Od tega izven DO kraju ali v bližini doma, sledi nizek OD, nezadovoljstvo z delom (občasna pomanjkanja dela - materiala, temu FRITE 10 8 8 sledi premeščanje na druga POSODA 61 54 54 dela). Sledijo pa manj po- KOTLI 23 16 13 gosti vzroki kot: zaposlitev v RADIATORJI 4 3 2 svojem poklicu in možnost ODPRESKI 6 4 4 napredovanja, neopravičeni ORODJARNA 5 4 4 izostanki (problem alkoho- EMOKONTEJNER 8 31 (21 poc.) 5 lizma in drugo), odnosi na VZDRŽEVANJE 9 17 12 delu. ERC SERVIS IN TRGO- 2 2 2 Kot dodaten ukrep za zmanjšanje fluktuacije tistih VINA 4 4 3 delavcev, ki že ob sprejemu DSSS 12 25 11 ne zagotavljajo pričakovane stabilnosti in so med poten- SKUPAJ DO: 144 168 118 cialnimi kandidati za fluktuacijo v krajšem obdobju ali TOZD Odpreskov in avtokoles - izdelava prirezov za odpreske na 625 tonski stiskalnici. tudi sicer problematični glede delovnih navad, smo se več kot doslej posluževali sklepanja delovnega razmerja za določen čas. Žal je ta način zakonsko omejen in točno definiran, zato ga ne moremo širiti. Za ugotavljanje z delom pridobljene zmožnosti so pripravljene dopolnitve SaS, vse je v fazi sprejemnega postopka. Na področju vrednotenja ključnih kreativnih in proizvodno deficitarnih del in nalog, kot eni izmed oblik preprečevanja fluktuacije sta bili realizirani dve nalogi: 1. Samoupravno so bile sprejete dopolnitve »Pravilnika o nagrajevanju«, ki se nanašajo na nagrajevanje ključnih proizvodnih del (dodatki za delo v turnusu, delo v prostih sobotah in za najtežja fizična dela, ki so opredeljena s pogoji IV/2). 2. Prave tako pa je v zaključni fazi realizacija projekta, v fazi samoupravnega sprejemanja, ki bo prinesel ustrezne stimulativne dopolnitve pri nagrajevanju po ugotavljanju delovne učinkovitosti za vse delavce nasploh. Dopolnitve sistema nagrajevanja po UDU, ki so bile narejene na osnovi analize obstoječega stanja in jih je Team za nagrajevanje v sodelovanju z vsemi pristojnimi delavci uskladil in pripravil v ustrezno obliko, se nanašajo na: - definiranje oblikovanja dodatne mase za KU na osnovi meril: 2. dohodek na zaposlenega, 4. gospodarnost, 1. proizvodnost dela in 7.2. doseganje gospodarskega plana prodaje - IZVOZ, - novo definiranje meril, ki so osnova oblikovanja dodatne mase za KU in meril, ki so jim osnova doseganja proizvodnih oz. prodajnih planov. Vsa ta merila so po novem odprta navzgor in je doseganje pričakovanega rezultata bolj stimulativno definirano. - pripravo optimalnega števila organizacijskih enot z ustreznimi dopolnjenimi starimi in na novo definiranimi merili, ki res odražajo poslovne rezultate na osnovi katerih naj bi določena skupina delavcev bila nagrajena in sočasno tudi stimulirana za čim boljšo realizacijo poslovnih rezultatov DO. Poleg te naloge, ki je v končni fazi, pa s prof. Nemcem iz Zavoda za produktivnost dela v Sloveniji že začenjamo delo na projektu prevedbe obstoječega sistema vrednotenja dela in delovnih nalog za DO na sistem vrednostnih razredov. V okviru te naloge smo že opravili prevedbo s starega na nov sistem po vseh delih in nalogah v DO in pripravljamo pregled del in delovnih nalog za DO po padajočih vrednostnih razredih. Ves ta material bi služil za podrobnejšo analizo stanja na področju samega vrednotenja in bi v končni obliki prispeval k boljši stimulaciji dela in k višji produktivnosti. DOPOLNJEVANJE KATALOGA DEL IN NALOG Naloga poteka po dinamiki, saj je bil do sedaj usklajen in potrjen poenoten katalog za vsa režijska dela po TOZD, nekoliko pa je zaostalo delo pri vrednotenju kreativnih in strokovnih del, verjetno tudi zaradi sedanjega in nadaljnjega sodelovanja z Zavodom za produktivnost dela, kjer bo ta del naloge na novo opredeljen. V fazi nadaljnjega usklajevanja je predlog poenotenja kataloga za vsa proizvodna dela. Glede vseh potrebnih podatkov za katalog se je pričelo delo v republiški komisiji elektrokovinske industrije pri sindikatu, kjer je v poteku usklajevanje in poenotenje teh podatkov. Zato se bo počakalo na rezultate te komisije, da bi bili poenoteni, vendar pa je cilj z letom 1984 uvesti dopolnjen in s podatki opremljen katalog. (Nadaljevanje na 8. strni) 8 Emajli rec Zbiralna akcija oblačil Organizacija Rdečega križa Slovenije je kot vsakoletno akcijo organizirala zbiranje oblačil, v katero se je vključila tudi naša Občinska organizacija RK v sodelovanju s posameznimi krajevnimi organizacijami RK v krajevnih skupnostih. Za tako široko in obsežno akcijo smo v koordinaciji z AMD Šlander Celje zaprosili transportne službe večjih delovnih organizacij za humano sodelovanje in pomoč v prevozu materiala s terena do skladišča RK. S skupnimi napori smo programsko nalogo zelo uspešno opravili in zbrali ter prepeljali ca. 6.000 kg oblačil, kar predstavlja po minimalni ocenitvi 300.000,00 din vrednosti v materialu. Vaši delovni organizaciji se zahvaljujemo za razumevanje in pomoč v družbeno tako pomembni akciji. Prav tako se zahvaljujemo tudi vozniku POHAJAČ IVANU, ki je naši organizaciji daroval svoj prosti čas za prevoz materiala. Sekretar AMD Šlander Predsednik OORK Celje Martin Andrejaš Tone Erjavec Doseganje letnih ciljev v prvem polletju 1983 (Nadaljevanje s 7. strni) POSODABLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Definirana je baza podatkov za širše materialno poslovanje z izgledi matičnih slogov elementov ter povezavami med njimi. Izdelani so vhodni dokumenti za elemente baze, definirana je tudi fizična struktura baze podatkov. Trenutno poteka delo na izdelavi prometnih vhodnih dokumentov ter na poiskusnem polnjenju tistega dela baze, ki bo služil za oplikacijo obvladovanja zalog. Izvedba naloge že kasni, vendar je v veliki meri opravičljiva z nekoliko zamude pri izdobavi opreme, ki je še vedno nekompletna. Zato je delo potekalo z zelo upočasnjenim ritmom preko terminala na računalniku LTH Škofja Loka, seveda povsem v odvisnosti od njihovih prostih kapacitet. RED, DELOVNA DISCIPLINA IN ODNOS DO DRUŽBENEGA PREMOŽENJA Število kaznivih dejanj je v tem obdobju, v primerjavi z lanskim letom v porastu. Število prijav (poročil o dogodku) l-VI/1982 je 287 Število prijav (poročil o dogodku) l-VI/1983 je 316 Od tega je 18 prijav v postopku, 6 od teh na Postaji milice. Prijavljenih tatvin je 21 in so vse v postopku odkrivanja. Služba je v tem času stopila še v tesnejši stik z varnostno službo, PM Celje, DS in SLO, da bi na tem področju še bolj povezano delovali in kršitelje odkrili. V več primerih je to le težko odkriti, ker ustrezne službe v TOZD ne opazijo takoj storjenih dejanj in zelo pozno javljajo kršitve splošni službi (tatvine, poškodbe inventarja, strojev, itd.). V nekaj primerih celo po enem tednu. Stanje ograje se bistveno ne spreminja. Poškodbe nastajajo predvsem na mestih, kjer je ograja slaba, založena in na kritičnih točkah. Lete se spreminjajo, odvisno od intervencij varnostnikov, letnega časa in spremembe struktur v DO. V zadnjem času je opazen porast predčasnega zapuščanja delovnega mesta in izhod mimo vrat - čez ali skozi ograjo. Vsi dosedanji ukrepi do teh kršitev niso dovolj učinkoviti, tu je neopazna vloga vodstvenih in vodilnih struktur v TOZD, saj je zapuščanje delovnega mesta oz. kontrole prisotnosti na delovnem mestu v pristojnosti le-teh. Za omejitev tega pojava, tudi ukrepi disciplinske komisije ne zadoščajo. INFORMACIJE O REZULTATIH V glasilu »EMAJLIREC« so bili objavljeni vsi pomembni podatki poslovanja v letu 1982 in za prvo tromesečje 1983. Izdelana je nova vsebinska zasnova glasila »emajlirec« s konkretnimi zadolžitvami zagotavljanja podatkov iz posameznih strokovnih področij. Spremljanje odločanja na samoupravnih organih je bilo tekoče po vpeljanem načinu. Na področju delegatskega skupščinskega sistema smo začeli akcijo oblikovanja ožjih delegatskih skupin za delegiranja v skupščine, ki bi naj zagotavljala temeljitejšo obdelavo gradiv in večjo angažiranost naših delegatov na sejah. Dogovori v posameznih predsedstvih konference že tečejo. Sekretariat je sodeloval in vodil postopek organiziranja TOZD Servis in trgovina, ki je z vidika zadolžitev sekretariata zaključen. V vseh samoupravnih procesih so bile vključene druž-beno-politične organizacije TOZD/DSSS in DO. VKLJUČEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ PRI REALIZACIJI CILJEV V prvem četrtletju so samoupravni organi in družbeno politične organizacije tekoče spremljali izpolnjevanje planskih ciljev in pri tem sprotno spremljali ustrezne ukrepe in sklepe za njihovo izpolnitev. Ob vstopu v drugo četrtletje so se začeli pojavljati različni razlogi in opravičila za neizvršene sklepe, ki so bili včasih objektivno opravičilo, zelo pogosto pa so bili opredeljeni s subjektivnimi faktorji, ali oblikovati kakšnih korenitih sklepov oz. sankcij zoper takšne pojave. Prizadevanja za realizacijo ciljev so usmerjena za sedaj v sprotna razreševanja težav, saj dinamika sprememb zoženih pogojev gospodarjenja drugačnih možnosti ne daje. Družbeno politične organizacije vzpodbujajo realiza- cijo konkretiziranih ciljev z različnimi aktivnostmi, toda zaradi preokupacije z zgolj deklarativnimi napotki širših-zunanjih organov DPO težko uspevajo zastavljati trajnejših ustvarjalno političnih aktivnosti. V sedanjih okoliščinah so rutinski pristopi najpogostejši način dela. Pomočnik gl. direktorja za plan in real. nalog Drago MRAVLAK Emajli rec 9 Franček Knez uspešen v Dolomitih Franček Knez je v mesecu Celje) uspešno končal seri-juliju skupaj s prijateljem jo vzponov v Dolomitih. Andrejem Primožičem (AO Da bi lahko uresničil svojo nevsakdanjo pot je včasih tudi po dvanajst ur na dan visel in delal na novanjskih stolpnic v Mariboru, da bi si s tovrstnim kim delom prislužil potreben denar. 23. julija sta v Tofani preplezala prvenstveno smer IV-V, A, 10 ur, ki sta ji dala ime Rumena zajeda. Smer je vseskozi strma in napeta. Skala je bila mokra, algasta, pokrita s peščenim drobirjem ter zelo krušljiva, skratka združevala je vse najne-prijetnejše stvari skupaj. Za orientacijo sta v smeri pustila dva klina, tretjega z zanko pa so v spodnjem delu grape, do koder sta Franček in Andrej solirala, pustili Italijani, ki so si že prej ogledovali zajedo. Smer se v zadnjem raztežaju združi s smerjo Pampa-nini. Tu je plezalca ujela tudi huda nevihta s sodro. Bila je tako huda, da so bile skale v nekaj minutah snežene. Franček in Andrej sta zatem odšla na Civetto, kjer sta 26. julija nameravala splezati prvenstveno smer, vendar sta se uštela. Opravila sta prvo ponovitev smeri Mayer, VI, A, 7 ur. Smer je nova in njena ocena ni točno znana, je pa težka in napeta. Dva dni zatem sta levo od Italijansko-francoske smeri prosto preplezala novo smer, ki sta ji dala ime Črna tančica, Vl-V. Spodnji del smeri je lažji, zatem pa poteka po črni plošči (tančica) in se pod strehami združi z Ita-lijansko-francosko smerjo, zatem pa zavije v levo pokli-no, ki je vseskozi previsna. Franček pravi, da je skala odlična in da je smer ena najlepših v ostenju Civetta. Plezala sta 6 ur. 30. julija sta obiskala Marmolato. Najprej sta vstopila v steno, da bi preplezala prvenstveno smer. Po štirih raztežajih sta naletela na kline, zato sta se odločila za spust. Ob 8. uri sta zatem vstopila v smer Abrakadabra - VII, in jo preplezala v. rekordnem času, v slabih 9. urah. Hkrati z njima so v smer stopili tudi češki plezalci, ki so za smer potrebovali en dan in pol. Ker je v naslednjih dneh soplezalec Andrej zbolel, se je Franček povezal z enim izmed članov »slovaške al-pinistično-plezalske reprezentance«, s katerim sta nato v Marmolati v 7 urah prosto preplezala prvenstveno smer, ki sta jo poimenovala MOIRA. Tako Franček Knez počasi, a vztrajno uresničuje svoj Franček Knez, eden izmed naših najboljših alpinistov vseh časov. nevsakdanji načrt, da bi v letu dni premagal še zadnje, najtrše, za alpiniste nenehno izzivajoče stene Evrope, Severne in Južne Amerike ter Himalaje. Srečanje mladih TOZD POSODA V TOZD Posoda je zaposlenih zelo veliko mladih ljudi. Le nekaj se jih pozna med sabo, drugi pa hodijo eden mimo drugega in niti ne vedo, da združujejo delo v isti TOZD. Vodstvo mladinske organizacije je zato organiziralo srečanje mladih iz TOZD Posoda. V soboto, 18. 6.1983 smo se z avtobusom odpeljali v Logarsko dolino. Že takoj na avtobusu smo se razgovorili, predstavili drug drugemu, povedali kje in kaj kdo dela, zaslišale pa so se že tudi prve pesmi, ki smo jih skupaj zapeli. Vreme je bilo kot nalašč namenjeno takemu srečanju. V Logarski dolini smo si poiskali lep naravni kotiček in si pripravili jedi na žaru. Vmes smo se pogovarjali, poveselili, igrali nogomet, organizirali srečolov in družabne igre, skratka ni nam bilo dolgčas in ni zmanjkalo dobre volje. Po prvem prigrizku smo se odpravili na krajši izlet. Navdušeni nad planinskimi lepotami smo se odpravili na Orlovo gnezdo k slapu Rinka. Pot smo nadaljevali do doma na Okrešlju, kjer smo se malo okrepčali, srečali veliko planincev in naredili nekaj spominskih posnetkov. V koči smo tudi zaplesali in spoznali več prijaznih obiskovalcev naših gora. Popoldne smo se vrnili nazaj na naše mesto, kjer nas je že čakala popoldanska malica, ki sta jo pripravili dve pridni kuharici, ki sta ostali spodaj. Nadaljevali smo z družabnimi igrami, veselim pogovorom in petjem. čas je neusmiljeno hitel in kmalu je bilo treba pospraviti stvari in se vrniti na avtobus. Ker smo imeli dobrega šoferja, smo ga nagovorili, da se še kje ustavimo na poti domov. Ni bilo nobenih zadržkov in že smo bili v Letušu, kjer smo pri gostišču Pirnat ugotovili, da potrebujemo ob svojem delu tudi taka srečanja, ki nam dajo novo voljo in nov elan do dela, hkrati pa se lahko skupaj pogovorimo o skupnih težavah in tudi o prijetnih trenutkih, ki jih preživimo ob delu. Žal pa se je srečanja udeležilo premalo mladih, morda s strahom, da jim bo na srečanju dolgčas, ker se ne poznamo. Pa ni bilo tako. Vsi udeleženci so izrazili željo, da se mladi še večkrat dobimo in si skupaj zastavimo mladinske delovne naloge, katere naj bi realizirali v prihodnje. Uspeh Janeza Poglajena Na državnem prvenstvu jadralnih letalcev v standardnem razredu, ki je bilo meseca julija v Slavonskem Brodu, je naš sodelavec Janez Poglajen iz razvoja (DSSS) zasedel odlično 6. mesto. Na letošnjem državnem prvenstvu je sodelovalo sedem jadralnih letalcev, članov celjskega Aero kluba. Celjani so dosegli zelo lep uspeh, saj so se kar trije tekmovalci uvrstili med prvih deset najboljših v državi. Skupno je tekmovalo 46 tekmovalcev iz cele Jugoslavije. Popoldanski počitek pod velikim hrastom Na .Okrešlju. Gora ni nora, nor je tist', ki gre gor. 10 Emajlirec Veteran se je upokojil Pred kratkim seje »upokojil« še en EMOVEC. Tiho, skromno, kot da ga ni nikoli bilo med nami. Pa vendar je bil še kako prisoten v našem kolektivu, čeprav ga večina naših sodelavcev verjetno ni nikoli opazila. Beseda je o našem tovornjaku, vozilu, ki je bilo izdelano v letu 1957 v mariborski tovarni avtomobilov in ga je naša delovna organizacija nabavila v juniju 1957. leta. To vozilo sodi v prvo generacijo gospodarskih vozil, ki jih je pričela DO TAM serijsko izdelovati v tem letu in ko so tudi sklenili licenčno pogodbo z zahodnonem-ško firmo KLOCKNER-HUMBOLT-DEUTZ (KHD) za proizvodnjo novih vozil in motorjev. Vozilo TAM 4500 z registrsko oznako CE 14-69 je prvi upravljal tov. Štor Jože, ki je z njim do leta 1969 prevozil 420.000 kilometrov. Drugi voznik tov. Stropnik Jože je od 1969. leta pa do veteranove upokojitve prevozil še 600.000 km. Tako je vozilo, ki resnično sodi med veterane uspešno prevozilo skupaj 1.020.000 kilometrov, pri tem pa velja posebej pripomniti tudi, da vozilo ni bilo udeleženo v nobeni prometni nezgodi oziroma je bilo dejansko brez karambola. Vozilo je prevozilo skoraj vso Jugoslavijo, po dolgem in počez, med drugim je bilo v Skopju, Beogradu, Kragujevcu, Užički Po-žegi, Smederervu, Makarski, Puli, itd. Kot zanimivost velja omeniti še, da je bil motor v vsem tem obdobju 3 krat generalno popravljen, 3 krat so generalno obnovili zaboj (keson), enkrat je bila zamenjana kabina, 3 krat je bil zamenjan tahograf, vsa ostala popravila pa so bila manjša in so bila izvršena pri rednem vzdrževanju vozila. Ob vračanju evidenčnih tablic je bilo na prometnem uradu ugotovljeno, da so bile omenjene »aktivne« tablice daleč najstarejše oziroma najnižje na celjskem registrskem območju. Tako je naš veteran poleg tega, da nam je celih 26 let zvesto služil, postavil tudi svojevrsten rekord. 600.000 km dolgo in štirinajst let trajajoče prijateljstvo -upokojeni veteran TAM 4500 in njegov voznik Jože STROPNIK. Hubert KOLŠEK odlikovan Pred kratkim je predsedstvo SFRJ odlikovalo našega sodelavca tov. HUBERTA KOLŠKA z visokim državnim odlikovanjem z redom republike z bronastim vencem. Visoko državno priznanje je prejel za dolgoletno prizadevno oz. plodno delo pri razvoju samoupravljanja v svoji KS, kakor tudi v naši DO. Tov Huberta verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj ga večina med nami HUBERT KOLŠEK, vodja kontrole kakovosti v TOZD Emo-kontejner pozna kot izredno marljivega in prizadevnga delavca, ki aktivno deluje tako na strokovnem kot tudi na družbenopolitičnem področju. V naši delovni organizaciji je zaposlen že od leta 1967. Najprej je delal v razvoju kotlov, v merilnem laboratoriju toplotne tehnike, nato pa na področju kontrole kakovosti, kjer uspešno opravlja zaupana mu dela in naloge še danes. Ima veliko delovnih izkušenj, pri svojem delu je zelo dosleden, za uspešno realizacijo posameznih nalog se maksimalno angažira, nikoli ne stoji ob strani, v vsakem trenutku je pripravljen priskočiti na pomoč, se spoprijeti s težavami, po potrebi pa angažirati tudi sodelavce in jih pritegniti k delu, zaradi česar je tudi cenjen v našem kolektivu. V svojem življenju je uspešno opravljal vrsto pomembnih funkcij, tako v regiji kot v KS. Med drugim je bil 14 let predsednik sveta KS, bil je predsednik skupščine, 4 leta sekretar OOZK in KS Vojnik (član ZK je že od 1959. leta), predsednik Sveta za razvoj in planiranje v KS, trenutno pa je tudi predsednik Izvršnega odbora lovskih družin. (Lov je tudi njegov najljubši konjiček.) Poleg tega tov. Hubert opravlja pri svojem vsakodnevnem delu še vrsto drugih funkcij in nalog, ki mu jih je zaupala naša družba. Upamo in želimo, da bo tako še tudi v prihodnje. Red republike z bronastim vencem, ki ga je podelilo Predsedstvo SFRJ z ukazom štev. 111 KOLŠEK HUBERTU. V spomin Vlasti Vrabič Težko je najti prave besede, da bi z njimi izpovedali žalost ih potrtost nas vseh, ki smo se s tabo še pred dnevi srečevali na delovnem mestu - mirno, delovno, skrbno in pripravljeno pomagati vsakemu. Vest o tragični smrti, ki te je tako nepričakovano iztrgala iz naše sredine, nas je oblila z žalostjo in grenkobo. Vsa vprašanja zakaj se je to moralo zgoditi, zato niso več pomembna, za nas pa bodo ostala še dolgo kot opora za tolažbo in zapolnitev globoke vrzeli, ki je s tvojim odhodom nastala. Občutki so toliko bolj grenki, ker se zavedamo, da smo izgubili sodelavko, ki je znala s svojo mladostno svežino in pogumno mero človeškega optimizma vselej vzpodbuditi v nas nov življenjski polet. Bila si šele na začetku življenjske poti, prav gotovo z velikimi načrti za prihodnost. Naključje je hotelo, da jih ne boš mogla uresničiti, nam pa je vzelo tisto, kar najtežje pogrešamo; mladega človeka, ki je obetal postati dober, sposoben in vreden član naše skupnosti. Kaj smo izgubili, najbolj vemo tisti, ki smo te tako ali drugače dobro poznali in bo ohranil pridih tvojega imeli radi. imena. Delovni prostor, kjer si de- Pogrešali te bomo zato, lala, je ostal prazen. Vsak ker si zapisana v naših srcih predmet, ki si ga uporabljala, brez besedi, v trajnem spo- minu. Emajlirec 11 Kadrovske vesti OD 1. 6. 1983 DO 30. 6. 1983 Sprejeti na delo: URH Terezija, MIKLOŽIČ Andreja, CIGROVSKI Verica, ŽARKOVIČ Božidar, SHTEFANI Krista-moški, TRUPI Marjan, POGLADIČ Franc, TRUPEJ Jurij - vsi TOZD posoda; HERMAN Igor - TOZD kotli; MLAKAR Stanislav, VEBER Miran, KOROŠAK Zvonko - vsi TOZD vzdrževanje; POTOČNIK Jože, GABER Anton - oba TOZD radiatorji; UDRIH Tomaž, BOBINAC Franc - oba DSSS. Iz DO so odšli: ČAKŠ Ladislav, KOROŠEC Anton, BACEK Miroslav, DJA-KOVIČ Ranko, NAVOTNIK Darinka, REBIČ Marija, ŽUČKO Tatjana-vsi TOZD posoda; BIKOVŠEK Marija, EJUB Senad, LUPRET Franjo - vsi TOZD radiatorji; OVTAR Albert, STEVANOVIČ Vladimir - oba TOZD kontejner; KRIŽNIK Drago, MOČNIK Ivan - oba TOZD kotli; PERSOLJA Zdravko - TOZD trite. Upokojili so se: KLUKEJ Doroteja, TOZD posoda; URBANČIČ Vladimir, TOZD kontejner; POLAK Anton, DSSS. Umrli so: ŠPES Anton, VEŠLIGAJ Albert, TOZD orodjarna; TRŽAN Rozalija, TOZD posoda. Premeščeni v mesecu juniju 1983 KUKOVIČ Martin iz TOZD posoda v TOZD vzdrževanje. Poročili so se: KRAJNC Cvetka - OJSTERŠEK, MATKO Melita - ŠOLN, VRBEK Dragica - MLINAR, vse TOZD posoda. OD 1. 7. 1983 DO 31. 7. 1983 Sprejeti na delo: HORVAT Bran kiča - Servis in trgovina; BREZNIK Jožica, LAVTAR Natalija, KRAČUN Drago - vsi TOZD posoda; ANTONČIČ Antonija, KLINAR Milena, RIHTER Metka, ŠTRAVS Ivan - vsi TOZD kotli; OŠTIR Darko - TOZD vzdrževanje; ŠU-MIČ Osman - TOZD trite; FRANGEŽ Slavko, OBERŽAN Janko, PELKO Anton - vsi TOZD odpreski. Iz DO so odšli: OPERČKAL Marjeta, PREJAC Bojan, GAŠPER Vjekoslav - vsi TOZD kontejner; DRAŽIČ Dubravka, ŠKORIČ Rade, HRVATIČ Marjan, FLAC Martin, BELEJ Zlatko, KOROŠEC Martin, MAVHER Milan, MITROVIČ MARINKO, STEVANIČ Mile, ROBERT Milan, ŠKET Andrej, LESKOVŠEK Ivan, ŠOL-MAN Alojz, MAKSIMOVIČ Jelenko - vsi TOZD posoda; TOVORNIK Peter, ZALOŽNIK Borut, KLENOVŠEK Milan, GORENAK Dušan - vsi TOZD vzdrževanje; HERMAN Igor -TOZD kotli; RISTIČ Nenad - DSSS-kontrola; ŠIFTAR Miroslav - TOZD trite. Upokojili so se: CIRKULAN Justina, JEZERNIK Ivan - oba TOZD posoda; ORLIČNIK Slavko - TOZD vzdrževanje; DOBNIK Anton -TOZD posoda. Premeščeni v mesecu juliju SINAMOVIČ Darinka iz TOZD vzdrževanje v DSSS-spl. služba. Poročili so se: STEVANOVIČ Borka - MOČIČ, GOLEŽ Valentina - DEBELAK, REJC Marinka - ČERNELČ, VOLAVŠEK Zinka - JECL, VERBIČ Cvetka - SELČAN, TOZD kotli. REŠITEV KRIŽANKE št. 32 (skandinavske) VODORAVNO: STRELEC, NAVPIČNO: LIST, IGALKE, PIANINO, OSLIČEK, TRK, TVORNOST, SPORED, TISK, CARL, IVE, NERGA, GODBA, RAL, IBAR, BAKARAC, NAV, ER, LAR, AVANTI, ILNIK, ERIČ, ENICE, AEDA, MESO, VRT, Ll-SKOBA, DAKA, TESAR, AV, ČAR, NRAVI, Šl, ENERGETIK, TRAM, IKT, CEV, RA, SRŠEN, KRES, COKLARICA, TANK. OTISK. Sporočilo sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz Emajlirnice za dragoceno darilo in cvetje, ki mi bo v trajen spomin. Še naprej želim vsem veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Vaša sodelavka Marija Habjanič Dežurna kamera Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz obrata Emajlir-nica za trajno darilo, ki mi bo drag spomin na nje. Želim jim še veliko sreče in medsebojnega razumevanja pri nadaljnjem delu. Rok ČUJEŠ OPRAVIČILO: Opravičujem se sodelavki iz montažnega oddelka za žaljive besede, ki sem jih izrekel. Daniel Penič zavijalnica EMO Tozd emokontejner Operčkal Jože, zapuščanje del. mesta - opomin; Majsto-rovič Milan, neupravičeni izostanki z dela - prenehanje delovnega razmerja. Tozd vzdrževanje Tratnik Ivan, zapuščanje del. mesta-javni opomin; Rebernik Rudolf, zapuščanje del. mesta - javni opomin; Gregl Zdenko, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu - javni opomin. Tozd kotli Pepel Ivan, malomarno, nevestno opravljanje dela-javni opomin. Tozd orodjarna Jurjevič Ivan, zapuščanje del. mesta - javni opomin. Pravna služba Ob odhodu v pokoj iz TOZD Posode se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Tehnološke in Operativne priprave proizvodnje ter zavijalnice za izkazano pozornost in darila, ki me bosta spominjala na čase, ko smo jih preživljali skupaj. Vsem v kolektivu pa želim še veliko sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. Rezika LAMPE Pred kratkim se je po 31 letih marljivega dela v našem kolektivu redno upokojila tov. Seničar Karla (14.10.1930) iz kleparskega oddelka obrata kovinske predelave TOZD Posoda Naše črne točke Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu juliju 1983 Dne 20. 7. 1983 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti: ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega tasta Franca ČANDRA se zahvaljujem sodelavcem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Nada ČANDER z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame Nežike PIRŠ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcme iz montaže za darovani venec in izkazano pozornost. Žalujoča hčerka Cvetka PIRŠ z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Frančiške APAT se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD RADIATOR, kateri so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli tople besede sožalja. Sin Mihael APAT z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Jožeta BELTRAMA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz skladišča gotovih izdelkov in Alu oddelka za darovani venec in cvetje ter za izkazano pomoč. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi članom ZB in godbi na pihala DO. Žalujoča hči in sin Pavla Bizjak Branko Beltram ZAHVALA Ob tragični in nenadomestljivi izgubi najine ljube hčerke Vlaste VRABIČ kateri je v cvetu mladosti kruta roka prekinila življenje, se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, mladini EMO, DPO in drugim, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sočustvovali z nami. Iskrena hvala pevcem, godbi na pihala in govornikoma za tolažilne besede ob njenem preranem grobu. Žalujoči starši in sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Ljudmile TUŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem Tehnološke priprave proizvodnje TOZD Posoda, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali venec in izrazili soža- 'je- Žalujoča hči Marinka ČERNELIČ Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. 12 Emajlirec Humor Stranka stopi v fotoatelje. »Potrebujem slike za osebno izkaznico in potni list«. »Kar sedite, prosim, takoj vas bomo slikali«, prijazno reče fotograf. »Koliko pa stanejo?« zanima stranko. »Pustiva to za pozneje, zdaj morate biti nasmejani«. 4 * * * * »Tovariš Branko, je v vašem TOZD kaj nepravilnosti?« »Seveda so, saj o tem čivkajo že vrabci!« »Zakaj pa vrabci, a vi nič?« »Ne, mi pa ne!« »Ste mar slabši od vrabcev?« »Hm, zaradi čivkanja pač nihče noče zleteti na slabše delovno mesto, denimo iz uprave v proizvodnjo, kjer bi dobival le drobtinice - kot vrabec!« * * * »Ali ste spet zaposlili nove strojepiske?« »Ne, ne, to kar slišite iz sosednje sobe je šklepetanje zob članov delavske kontrole, ki so na sestanku pri direktorju!« Kaj mi to pomaga, ia dela obleka človeka, ko pa bom zaradi nizkih prejemkov kmalu ostal če brez gat! Na sodišču sodijo moškemu, ki je vrgel taščo skozi okno ... »Imate kaj za povedati v zagovor?« vpraša sodnik. »Imam. Hotel sem preveriti, če zmaji res letijo ...« * * * Žena: »Dovolj mi je tega! Že cel mesec hodim v isti obleki!« Mož: »Kaj bi pa jaz moral reči, ko že deset let hodim z isto žensko!« * * * »Vas še vedno tako močno boli v levem ramenu?« »Pa še kako, tovariš zdravnik«. * 1 Res je, da naš računalnik zamenjuje sto delavcev, toda ostali morajo delati! »No, potem bomo poskusili z mrzlimi obkladki«. »Toda zadnjič ste rekli, da pridejo v poštev le topli obkladki«. »Da, da, to je bilo zadnjič. Med tem pa je znanost zopet napredovala«. Družina na kampiranju bije brezupen boj s komarji. Zvečer se pojavijo kresnice in najmlajši se prestraši: »Pojdimo hitro stran! Zdaj nas te zverine iščejo že z lučjo!« »Ali je res, da te je žena zapustila?«_ »Res. Že pred 14 dnevi.. .« »Kaj pa je rekla, ko je šla?« »Je frizura v redu?« »Zdaj se pa tako obnašajva dragi, kot bi bila že dolgo poročena,« je njej nekoliko nerodno, ko prideta v hotel. »Prav! Tu imaš kovček in potovalko, jaz bom nesel pa vrečko ...« * * * »Parcelo ob morju bi prodal ...« »Morda bi jo pa jaz kupil... Kdaj lahko pridem pogledat?« »Jutri dopoldne, ko bo oseka ...« * * * »Tak lep pašnik, pa tako suhe krave, sosed. Kako to?« »Vse je bilo v redu, dokler nisem prodal bika. Od takrat jejo samo še spominčice«, žalostno ugotovi kmet. * * * »Hej, ti mule, kako pa si prišel na mojo jablano?« »Oprostite, jaz sem ... sem ... zašel...!« Križanka VODORAVNO: 1. morski ropar, pirat, 5. kraj na Notranjskem, 9. ime dveh celin, 11. začetnici imena in priimka slovenskega družbeno-političnega delavca, 13. muslimanski duhovniki, 14. pijača starih Slovanov, 15. manjša vojaška enota, 17. žensko Ime, 18. makedon- št. 33 sko kolo, 19. znamka nemških avtomobilov, 20. Italija, 21. jadranski otok, 22. kraj pri Domžalah, 23. nekdanja portugalska kolonija v Indiji, 25. hrvaški Petrol, 26. sozvok tudi ekonom, metoda obračunavanja zaslužka po storjenem delu, 28. junak iz stripov, 30. dolgorepa papiga, 1 2 3 k 5 6 7 « • 9 40 • 44 42 • 45 • 44 46 1b • 47 • 18 49 • 10 • 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 22 29 SO M • 32 s vi 4 Si) # 34 45 • 36 3} • % • 39 • ko 5T~ • ki. • 45 44 45 46 • 47 • 48 49 • SO 51 • Sl Si) • SI» 55 0 5b • S7 a • 59 ¿0 61 32. poljska cvetlica, 33. tovarna v Mariboru, 34. konec kopnega v morju, 36. grška črka, 37. del harmonike tudi nekaterih drugih instrumentov, 38. kemijski znak za talij, 39. medmet, 40. kemijski znak za kalij, 41. opomba, 42. Kranj, 43. podoba, 45. ločnica, 47. Belgija, 48. ime dveh grških junakov pred Trojo, 49. grška črka, 50. 14, 16 in 10 črka abecede, 52. ime ameriškega satirika (Buchvvald), 53. Nizozemska, 54. ime glazbeni-ka pop glazbe (Star), 56. zlato (francosko), 57. ime pred leti umrle ameriške filmske Igralke (Monroe), 59. kraj pri Podčetrtku, 61. ime nekdanjega sekretarja OZN. NAVPIČNO: 1. priimek glavnega direktorja DO EMO, 2. kratica nacističnih jurišnih oddelkov, 3. nekdanji Citroenov avto, 4. nedoločen izid posebno pri šahu, 5. stik pri pesnitvah, 6. gorski reševalni čoln, 7. Karlo-vac, 8. zvitek drv, papirja in podobnega, 10. radijski sprejemnik, 12. ognjenik v srednji Ameriki, 14. reka v južni Ameriki, 16. ime ameriške filmske igralke (Kerr), 18. pri Grkih vlada majhnega števila najuglednejših aristokratov, 23. uradna kratica Nemške demokratične republike, 24. začetek azbuke, 27. okvir (srbohrv.), 29. kemijski znak za americij, 31. vzdevek Onasisa, 35. Tajska, 37. trenutki, 38. Turčija, 39. ime Švedske igralke Jacobson, 40. skopljenec, 42. isto kot 7 navpično, 44. barva igralnih kart, 46. ljudska pritrdil-nica, 47. nakaznice po novem, 50. moško ime, 51. eskimski šotor iz ledu, 54. zgoden, 55. kratica mednarodne organizacije dela, 57. osebni zaimek, 58. predlog, 60. rimsko 1000, 62. Norveška. - Slavi - Modre in manj modre Naši izdelki se vse bolj dražijo, cena delavcu pa pada. Tudi vodilni kadri morajo zategovati pas - na sedežih v službenih avtomobilih. Pri nas je vse več ljudi, ki za rekreacijo delajo. Med delom se pa rekreirajo. * * * Ni tako hudo, če je vse uvoženo, hujše je, če je vse zavoženo. * * * Čakali smo nore časa, da bi se spametovali. * * * Nekateri naši sodelavci bi se lahko regresu odpovedali, saj na službenih potovanjih preživljajo pravi dopust. * * * Žal imajo največjo žetev tisti, ki mlatijo prazno slamo. Mnogi ne študirajo radi znanja, ampak radi stolčka. Nič ni čudnega, če se delavci zatekajo v gostinske lokale, ko pa njihovi direktorji delajo račune brez krčmarja. Ko nekateri zategujejo pasove, si drugi še naprej rahljajo kravate.