Si že obnovil naročnino Novega Matajurja? novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / I S (RSA) . OHnH rWrtpV 17 anrila1QQ7 abbonamento postale gruppo 2/50%. Tednik/settimanale. Cena 1.500 lir št- ^ (»O) Čedad, Četrtek, 1/. aprila 1W/ Stampe in spedizione abbonamento postale. Comma 27, art. 2, legge 549/95. Filiale di Trieste________ Ne? Pohiti! •^as» Sllš?*s /Wnt Sodelovanje med sosedi se utrjuje Potem ko so se najvišji slovenski in italijanski državniki srečali pred nekaj tedni v Ljubljani, je v krajevnih medijih veljala ugotovitev, da se med sosednjima državama utrjuje duh prijateljstva in sodelovanja. Srečanju na vrhu je v naslednjih tednih sledilo še nekaj pomembnih srečanj, ki samo potrjujejo zgornjo fezo in dajejo vtis, da se je med obema državama vendarle odprlo novo poglavje, ki je bolj realno, da ne rečemo pragmatično, in manj usmerjeno v preteklost in zgodovino, kar je dajalo tudi povode za določene negativne pristope in blokade. V tej luči je treba torej brati obisk, ki ga je opravil obrambni minister Andreatta v Ljubljani ter srečanje podtajnika v zunanjem ministrstvu Fassina v slovenski prestolnici. V tem kontekstu pa je treba brati tudi naslednja srečanja, ki se napovedujejo med slovenskimi vladnimi predstavniki in zastopniki iz Dežele Furlanije-Julijske krajine. Pospešena diplomatska dejavnost vsekakor daje jamstvo, da se stvari polagoma normalizirajo in da gredo v pravo smer, vsaj kar zadeva bilateralne odnose. Vprašanje pa je, koliko časa bo lahko trajalo takšno uspešno dogovarjanje in sodelovanje, če vemo, da je v rimskih vladnih hodnikih zaznati vse več prepihov. Kot Slovenci v Italiji “navijamo” za sedanjo diplomatsko aktivnost med Italijo in Slovenijo, ker vemo, da bo to, direktno ali indirektno, pozitivno vplivalo tudi na reševanje naših manjšinskih vprašanj. Naša narodnostna skupnost preživlja dokaj zapleteno, da ne Centro civico - Cividale Venerdì 18 aprile ore 19.30 a conclusione della mostra Fiori, Rože, Flors serata di musica e poesia con Luciano Chiabudini Quintetto Scuola di musica di S. Pietro al Natisone Coro Pod Lipo Circolo Ivan Trìnko Dopolavom Ferroviario Udine Piero Fassino rečemo kritično obdobje. Prenove in obnove so na dnevnem redu, “sistem” manjšina, ki je bil do nedavnega utečen, se je dodobra izrabil, tako da potrebujemo nekaj novih elementov in strategij. To velja za celotno zamejsko organiziranost, in ne samo za en njeni del, kot nekateri, vzpodbujeni od parcialnih interesov, ugotavljajo. Novi odnosi med Slovenijo in Italijo, nove politične strategije v naši državi in ne nazadnje tudi sama stvarnost v naši deželi narekujejo, da moramo kot organizirana manjšinska skupnost te spremembe zaznati, jih primerno oceniti in posledično zarisati odgovarjajočo strategijo. Bomo tega sposobni? (r.p.) Terčon na čelu “naše” komisije Konec prejšnjega tedna je parlamentarna komisija za imenovanja odločila sestavo štirih delovnih teles: odbora za nadzor proračuna in javnih financ, komisije za nadzor varnostnih služb, komisije za odnose s Slovenci v Davorin Terčon zamejstvu in v tujini ter komisije za politiko enakih možnosti. Kar zadeva našo narodnostno skupnost, velja posebej opozoriti na parlamentarno komisijo za odnose z zamejstvom. Temu organizmu bo načeloval Davorin Terčon (liberalna demokracija), za podpredsednika pa je bil imenovan Jože Možgan (ljudska stranka). V nedeljo v Teru zaključni koncert letošnje Primorske poje Zapeli so v Teru “Se vam zahvaljujemo zato, ker nam želite dati svojo roko. Naš prostor potrebuje solidarnost vseh, saj strah biti Slovenec ni še zamrl. Mi le naprej vztrajamo, le naprej gojimo slovensko besedo v terskem narečju, ki je našla ponovno pot v cerkev. Toda tako v Bardu kot Tipani potrebujemo tako množično solidarnost, tako kulturno manifestacijo, ki nas utrjuje, nas v kulturi povezuje in nam omogoča, da rastemo.” S takimi besedami je v nedeljo popoldne prof. Viljem Cerno pozdravil v imenu domačih slovenskih kulturnih delavcev in tudi kot odbornik Gorske skupnosti Terskih dolin na koncertu Primorska poje, ki se je odvijal v prostorih centra Lemgo v Teru. Dvorana je majhna, ne ponuja vseh udobnosti kakih kulturnih domov in dvoran, je pa bila prizorišče res lepemu in kvalitetnemu koncertu, na katerem so vsi pevci - vsaj tak občutek smo imeli- nastopili z jasno zavestjo, da se predstavljajo v krajih, kjer je ohranjanje in oživljanje slovenstva nelahko delo. In atmosfera, ki se je ustavrila je bila zelo topla, prijetna. Po zaključenem koncertu pa, še posebej po zaslugi prijateljev iz Goriške, ki so v Teru nastopili z dvema zboroma, se je srečanje spremenilo v vesel in živahen praznik, ki se je nadaljeval kar nekaj ur. Uvodoma je pod vodstvom Davida Clo-dig nastopil zbor Beneške skupine, ki je predstavil venček novejših beneških pesmi. Sledil je moški pevski zbor Triglav iz Trente, ki ga je vodil Dane Škerl. Nato so prišli na vrsto pevci moškega zbora Skala iz Gabrij, ki jih vodi dirigent Miran Ru-stja. Le-ta je kasneje dirigiral še mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Standreža. V Teru smo imeli priložnost še poslušati dva komorna dekliška zbora, ki sodita v sam vrh zborovskega petja in sicer komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Marija Slosar Lernarčič ter Komorni zbor Iskra iz Bovca, ki je nastopil pod vodstvom Ambroža Copija in navdušil občinstvo. Naj povemo še, da je program lepo povezovala Luisa Cher. beri na na strani 4 V soboto 12. aprila v okviru Dneva evropskih jezikov Eurošuola v Gorici Sodelovali an nekateri sedanji an nekdanji učenci Dvojezične šuole Razpoznavni znak za vse je bila biela kapuza na glavi. Na fotografiji je an del otruok, ki so bili na goriški manifestaciji, zbrani v telovadnici, kjer je bila otvoritev dneva an so potiekale tudi nekatere športne dejavnosti beri na strani 4 Scuole superiori, contestate le scelte Reso noto il piano di razionalizzazione provinciale Il piano di razionalizzazione delle scuole della provincia di Udine non tocca, come annunciato due settimane fa a S. Pietro al Natisone, la scuola elementare di Savogna e quella media di S. Leonardo. “Una vittoria di Pirro” come ha avuto modo di dire il sindaco Lorenzo Zanutto durante l’ultimo consiglio comunale di S. Leonardo, aggiungendo che “ora bisogna pensare a rivitalizzare la scuola”. Il mantenimento dei due plessi sarebbe infatti garantito solo per un triennio. A venire interessati dal piano sono invece gli istituti superiori di Cividale. Il progetto predisposto dal provveditore agli sludi di Udine Carmine Monaco, presenta- to martedì pomeriggio ai sindacati e al Consiglio scolastico provinciale (il voto ufficiale e definitivo verrà dato jl prossimo 23 aprile), prevede l’accorpamento dell’Ipsia di Pozzuolo all’Istituto tecnico agrario “Paolino d’Aquileia” di Cividale. Il commerciale cividalese passa invece sotto la presidenza del liceo classico “Paolo Diacono”, al quale rimane accorpato l’ex istituto magistrale di S. Pietro al Natisone, oggi liceo psico-pedagogico con indirizzo li-guistico. Verrà infine cancellata la sede del Malignani, già defunta per mancanza di iscrizioni. Michele Obit segue a pagina 4 Četrtek, 17. aprila 1997 2 Upravno sodstvo Italiji Sloveniji “Upravno sodstvo v Sloveniji in Italiji” to je tema zanimivega srečanja, ki je bil prejšnji teden v Trstu na pobudo deželnega odseka Italijanskega centra za upravne študije. Primerjalno analizo pravnega sistema v Sloveniji in Italiji so prispevali univerzitetni profesor Rajko Pirnat, slovenski sodnik Janez Breznik, prof. Sergio Bartole, državni svetnik Pier Giorgio Lignani in deželni upravni sodnik Umberto Zuballi, ki je bil duša celotnega študijskega srečanja. In prav on je predaval “o varstvu slovenske manjšine v Italiji v razvoju sodne prakse”. V svojem referatu je sodnik Zuballi spregovoril o številnih paradoksih s katerimi se sooCamo, ko je govor o slovenski manjšini. Ugotovil pa je, da vse to je odvisno od tega, da zakonodajna oblast ni poskrbela za pozitivno zašCito slovenske manjšine. To praznino je na nek naCin skušala pokriti sodna oblast, ki pa ne more nadomestiti zakonodajne. Jeseni, bodo sreCanje ponovili in ga razširili tudi na avstrijsko sodstvo. Celebrato il decennale dell’attività dell’associazione Cividale “Città del vino” a Siena L’assesssore al commercio, agricoltura ed attività produttive del Comune di Cividale Stefano Paussa ha partecipato, a Siena, in rappresentanza delTAmmini-strazione comunale, alle celebrazioni del decennale dell’Associazione nazionale “Città del vino”. Cividale infatti fa parte di tale associazione trovandosi al centro di un territorio ad alta vocazione nella pregiata produzione vinicola dovuta ad una buona ventilazione ed ottimale esposi- zione solare. Inoltre Cividale è pure riconosciuto centro di alto interesse storico-artistico-cul-turale, di squisita enogastro-nomia ed itinerari panora-mico-paesaggistici molto ricercati e frequentati. Tutto ciò le dà pieno titolo di appartenenza a tale associazione le cui finalità sono culturali ed ideali: il riferimento essenziale non è al prodotto vino ma al territorio produttore storico del vino. Di conseguenza l’iniziativa dell’associazione tende Stretta di mano tra il presidente avv. Massimo Corrado (a sinistra) e l’assessore Stefano Paussa a sviluppare una maggiore conoscenza dell’ambiente vino e direttamente un incremento di forme turistiche evolute e qualificate. In altre parole si tende a valorizzare la cultura del vino in tutti i suoi aspetti: la tutela della produzione, delle risorse ambientali, paesaggistiche, artistiche e storiche dei territori a particolare vocazione vitivinicola. Pertanto, opera in collabo-razione con produttori, enti pubblici, istituzioni, coordinando manifestazioni, realizzando opere divulgative, attivando servizi che vanno in questa direzione. Allo scopo l’assessore Paussa ha illustrato le caratteristiche di Cividale e del suo territorio al presidente dell’associazione “Città del vino”, avvocato Massimo Corrado ed al suo direttore dott. Paolo Benvenuti, consegnando loro l’artistico volume “Vivere Cividale” di Mario Krivec ed altro materiale illustrativo e gettando le basi per un possibile convegno nazionale dell’associazione in Cividale nel prossimo futuro. E’ nato nella valle dello Judrio Un consorzio agro-forestale Recentemente un gruppo di proprietari di terreni agricoli e forestali ha costituito legalmente il Consorzio agro-forestale Valli dello Judrio in Comune di Prepotto. Il consorzio è nato con l’obiettivo di valorizzare i terreni agricoli e forestali utilizzando le possibilità offerte dagli aiuti previsti da leggi regionali, statali e direttive CEE. Inoltre il consorzio vuole porsi come interlocutore e promotore di una serie di iniziative atte al miglioramento economico ed ambientale di aree marginali, destinate altrimenti ad un ulteriore degrado. I promotori di questa iniziativa auspicano un allargamento del consorzio ad altri proprietari anche in considerazione che l’adesione è gratuita e non vincolante. A presidente del consorzio è stato nominato Sandro Bracco che sarà coadiuvato dai consiglieri Lauro Jacolettig e Lino Bordon (tutti e tre sono periti agrari) e dai signori Giannicola Circosta e Gianpaolo Toti. Javne u na posve v Dobrovem V Četrtek 24. aprila se bo zaCel na Dobrovem v Brdih mednarodni posvet na temo “Avstrija, Italija, Slovenija - Tri kulture javne uprave v soočenju z Evropo”. Posvet se bo 25. in 26. aprila nadaljeval v Gorici. Gre za zanimivo pobudo, ki sta jo priredili Občina Brda in Cl-SIT - SredišCe za svetovanje ter podporo prekomej-nemu sodelovanju. Predstavili pa so jo tisku vCeraj, v sredo 16. aprila župan občine Brda Franc MužiC, odgovoren za CISIT Massimo Bianchi, svetovalec Milan Koglot ter odgovoren za promocijski odbor meduniverzitetnega središča za Evropske študije grad Vipolže arh. DorCe SimCiC. Lunedì 21 incontro a S. Pietro La stagione dei gemellaggi La Comunità montana Valli del Nati-sone promuove dietro sollecitazione di un gruppo di cittadini un incontro che si terrà presso la sala consiliare del Comune di S. Pietro al Natisone, lunedì 21 aprile alle ore 20,30, per la costituzione di un comitato per i gemellaggi. L’iniziativa prende spunto dal fatto che la Comunità montana Valli del Natisone è gemellata oramai da diversi anni con il Comune di Sambreville in Belgio, dove risiedono numerosi valligiani e vuole verificare la possibilità di una e-ventuale iniziativa analoga nei diversi comuni delle Valli del Natisone. A supporto di questa iniziativa - si legge in un comunicato stampa dell’ente montano sanpietrino- sarà necessario sensibilizzare la popolazione locale al fine di offrire ospitalità presso le famiglie ai cittadini stranieri che arriveranno sul territorio. Tutte le persone interessate sono invitate a partecipare all’incontro. ‘Alternativa’ za zamenjavo vodje SKD Parlamentarne volitve so v Sloveniji nagradile predvsem tri stranke: libe-raldemokrate, ljudsko stranko in socialdemokrate. Volilna preizkušnja pa je nekaterim strankam pošteno zagodla. V prvi vrsti gre za Peršakove demokrate, ki niso prišli niti v parlament, za Kocjančičevo združeno listo ter za Peterletove krščanske demokrate. Medtem ko je združena lista že sklicala kongres in na njem imenovala novo vodstvo, ki bo vodilo novo strategijo stranke, je Peterle vztrajal pri svojem, Čeravno je stranka na zadnji volilni preizkušnji izgubila 70 tisoč glasov, kar za dvo-mili-jonsko državo niso maCje solze. Nezadovoljstvo znotraj stranke je bliskovito rastlo in nekateri so že pred nekaj meseci opozarjali, da je treba prenoviti stranko in zamenjati Peterleta. Ta pa je na vodstvu stranke dobil zaupnico in tako vztrajal pri svojem in odbival napade, ki so prihajali z desnice, kakor tudi z liberalnega dela stranke. V zadnjem Casu pa se je zgodilo nekaj, kar Peterle oCitno ni pričakoval in ki mu bo lahko res stalo glavo. Tako desnica kot liberalni del SKD sta se koalizi-rala in se v javnosti predstavili kot alternativa SKD. V njej so vidna imena, kot so Andrej Capuder, Ivan Oman, Primož Bulc, Vida Čadonič SpeliC in sam bivši tajnik Edvard Stanič, ki pripada liberalni struji in je bil do nedavnega hud nasprotnik denimo Andreja Capudra. Danes pa so ti politiki skupaj, kar daje jamstvo, da je alternativna skupina znotraj SKD trdno odločena, da opravi potrebne zamenjave in da odslovi Peterleta. vi st: S predsednikom stranke je ostalo vse manj ljudi in počasi ga zapuščajo tudi najbolj zvesti. Predsednik SKD danes lahko računa na pomoC tajnice Hilde Tovša-kove, Izidorja Rejca, Andreja Umka in še koga drugega, manj naklonjeni Peterletu pa so Borut Sommereg-ger, Miroslav Mozetič, Nada Skuk, ki pa niso pristopili k alternativi in bodo lahko odločali o razume rju sil. Prejšnjo soboto je SKD imela sreCanje vodstva, na katerem Peterle m ponudil zahtevanega odstopa in ni sklical izrednega kongresa, kot so zahtevali Člani alternative. Kaj se bo zgodilo sedaj? Bodo alternativci utegnili uveljaviti svoje teze in opraviti kadrovsko Čistko? Nekateri zunanji opazovalci napovedujejo SKD Crno prihodnost, oziroma pravijo, da SKD nima prihodnosti, saj bo zaradi tako moCnih notranjih prepirov kmalu razpadala. Poudarjajo namreč, da je SKD edina stranka, ki je preživela začetek slovenske osamosvojitve. Medtem ko so takra tne stranke razpadle ali se na novo formirale, so krščanski demokrati vztrajali, ker jih je vezala skupna nit: krščanska tradicija. V vsem ostalim pa so si bili precej različni. Zato vpršanje je, Ce bo navezanost na krščanstvo še pomenila tako vez, da se bo SKD ohranila. Ne smemo namreC pozabiti, da iste vrednote cenijo tudi v drugih strankah, denimo v ljudski in pri Janševih socialdemokratih. Peterle ostaja vse bolj sam, stranka pa odigrava vse bolj podrejeni položaj. Tudi v zamejstvu popuščajo politične vezi s SKD in samim Peterletom, ki so bile do pred kratkim zelo trdne. (r.p.) Massiccia adesione al referendum Come in tutte le grandi città anche a Lubiana il traffico è caotico e trovare un parcheggio è come vincere alla lotteria. E dunque gran lavoro per la rimozione delle automobili. Si al referendum Nel tempo record di 15 giorni la Lista associata socialdemocratica, i verdi ed il partito nazionale hanno raccolto molte più delle 50 mila firme, necessarie per l’avvio dell’iter referendario contro la restituzione dei boschi sloveni alla Chiesa ed ai discendenti dei feudatari. 1 promotori del referendum si dichiarano molto soddisfatti della grande quantità di firme raccolte e dichiarano che non intendo- no scendere a compromessi con gli altri partiti per trovare un’accordo sul problema della restituzione dei boschi che rappresentano più di un terzo di tutta la superfice slovena. No in Albania Il ministro degli Esteri sloveno Zoran Thaler ha sconfessato alcune notizie apparse sui giornali e secondo le quali anche la polizia slovena farebbe parte del contingente internazionale di pace per l’Albania. Thaler ha precisato che in Albania andrà un numero e-siguo di poliziotti sloveni con il compito di coordinare l’attività della polizia locale. Andreatta a Lubiana 1 ministri della difesa sloveno Turnšek, italiano Andreatta ed ungherese Keleti, si sono incontrati a Lubiana per discutere della possibilità di formare un’unità militare in rappresentanza dei tre paesi. Intanto la Slovenia ha deciso di formare con l’Austria un battaglione spe- ciale per operazioni di pace nel mondo. Assicurazioni “giovani” E’ caduta nel vuoto la proposta dell’associazione delle assicurazioni slovene di aumentare il prezzo del premio assicurativo per tutti gli automobilisti che non abbiano superato i 25 anni di età. La proposta è stata fatta in quanto si è appurato che il maggior numero di incidenti è provocato dai giovani tra i 18 ed i 25 anni di età. četrtek, 17. aprila 1997 Rože - Flors chiude con un concerto ' Si è aperta con l’esibizione di alcuni allievi della Glasbena šola - Scuola di musica di S. Pietro al Nati-sone la mostra Fiori - Rože - Flors nei locali del Centro civico di Borgo di Ponte a Cividale. E si chiuderà allo stesso modo venerdì 18 a-prile alle ore 19,30. Anzi, accanto al Quintetto della Scuola di musica, guidato dal prof. Fabio Devetak, ci sarà anche un momento più corale a conclusione di un’iniziativa che ha visto un notevolissimo afflusso di visitatori. Diretto dal maestro Nino Specogna si esibirà infatti il coro Pod lipo di Vemasso che presenterà canti della tradizione popolare slovena delle Valli del Natisone. Interverrà alla serata anche Luciano Chiabudini che sintetizza in sé tutti gli a-spetti più significativi di quest’iniziativa promossa dal circolo Ivan Trinko di Cividale e dal Dopolavoro ferroviario di Udine con il patrocinio del Comune di Cividale. Ferroviere in pensione Chiabudini è molto attivo sul piano culturale nell’associazionismo sloveno, ma soprattutto è autore di testi e poesie sia in sloveno che friulano. Una serata dunque tutta da vedere. Ma torniano indietro alle iniziative dei giorni scorsi che hanno riscosso davvero grande successo, in particolare la serata dedicata alla proiezione di diapositive Fiori del Friuli a cura del Gruppo fotografico del DLF. Molto apprezzate anche le dimostrazione pratiche a cui hanno partecipato numerosi ragazzi delle scuole cividalesi e non soltanto. L’iniziativa ha dunque indubbiamente avuto successo e cetramente porterà ad ulteriori iniziative comuni. A Cividale ritorna il grande cinema E’ un grande ritorno, quello del cinema a Cividale. Il programma predisposto dalla società «Transmedia» di Gorizia, che con l’amministrazione comunale ha un contratto per sei anni, prevede alcune prime visioni di rilievo che si terranno nel teatro Ristori. Si inizia sabato 19 aprile, alle 20, affidata a “Il paziente inglese”, film super premiato dagli Oscar che potrà essere visto anche domenica 20, dalle 15 in poi, con tre proiezioni consecutive. Si prosegue con “La carica dei 101” dal 25 al 27 aprile, il fortunatissimo “Il ciclone” il 3 e 4 maggio, la commovente storia di “Shine” 1’ 11 maggio, “Jerry Maguire” con Tom Cruise il 17 e 18 maggio, “Space Jam”, film-fumetto che ha per protagonista la star della pallacanestro Michael Jordan il 25 e 26 maggio. Infine “Dante’s peak”, nuova produzione del genere catastrofico, il 31 maggio e 1 giugno. Dopo questi spettacoli verrà programmata anche la stagione estiva, con nuovi titoli in prima visione. I prezzi dei biglietti va-rieranno dalle 10 mila lire (interi platea e galleria) alle 7 mila lire (ridotti) fino alle 5 mila lire per militari e pensionati. Avtor, Jožko Kragelje je bil dolgoletni urednik TK Lik Ivana Trinka v novi žepni knjigi V zbirki Graditelji slovenskega doma je Založba Ognjišče izdala monografijo o Ivanu Trinku - Zamejskemu. Napisal jo je Jožko Kragelj, duhovnik in publicist, ki prav gotovo sodi med najbolj poglobljene poznavalce dela in osebnosti Ivana Trinka, o katerem hrani tudi precej dragocenega gradiva. Leta 1968 je namreč Kragelj začel sodelovati pri Trinkovem koledarju, po smrti prof. Bednarika leta 1975 ga je pa začel sam urejevati. Sodeloval je tudi pri najpomembnejših pobudah, ki so težile k osvetlitvi Trinkovega lika in preko njega same Benečije. O avtorju monografije naj povemo še, da je doma iz Modrejcev pri Mostu na Soči, da je bil posvečen za duhovnika decembra 1942. leta v Gorici. Nekaj mesecev je bil kaplan v Idriji nato župnik na Livku in sicer do 1948. leta, ko so ga iz političnih razlogov poslali v zapor. Zaprt je bil do julija 1956. Tisto hudo ižkušnjo je opisal v knjigi “Moje celice”, ki je leta 1994 izšla tudi v italijanskem jeziku z naslovom “Io prete nelle prigioni dell’ex Jugoslavia”. Toda vrnimo se k Trin-kovi monografiji. Po zelo kratkem zgodovinskem opisu Kragelj predstavlja prva leta življenja Ivana Trinka, nato sledi prikaz Dopo quello di Clodig un incontro con la giovane poesia slovena a Zolla di Monrupino Voci nuove dalla Slovenia L’iniziativa del “Gruppo 85” occasione per conoscere la realtà letteraria d’oltreconfine Venerdì scorso sì è svolto a Zolla di Monrupino (Col), nei pressi di Trieste, un incontro con la giovane poesia slovena. Si tratta della seconda occasione accaduta nel giro di pochi giorni. I poeti e scrittori che gravitano attorno ad u-na delle realtà letterarie più significative della Slovenia, la collana studentesca “Beletrina", sono stati infatti ospiti una settimana prima, a Clodig, di una serata organizzata dal circolo, culturale Ivan Trinko. Forse non è un caso che questo accada ora, e in così breve tempo. Si è creato infatti un interessante circuito tra giovani poeti sloveni, i-taliani e di altre nazionalità che hanno iniziato a collaborare da due esperienze, quella di Medana, sul Colilo sloveno (dopo lo scorso anno si è tenuta la prima e-dizione dei “Giorni della poesia e del vino” ), e quella di “Stazione Topolò”, con la rassegna “Voci dalla sala d’aspetto”. A Zolla l’iniziativa, intitolata “I colori della parola”, è stata organizzata Il poeta sloveno Matjaž Pikalo lo scorso anno a Topolò dalla “Skupina 85”, gruppo triestino che lavora per la conoscenza delle diverse realtà di confine. A presentare i propri lavori - alcuni dei quali per l'occasione e-rano tradotti in italiano -sono stati Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, AleS S-teger, Maja Vidmar e Urok Zupan. L'introduzione all’opera degli ospiti è stata svolta da Roberto Dedenaro e Marko Kravos. La poesia slovena degli anni Novanta, come quella presente a Clodig e a Zolla, porta con sé una nuova e più grande ambizione rispetto a quella che l’ha preceduta. La generazione dei poeti degli anni Ottanta a-veva introdotto nella poesia slovena una nuova sensibilità, ma era un poesia che rimaneva in superficie. La sensazione, Tespressione e non ultimo l’ambizione dei poeti di quel decennio sono stati modesti, coincidendo con l’idea ed il desiderio dell’ indipendenza della lirica da altri ordini sociali e politici, rispetto ai quali e-ra accreditata come lirica Naslovna stran s sliko (olje) Cora Skodlarja zelo tesnih stikov, ki jih je gojil z najvidnejšimi slovenskimi kulturniki od tolminskega dijaka Alojzija Franka do Levca, urednika Ljubljanskega zvona, kjer je objavil “nekaj narodnega blaga iz tužne Benečije” in nekaj pesmi, od Josipa Stritarja, katerega je prevedel povest Gospod Mirodolski (Il signor di Vaipacifica) do Simona Gregorčiča. In prav bogata Trinkova korespondenca, njegova povezava z najbolj eminentnimi kulturniki njegovega časa tako iz Italije, kot iz številnih vzhodnih držav, je ena od najbolj zanimivih aspektov Trinkovega lika. jožko kragelj ivan trinko Nato, tudi s citati iz dosedanjih študij, nam Kragelj predstavlja Trinka prevajalca, glasbenika, politika, filozofa, slovničarja, njegove odnose z beneško duhovščino in z nadškofom Nogara, njegov pogreb in oporoko, vse do spomenikov in portretov njemu posvečenih. Dragoceno je tudi poglavje posvečeno virom in predvsem bibliografiji Trinkovih del. V zadnjem delu knjige je objavljena črtica “Ovčji kaplan” in izbor Trinkovih pesmi. Gre torej za koristno publikacijo, ki ponuja celovito sliko tega velikega sina beneške zemlje, (jn) nazionale senza una propria configurazione statale. La giovane poesia slovena, i cui autori più significativi hanno un’età che si aggira intorno ai 30 anni, ha invece la speranza di mettersi a confronto con grandi quesiti (Dio, la Verità,...). Nello spazio preparato dalla poesia degli anni Ottanta, la nuova poesia slovena appare libera, non oppressa nè toccata dalla politica, dal discorso nazionale e storico sloveno. Proprio per questo è una poesia “originale”, nel senso che parte dall’origine. Tutto lascia capire che con gli anni Ottanta si è chiuso un processo iniziato dal Romanticismo, da France Prešeren in poi, e concluso con /’ indipendenza slovena. Oggi i nuovi poeti sloveni hanno una caratteristica forse unica, perché unico è il tempo in cui vivono. Hanno spazio davanti a sè, guardano con curiosità e voglia di apprendere tutto ciò che succede nel mondo, vogliono scoprire, imparare e, perché no, insegnare qualcosa, (m.o.) Nekaj o nas v Argentini “David Doktorič, Primorski duhovnik med starim in novim svetom”. To je naslov knjige, ki je pred novim letom izšla pri goriški Mohorjevi družbi. Gre za precej zanimivo delo v kolikor je zanimiv lik Doktoriča, duhovnika, pesnika, skladatelja, gospodarskega in kulturnega organizatorja, ki se je rodil na Primorskem leta 1887, umrl pa je v Urugvaju leta 1962. Življenjepis in gradivo o njem je v zbrala in uredila dr. Irene Mislej, ki je za publikacijo pripravila tudi izbor njegovih člankov, v katerih obravnava del Primorske zgodovine in zgodovino slovenskih izseljencev. Predstavitev Doktoriča dopolnjujeta dva krajša prispevka, prvi izpod peresa prof. Zore Tavčarjeve osvetljuje njegovo pesniško delo, drugi je napisal dr. Zorko Harej in obravnava njegovo delovanje na glasbenem področju. Življenjska pot Davida Doktoriča je bila precej značilna za primorske Slovence. Leta 1928 seje namreč moral pred- fašističnim nasiljem umakniti v Slovenijo, do leta 1936 je preživel med primorskimi begunci v kraljevini Jugoslavije in nato je do smrti deloval med izseljenci vseh jugoslovanskih narodov v Urugvaju, še zlasti med Slovenci. David Doktorič je poznal msgr. Ivana Trinka. Se kot bogoslovec ga je obiskal med tečajem koralnega petja v Cervigna-nu, ki je bil rojstni kraj matere in kjer je večkrat preživljal počitnice. Seveda je tudi poznal Trin-kovo delo in z njim se očitno tudi dopisoval. Na osnovi Trinkovega rokopisa, ki ga je sicer prejel leta 1920, je leta 1956 objavil v reviji “Slovenska beseda”, ki je izhajala v Buenos Airesu članek “Nekaj o beneških Slovencih”. Članek je bil odgovor na revijo Touringa cluba, ki je zanikala slovenstvo Benečije, (n) četrtek, 17. aprila 1997 Ena od delovnih skupin na delu, na sobotnem dnevu evropskih jezikov Za vse učence slovienskih šuol v soboto 12. aprila v Gorici Naša eurošola Evropski Bureau za manj razširjene jezike je zbrau an proglasiu 12. april kot Dan evropskih jezikov. Takuo v različnih krajih v Evropi so manjšine organizirale vse sorte kulturnih manifestacij, ki so bile v glavnem namenjene najmlajšim. Zelja je bila tudi ustvariti nek ma-nifestativen moment na katerem vsaka od manjšin je zbudila širše interes za nje posebnosti. Le grede je potekala na Danskem, v objemu tiste nemške manjšine, Evrošola ali takuo ki ji pravijo domačini Euroschule. Tu so se zbrali učenci, ki hodijo v d-vojezične Suole ali v Suole od manjšin iz ciele Evrope. Glih takuo, ki je bluo tle par nas dvie liet od tega. Kot rečeno, v saboto je biu Dan evropskih jezikov an so ga veselo an živahno praznovali tudi slovenski o-troci, ki so se zbrali v Gorici. Prišli so iz Tržaške pokrajine z vlakom, z avtobusom iz Špietra (učenci petega razreda an nekateri od nižje srednje) an sevieda iz vsieh kraju Goriške. To parvo so v sprevodu šli po go-riških ulicah an ljudje so pru začudeno gledali tolo živahno rieko vsieh farb. Potem so se otroci zbrali pri kulturnem centru Bratuž v telovadnici. Po uradnem oozdravu, so se porazdelili po skupinah in tu delali. Lahko so zbirali med športno, likovno, plesno, literarno, novinarsko... dejavnostjo. Naj povemo le, da so se beneški otroci v glavnem odločili za šport in se merili v športnih veščinah s svojimi slovenskimi vrstniki. Po kosilu so se spet zbrali v telovadnici in pokazali, kaj so ustvarili. Bilo je lepo in prijetno. Torej v soboto je Evrošola spet zaživela. Za goriško manifestacijo so se odločili in dali pobudo zanjo ravnatelji zbrani v odboru, ki je 2 liet od tega organizirali E-vrošolo. S pobudo je bila zado-volja tudi ravnateljica D-vojezičnega šolskgea centra v Spetru Živa Gruden. Še posebej je pohvalila iniciativo, ker daje možnost slovenskim otrokam, ki naj so v Benečiji ali drugod v deželi, vsi hodijo v mička-ne, maloštevilne Suole, ki dostikrat niso povezane med sabo, an takuo so imeli priložnost se srečati z varst-niki, ugotoviti, da so vključeni v širši sistem slovenskega šolstva. Dejstvo, da so se skupine srečale an pomešale ima seveda tudi svoj vzgojni pomien. Iz Gorice na Dansko “Evropa mora postati svet kulturno različnih, a vendar enakopravnih skupnosti in narodov”. Tako je dijakinja drugega razreda nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice (in Doberdoba) Tjaša Dornik povedala na otvoritveni slovesnosti Evrošole, ki se je odvijala prejšnji konec tedna v Tondernu na Danskem. Na glavnem mestnem trgu sta prisotne nagovorila tudi predsednik organizacijskega odbora Hans Hansen ter podpredsednik evropskega urada za manj razvite jezike Bojan Brezigar. Evropskega srečanja so se udeležili slovenski ni-žješolci Trinka z Goriške, ki so na svoj račun prišli v petek zvečer, ko so vrstnikom ostalih treh prisotnih manjšin (slovenske s Koroške, irske in nemške na Danskem) uprizorili del predstave Salon Expò. Sicer Evrošola na Danskem je bila ponovno priložnost za utrjevanje prijateljstva med mladimi različnih jezikov, ki so tako spoznali, da je večjezičnost predvsem bogastvo. Obogateni s temi ugotovitvami so se naši goriški dijaki vrnili nazaj in bodo izkušnjo na Danskem gotovo ohranili v trajnem spominu. Spazio radiofonico sulle minoranze Dal 17 aprile su Radio Onde furlane A cominciare dal 17 a-prile, alle 11.15, con scadenza quindicinale, dai microfoni di radio Onde furlane ci sarà spazio informativo dedicato alle minoranze linguistiche europee, il titolo del programma è “Intematsiona-litari”. Il Galles, la Catalogna, la Bretagna e tutte quelle realtà normalmente poco conosciute e trattate dai mass media a grande diffusione saranno seguite direttamente dalla redazione di Radio Onde furlane. Ogni puntata avrà un approfondimento tematico anche con collegamenti intemazionali. Oggi, 17 a-prile, il tema della trasmis-sionea è il recente incontro YEN (Youth European Network), tenutosi in Ungheria all’inizio di aprile a cui ha partecipato un giovane friulano in rappre-snetanza del FAF - Movi-ment di Zovins pai Friul. Skrb za media narodnosti Problematika radijskih in televizijskih programov madžarske in italijanske narodne skupnosti je bila na dnevnem redu Komisije državnega zbora za narodni skupnosti. Položaj na tem področju je namreč precej pereč, saj se informativni prostor za obe skupnosti le napre oži. Vsekakor je bilo na seji poudarjeno, da je treba zagotoviti manjšinskim radijem in Tv obstoj. 150 pevskih zboru na Primorski poje Na štierih koncertih so zapieli tudi naši zbori Na letošnji reviji Primorska poje, ki se je že 28. lieto ponovila v 24 krajih na naši an drugi strani meje, kar pride reč 24 koncertov in skoraj 150 pevskih zborov, so lietos sodelovali trije zbori iz beneških dolin Pod lipo, Matajur, an Beneške korenine. Parvi je pieu v Gorici, drugi v Kobaridu an tretji v Teru. Zenska pesvka skupina Rože majave iz Rezije pa je sodelovala na posebnem koncertu Primorske poje, ki je biu vas posvečen ljudskim pesmi an je biu v Portorožu. Tuole veliko an močno pevsko gibanje je zaobjelo naše kraje tudi s tem, de sta bla kar dva koncerta v videmski pokrajini, oba zelo uspešna. Parvi je biu na Trbižu an je povezoval zbore s Primorske an iz Koroške, torej Slovence iz Italije, Avstrije in Slovenije. Drugi, v nedejo, je biu pa v Terski dolini, v centru Le-mgo, v vasi Ter (Pradielis). Doživeli smo ries nekaj posebnega, saj sta med drugim nastopila dva pevska zbora, ki sta lani paršla na parvo miesto tekmovanja po oceni strokovne žirije: komorni dekliški zbor iz Ilirske Bistrice in komorni zbor Iskra iz Bovca, ki sta v špici, na var-hu zborovskega petja na Primorskem. Nastopila sta še d-va moška zbora iz sicer Skala iz Garbrij an Triglav iz Trente. Poslušali smo še mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža in Beneške korenine. Koncert je biu liep, atmosfera ta prava an praznik je šu potle naprej vič ur. Gor na varhu moški zbor Matajur v Kobaridu tle blizu pa Beneške korenine Scuole superiori, contestate le scelte dalla prima pagina Tutto bene? Neanche per idea. La proposta del provveditore si scontra totalmente con quelle che e-rano state le aspettative del Comune di Cividale e del Distretto scolastico ci-vidalese. Quest’ultimo aveva messo sul piatto una controproposta che, a conti fatti, non è stata tenuta in considerazione. Si trattava di prevedere “solo accorpamenti di scuole esistenti nell’ambito cividalese, tenendo conto della loro tipologia”, come spiegava all’inizio di questa settimana il presidente del distretto Stefano Gasparin. Si sarebbe creato cioè un polo scientifico-umani-stico, formato dal liceo classico, da quello scientifico che è annesso al convitto nazionale e dal liceo psico-pedagogico di S. Pietro al Natisone. Quest’ultimo, per la cronaca, conta in questo anno scolastico 87 studenti suddivisi in sei classi, mentre per il prossimo an- II Distretto scolastico di Cividale aveva proposto la creazioni di tre poli no gli iscritti sono 107. Un secondo polo tecnico si sarebbe formato accorpando l’Itc all’Istituto agrario, mentre un terzo polo professionale, costituito dalle scuole professionali di Cividale e S. Giovanni al Natisone, è già in funzione. Una proposta “secondo logica”, affermava Gasparin, che non si fermava neanche davanti al “muro” rappresentato dalla contrarietà del convitto nazionale a qualsiasi accorpamento che lo riguardi. Dal canto suo il sindaco di Cividale Giuseppe Bernardi all’inizio di questa settimana aveva scritto al Provveditore di Udine ed a vari enti scolastici e amministrativi della provincia ribadendo “la posizione della giunta che trova quanto meno assurdo procedere alla definizione di accorpamenti delle presidenze alla vigilia di una riforma radicale della scuola media superiore”. L’amministrazione comunale aggiungeva che “se comunque il provveditore vorrà intervenire, dovrà tenere conto della specificità del territorio ed accettare i suggerimenti che vanno al di là di meri interessi di parte, ritenendo che la presenza a Cividale di ogni indirizzo scolastico sia fondamentale”. Sia il presidente del distretto che l’amministrazione comunale promettono ora battaglia (“Per questioni politiche - afferma ora Bernardi, particolarmente contrariato - hanno fatto tutto ciò che hanno voluto”), ma sarà molto difficile ribaltare le indicazioni date al Consiglio scolastico provinciale, chiamato ora a dare un parere vincolante sulla proposta. Michele Obit četrtek, 17. aprila 1997 11 27 aprile nel più piccolo comune delle Valli del Natisone si vota per il nuovo consiglio comunale Drenchia, il futuro nell’urna Il sindaco uscente Mario Zufferli si ripresenta con una lista del Ppi che comprende tutti i consiglieri uscenti Maurizio Namor, già sindaco negli anni Ottanta, capeggia una lista civica di chiara connotazione progressista Nome: Maurizio Cognome: Namor Professione: insegnante di scuola superiore presso l’Istituto tecnico agrario di Cividale Età: 46 anni Stato civile: sposato con tre figli Risiede a: Cividale Esperienza amministrativa: sindaco di Drenchia dal 1983 al 1988 Lista con cui si candida: Lista civica Slogan: Operare per la gente nella chiarezza e nella trasparenza 1 Nome: Mario Cognome: Zufferli Professione: architetto libero professionista Età: 43 anni Stato civile: sposato con due figli Risiede a: Udine Esperienza amministrativa: sindaco di Drenchia dal 1988 al 1996, assessore della Comunità montana Valli del Natisone Lista con cui si candida: Partito popolare i-taliano Slogan: Drenchia 2000 Maurizio Namor Quella di Maurizio Namor è una candidatura voluta dai componenti della “Lista civica”, una compagine apartitica ma con un connotato chiaramente progressista, lo stesso che caratterizza altre amministrazioni locali lungo la fascia del confine. Namor è convinto che il comune di Drenchia può fare di più e meglio per i suoi abitanti, senza naturalmente farsi troppe illusioni poiché i problemi, non facili da risolvere, sono sotto gli occhi di tutti. “La lista civica - racconta - è nata dalla constatazione che parecche aspettative della gente non hanno trovato riscontro durante la trascorsa gestione. Faccio alcuni esempi: a che serve fare un nuovo edificio per il Comune? E’ denaro pubblico che andrebbe speso per bisogni effettivi, più sentiti dalla gente, e questi certamente non mancano. Si migliorino i trasporti, le strade interpoderali e gli altri servizi. Sembrerà una piccolezza, ma la gente è scontenta del fatto che, di sabato, il Comune sia chiuso”. Per Namor è inoltre indispensabile migliorare il rapporto tra l’amministrazione comunale e la gente di Drenchia. Sa bene che in quattro anni di mandato non si possono fare dei miracoli, anche perché il comune ha ben poche risorse finanziarie. Sostiene perciò la necessità di coinvolgere il comune nei programmi della Comunità montana. Andrebbe predisposto un articolato piano di sviluppo, onde evitare finanziamenti dispersivi e non finalizzati alle esigenze della popolazione. Namor si augura che la Bicamerale appena istituita dal Parlamento sia in grado di rivedere la questione delle amministrazioni locali, perché eventuali accorpamenti dei piccoli comuni, fatti in modo burocratico e che, senza un piano di sviluppo, non porterebbe a nessuna soluzione. “La gente - dice Namor -va fiera del proprio comune, sempre che le cose funzionino a dovere”. E’ convinto e da anni assertore, il candidato della lista civica, dei diritti della comunità slovena delle Valli del Natisone. Nel suo programma spicca inoltre un impegno particolare per gli anziani. Mario Zufferli A Drenchia la Usta del sindaco uscente Mario Zufferli si presenta con il simbolo del P-pi e i candidati sono gli stessi di quattro anni fa, con l’inserimento di due giovani. Zufferli punta alla riconferma con una valutazione positiva del mandato trascorso: “Con la nuova legge che prevede l’elezione diretta del sindaco alcune cose sono state semplificate, ma non tutto è risolto. Il sindaco è certamente in grado di gestire più iniziative, ma gli intoppi burocratici restano e sono decisamente troppo, specie per quel che riguarda i rapporti con la Provincia e la Regione”. Zufferli elenca alcune opere pubbliche per le quali sono stati avviati i lavori durante l’ultimo mandato, tra cui la nuova sede comunale, la rete fognaria e la rivitalizzazione del valico di Solarje, che potrebbe rappresentare una spinta verso lo sviluppo turistico della zona. Il progetto prevede la costruzione di un rifiigio alpino con un’area attrezzata e il ripristino della sentieristica sul Colovrat. Un collegamento a- deguato con la Slovenia si sta rendendo possibile anche grazie alla strada Volče-Solarje che sta per essere costruita dalla parte slovena grazie ad un contributo del programma Phare. Il sindaco uscente si lamenta dei grossi ritardi della Regione nel predisporre un progetto complessivo per le zone di montagna. “Se ne parla da tanti anni ma non si è fatto quasi niente. Neanche il solo accorpamento dei Comuni può risolvere i problemi della montagna, perché si metterebbero insieme delle miserie. Quindi, o si fa un intervento complessivo, o non c’è risultato” dice indicando a questo proposito la necessità di leggi adeguate che prevedano agevolazioni concrete e appetibili per chi decide di rinunciare all’emigrazione. Zufferli non vede la possibilità, per i giovani, di rimanere sul posto o di farvi ritomo se non esiste un recupero edilizio ed un riordino fondiario per il quale ci vorrebbe, a suo avviso, una legge di agevolazione. Per il resto, sottolinea anche la necessità di sostenere le attività culturali, con particolare riguardo per la rivitalizzazione delle tradizioni locali. In questo settore annuncia la pubblicazione di un libro che parlerà del comune di Drenchia. La lotta per la carica di sindaco vede come protagonisti l’esperto Luigi Borgnolo e l’esordiente Franco Piccaro Una sfida a due anche per Torreano I cittadini torreanesi sceglieranno tra la conferma della “Lista rinnovamento” e l’appoggio alla lista “Insieme verso il 2000” Luigi Borgnolo Dopo quattro anni di gestione del Comune, la lista “Rinnovamento” si presenta nuovamente ai cittadini di Torreano con a capo il sindaco uscente Luigi Borgnolo. Questi evidenzia i risultati della trascorsa gestione comunale, sulla quale esprime un giudizio generalmente positivo, pur sottolineando il fatto che quattro anni sono largamente insufficienti per completare un programma amministrativo. “O si concludono le opere dei predecesso- E’ un uomo di mare, lo sfidante nella corsa per la carica di sindaco di Torreano. Comanda un rimorchiatore presso la stazione operativa del porto di Trieste, ma non rinuncia a fare quotidianamente il pendolare tra il capoluogo giuliano e la Pedemontana, a cui rimane saldamente legato. Franco Piccaro si presenta con la lista “Insieme oltre il 2000” alla quale lui stesso non vuole dare un preciso connotato politico, anche se risulta, ri o si realizzano dei progetti, comunque i tempi tecnici e burocratici sono di una lentezza esasperante” sostiene Borgnolo. Dopo anni di esperienza amministrativa Borgnolo dice di aver ceduto alla lusinga di una nuova candidatura su sollecitazione di molta gente che ha apprezzato il suo lavoro. “La lista Rinnovamento è una aggregazione di persone indi-pendenti che ha sempre operato al di fuori di ogni condizionamento politico, perse- tutto sommato, una specie di “Ulivo”. “In paese non si dà molta importanza agli schemi politici precostituiti, quello che importa è ritrovarsi uniti attorno a degli obiettivi comuni” dice Piccaro, e spiega i motivi che sono stati alla base della presentazione della lista. Piccaro è restìo a muovere critiche troppo severe o demagogiche all’amministrazione uscente: “Criticare è facile, più difficile risulta essere costruttivi. Bisogna uscire da u- guendo solo gli interessi della nostra gente, e i candidati si qualificano esclusivamente in base alla semplice valutazione della singola storia individuale” dice il sindaco uscente, rammaricandosi del fatto che le elezioni si svolgano con qualche mese di anticipo rispetto alla prevista scadenza del mandato. “E’ una vera sfortuna - afferma - non poter riuscire a vedere compiuto il rinnovo del manto stradale, per il quale è stato dato l’incarico due anni fa, mentre i lavori sono iniziati solo in questi giorni”. Borgnolo è comunque convinto che, anche na certa logica «da cortile» e provvedere in primo luogo al bene della comunità” spiega il comandante, e sottolinea la necessità di proporre un piano generale e complessivo di sviluppo del comune, evitando così i rischi di interventi che possono provocare malcontento. Piccaro fa alcuni esempi: la piazza di Torreano va lasciata libera e non deve essere invasa dai parcheggi, che saranno pure una necessità ma si possono fare altrove. Si tratta sì di abbellire i particolari del paese, ma lo spazio va sfruttato con ponderazione e se dovesse passare la mano, molte importanti opere pubbliche sono state avviate o sono in fase di compimento. E’ il caso della rete fognaria che ha richiesto un impegno non indifferente, o della zona artigianale che va ampliata, al fine di consentire l’insediamento di nuove attività produttive. La lista presenta un programma articolato di opere pubbliche che comprende, tra l’altro, l’ampliamento della scuola elementare di Torreano, il recupero del centro del capoluogo, realizzando la piazza ed i relativi parcheggi ad essa funzionali. funzionalità “Torreano - dice Piccaro - può promuovere ed ospitare sul suo territorio nuove attività produttive, anche di carattere industriale, purché si tratti di imprese di dimensioni ridotte, agili e pulite. Bisogna sfruttare tutte le agevolazioni esistenti in materia e provvedere, nel contempo, a valorizzare anche le risorse ambientali del comune”. Il programma della sua lista appare particolarmente attento agli aspetti sociali, con l’impegno di promuovere la realizzazione di strutture per le attività culturali e sportive. Nome: Luigi Cognome: Borgnolo Professione: titolare di una discoteca Età: 58 anni Stato civile: separato, una figlia Risiede a: Torreano Esp. amministrativa: sindaco di Torreano dal 1993, vicepresidente della Comunità montana Lista con cui si candida: Lista di rinnovamento Slogan: Vota per la continuità Nome: Franco Cognome: Piccaro Professione: comandante della marina mercantile Età: 44 anni Stato civile: sposato con due figli Risiede a: Torreano Esperienza amministrativa: nessuna Lista con cui si candida: Insieme verso il 2000 Slogan: Un paese vivo in cui vivere Franco Piccaro Aktualno Slovenski svetovni kongres v Spetru Člani konference za Slovenijo obiskali Benečijo Ideja o Svetovnem Slovenskem Kongresu seje začela uresničevati v Sloveniji in povsod po svetu, koder so Slovenci razkropljeni leta 1989. Takrat je jasno prišla na dan volja oblikovati telo, ki naj povezuje vse Slovence. Začeli so se združevati okrog te ideje (tudi v nasi deželi), junija 1991 pa je bil sklican v Ljubljani prvi svetovni slovenski kongres. Do njega je res prišlo, toda prav ko je začela divjati desetnednva Kako Svetovni slovenski kongres - Konferenca za Slovenijo gleda na današnjo stvarnost slovenstva doma in po svetu smo lahko tudi Benečani spoznali v soboto, ko nas je obiskala velika skupina članov SSK s predsednikom Danijelom Starmanom na čelu. Ob njem so bili tudi poslanka Socialdemokratske stranke Slovenije Majda Zbačnik, nekateri bivši poslanci, obisk v Nadiške doline je pa vodil slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič. Glavni točki obiska v Benečiji sta bili pogovor s družbeno-političnimi delavci v prostorih dvojezičnega šolskega središča v Spetru in kasneje obisk groba msgr. Ivana Trinka vojna v Sloveniji tako, da se je kongres predčasno zaključil. Mnogo stvari se je od takrat spremenilo, Slovenija je postala samostojna država in v tem spremenjenem okviru je začela dobivati nove značilnosti tudi pobuda Svetovnega slovenskega kongresa. Ponekod, kot recimo v deželi Furlaniji-Juljiski krajini, je pobuda popolnoma zamrla, drugod, kot recimo v Sloveniji, je SSK še aktiven. Pozdrav predsednika Starmana v Spetru na Tarčmunu. Dobrodošlico je gostom iz Slovenije izrekel Giorgio Banchig, glavni urednik Doma, ki je osvetlil sedanji La Dieta ha vinto in Istria Contro le previsioni dell’ultima ora e nonostante moltissimi sondaggi che lo davano in difficoltà il partito del presidente croato Tudjman, l’Unione democratica croata ha registrato un successo alle elezioni di domenica per il rinnovo della Camera alta del parlamento e le amministrazioni locali. Il partito del presidente ha registrato un inspiegabile successo anche a Zagabria, dove è risultato il primo partito. Soltanto in Istria e nella regione di Fiume l’HDZ non ha avuta la maggioranza dei consensi. In questa regione ha vinto il cartello di centro-sinistra che è risultato anche il primo partito nella città dei cantieri. La Dieta istriana, il partito regionalista istriano, aperto alla convivenza tra le varie etnie presenti, ha stravinto in Istria conquistando 26 (di cui 4 ai rappresentanti della comunità italiana) dei 40 seggi nel nuovo consiglio regionale. AI partito di Tudjman è andato il 15 per cento dei consensi, seguito dal Foro democratico istriano (10%), dai socialdemocratici e dai liberali (5%). Il partito regionalista si è imposto in tutti i comuni dell’Istria, fuorché a San Pietro in Selve. Srečanje manjšin ekonomiji Obstajajo možnosti za tesnejše sodelovanje med slovenskimi gospodarskimi operaterji iz naše dežele in onimi s Koroškega? Na to vprašanje sta skušali najti odgovor delegaciji Slovenske gospodarske zveze iz Celovca in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki sta se sestali v Trstu pod vodstvom podpredsednika SGZ Antona Korena in SDGZ Marina Pečeni-ka. Na srečanju sta gospodarski organizaciji ugotovili, da imata kar nekaj skupnih točk in enake poglede, kar zadeva strategijo gospodarske uveljavitve v Avstriji in Italiji. Možnosti obstajajo tudi kar zadeva medsebojno sodelovanje, še posebno v zvezi s korišča-njem sredstev Evropske Unije, ki so izrecno namenjena mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju. Organizaciji sta sprejeli okvirni sporazum, na podlagi katerega se bosta skupaj potegovali za dosledno izvajanje tistega dela Resolucije slovenskega parlamenta, ki obravnava pomoč gospodarskim sredinam v zamejstvu. položaj Slovencev v videmski pokrajini. Njegovo izvajanje so potem dopolnili Jole Namor, direktorica našega časopisa, Marino Vertovec, predsednik kulturnega društva Ivan Trin-ko, Paolo Petricig, ki je posebej orisal vprašanje slovenske šole v Benečiji, njeno pot do priznanja, pričakovanja do slovenske in italijanske vlade. Petricig je gostom spregovoril tudi o glavni šibkosti šole in sicer, da se dvojezižno izobraževanje omejuje na 5 razredov osnovne šole. V imenu špetrskega župana je lepo spregovorila v dialektu Bruna Dorbolò, ki je izpostavila vprašanje dela na domačih tleh, kar zadržuje ljudi v domačih krajih in s tem v zvezi krizo beneških podjetij. Sledil je zanimiv dialog s slovenskimi gosti, ki so postavljali vprašanja. Tako, da smo se čeprav v nekaj urah dotanikili, seveda površno, celega spektra vprašanj, vključno z vprašanjem vidljivosti programov slovenske televizije, (jn) O spremembi ustavnega določila, ki zadeva jezikovne narodne skupnosti v Avstriji bodo jeseni razpravljali poslanci dunajskega parlamenta (na sliki) Na Dunaju prvi sestanek vseh avstrijskih manjšin Zaščita manjšin prihaja v ospredje Tudi na Koroškem se slovenska narodnostna skupnost ukvarja z uveljavljanjem zakonskih normativov, ki bi zajamčili in uveljavljali prisotnost in razvoj narodnostnih skupnosti. V tem okviru gre posebej podčrtati dejstvo, da se je na Dunaju prvič sestal manjšinski sosvet, v katerem so predstavniki vseh manjšin, ki živijo v Avstriji. Skupnega sestanka so se udeležili Slovenci na Koroškem in na Štajerskem, gradiščanski Hrvati, Madžari na Gradiščanskem, Romi na Gradiščanskem in na Dunaju ter predstavniki cerkve. Predsednik sosveta za koroške in štajerske Slovence Marjan Sturm je pred samim zasedanjem povedal, da bo srečanje služilo predvsem vladi in parlamentu kot izhodišče za avstrijsko politiko do manjšin v prihodnjem. Sicer o pogledih na sama izhodišča je prišlo do razhajanj med obema krovnima organizacijama Slovencev na Koroškem: Narodnim svetom koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij. Prvi zagovarjajo koncept politične partecipacije manjšine, medtem ko ZKO podpira logiko politične integracije pripadnikov manjšine in zaščito v obliki indi- Marjan Sturm (ZSO) in spodaj Nanti Olip (NSKS) 1 vidualnih kulturnih človekovih pravic. Zaradi teh različnih vizij je Sturm kot predsednik sosveta povedal, da se bo prizadeval za integra- cijo obeh predlogov, tako da bi slovenska manjšina lahko nastopila enotno in podprla en sam dokument. Drugačnega mnenja pa so predstavniki katoliške organiziranosti, ki so negativno ocenili prvo skupno sejo vseh šestih narodnostnih skupin. S takšnim stališčem pa se ne strinjajo vsi ostali zastopniki manjšinskih skupnosti, ki so se udeležili srečanja na Dunaju. V teh dneh je predstavnica socialdemokratske organizacije “Avstrijske narodnostne skupnosti v SPÒ” na Koroškem Ana Blatnik napovedala, da bo avstrijski parlament lahko že jeseni razpravljal o ustavnem določilu o manjšinah. O tem so razpravljali tudi na kongresu SPÒ v Linzu, kjer je ta stranka sprejela resolucijo, s katero naj bi Avstrija v zvezni ustavi priznala svojo kulturno, etnično in jezikovno mnogolitost. Blatnikova je pozvala manjšinski sosvet, naj podpre to resolucijo, ki bi tako imela še večjo težo v avstrijskem parlamentu. Ze dejstvo, da je avstrijska socialdemokratska stranka zavzela takšno stališče do manjšin, kaže na velik napredek v odnosu do te problematike, saj gre za oceno največje stranke v Avstriji. Danes se sestanejo člani deželnega posvetovalnega telesa Komisija o tisku Odločali bodo o kriterjih za razdelitev sredstev našim časopisom Danes se na Deželi sestane posvetovalna komisija, ki je zadolžena, da izrazi svoje mnenje o razdelitvi državnih sredstev (8 milijard lir) za potrebe naše narodnostne skupnosti. Kot vemo so v njej tudi slovenski zastopniki (Marij Maver in Marija Ferletič za SSO, Igor Komel in Edvin Svab za SKGZ ter Viljem Cerno in Ferruccio Clavora za Slovence iz videmske pokrajine), ki bodo na današnjem srečanju razpravljali o novem konceptu za razdelitev sredstev zamejskemu tisku. Kot vemo to je postavka, ki je trenutno najbolj kritična, saj so podpore za tisk že nekaj let blokirane, kar predstavlja nemalo težav naših časopisom, med katerimi sodi tudi Novi Matajur. In da bi se dobilo primerno rešitev temu vprašanju, je Skupno zastopstvo pripravilo izhodišče, po katerem naj bi se razdelila sredstva za tisk. Na žalost pa na zadnjih dveh sestankih deželne komisije ta argument ni šel v obravnavo, kar pomeni, da smo za nekaj tednov zamudili možnost, da bi naši časopisi prejeli vsaj del sredstev, J Upajmo, da bodo danes le dobili soglasje in sprostili denar, ki je že nekaj let v deželi ni blagajni. Potrebno je, da se potrdi sistem finansiranja, ki ga je predlagalo Skupno za-l stopstvo, to je izraz manjšinske organiziranosti. Predsednik Slovenskega raziskovalnega instituta SLORI sklicuje ki bo v torek 22. aprila ob 19. uri in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta 2. Obračun za leto 1996 in predračun za leto 1997 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Sklad za štipendiranje diplomskih nalog 5. Razno Sledila bo predstavitev publikacije “Med Alpami in Jadranom: Slovenci v Evropski uniji”. Prisoten bo avtor Bojan Brezigar četrtek, 17. aprila 1997 S. Leonardo, la riscoperta di una grotta La cooperativa naturalistica Michele Gortani ed il Circolo idrologico speleologico friulano presenteranno, venerdì 18 aprile alle 20.30, nella sala del Circolo culturale e assistenziale di S. Leonardo, la riscoperta della grotta “Star Cedad”. Durante la serata, organizzata dalla Comunità montana con il patrocinio del Comune di S. Leonardo, sarà illustrata con Vausilio di diapositive, la riscoperta della risorgiva, il cui sviluppo planimetri-co è passato dai 70 metri iniziali a oltre un chilometro attuale. La cavità si apre a quota 305 lungo il rio “Po star medico”, a sud dell’abitato di S. Leonardo. Per raggiungerla è necessario seguire la strada forestale che si trova a sinistra del rio che attraversa il paese, quindi risalirlo fino ad arrivare alle pareti calcaree che interrompono la prosecuzione verso il monte. In quel punto, a metà parete, sì apre l’ingresso della grotta contraddistinto da una costante fuoriuscita d’acqua e da un piccolo lembo di travertino. Andrea Mocchiutti, nella rivista “Mondo sotterraneo”, ripercorre i passi di questa riscoperta. La prima esplorazione avvenne infatti nel 1964. Nel marzo dello scorso anno, poi, in occasione di u-na revisione delle grotte della zona per il campionamento delle acque, si è riposizionata la cavità e si è raggiunto in arrampicata artificiale l’ingresso. “A circa 30 metri da quest’ ultimo - scrive Mocchiutti, che ha preso parte alla ricerca assieme a Roberto Lava, Adalberto D’Andrea, Marco Hosmer Zambelli e Moreno Tosolini - notammo una fessura dalla quale proveniva una forte corrente d’aria. Questo particolare indicava buone speranze di prosecuzione. Si rese però necessaria un’ulteriore uscita per allargare in modo e-nergico la fessura”. Superata questa, venne raggiunto il vero ramo principale, caratterizzato da un corso d’acqua ricoperto sul fondo da una miriade di collaroidi bianchi. La grotta continuava ancora, con una sala dopo l’altra. “Nelle settimane successive - ricorda lo speleologo - vennero e-splorati nuovi rami, tra i quali diede particolare soddisfazione il ramo della «mucca pazza» la cui prosecuzione venne individuata alcune settimane più tardi grazie alla corrente d’aria causata dall’inversione termica della bella stagione”. In conclusione la grotta “Star Cedad”, la seconda come importanza nelle Valli del Natisone, rappresenta il classico esempio di come l’esplorazione delle vecchie cavità con metodologie nuove e soprattutto con una nuova mentalità possa consentire buoni risultati. Oltre allo sviluppo altimetrico, risultano di grande interesse anche gli a-spetti geologici e la grande varietà degli ambienti. Drobci vsakdana ‘ujeti na traku in nato v knjigi Bogata poklicna izkušnja novinarke Neve Lukeževe med Slovenci “La giornalista con il registratore”, so jo imenovali ljudje v videmski pokrajini, ko se je začela ob koncu petdesetih letih in v začetku šestedesetih let vse pogosteje pojavljati tudi v Nediskih in Terskih dolinah, v Reziji in Kanalski dolini. Novinarka Neva Lukežč je celih trideset let vodila oddajo “Sosednji kraji in ljudje” za Radio Koper, ob tem pa je dopisovala in še vedno redno piše za Primorski dnevnik. Z magnetofonom je prekrižarila podolž in počez ves teritorij, na katerem živi in aktivno deluje naša skupnost v Italiji. Tako je Neva Lukež opravljala in še vedno opravlja novinarski poklic v njegovi najbolj avtentični obliki, v neposrednem in pristnem stiku z našimi ljudmi, njihovimi uspehi in težavami. Prejšnji teden je izšla njena knjiga z naslovom “Delčki našega vsakdana”, s katero naša kolegica Neva na zanjo značilen, neposreden način posreduje drobce iz svoje bogate poklicne ikušnje. Je kakšen poseben razlog, da si v knjigi toliko prostora namenila še zlasti Benečiji? Od vseh krajev, ki sem jih nič kolikokrat obiskovala od Miljskih hribov do tr-biža, sem se najbolj navezala na Benečijo, morda zato, ker so bili tam naši ljudje najbolj zapuščeni in potrebni pomoči. Moje delo je bil neposreden stik z ljudmi, tako ,da nisem samo poročala, ampak sem se čutila soudeležena pri dogajanju. Čutila sem z ljudmi, njihovimi uspehi in stiskami. V tistih letih razmere v Benečiji najbrž niso bile lahke. Ne, bile so nasprotno, zelo težke z ozirom na to, kar je danes. Ljudje so me sprejemali s srcem in obenem z velikim strahom. Prvič so videli v svojih krajih novi-narko-žensko in povrh tega še z mikrofonom. Premagati je bilo treba zid nezaupanja. Gotovo ni šlo kar tako. Res je, a tedaj so mi pomagali ljudje kot Izidor Predan in Mario Kont. To je bilo v času, ko je razsajal Gladio, čeprav se še ni vedelo za to ime. Vsakokrat, ko sem šla v Benečijo, sem imela od Krmina naprej policijsko spremstvo. Ljudje so vedeli, da so pod strogim nadzorstvom, še posebej če pridejo v stik z novinarjem “tuje” radijske postaje. V nekem baru mi je možakar celo rekel, da ne bom dobila kave, ker je tako odredil občinski tajnik. To je bilo pred, recimo, tridesetimi leti. Kaj pa danes? Danes vidim v Benečiji čisto drug svet. Ljudje so neprimerno bolj odprti in pripravljeni sodelovati. Mladi so angažirani, društva delajo, veliko več je samozavesti in ponosa, ki ga občutiš pri ljudeh. Prosto izražajo svojo pripadnost, ki so jo morali nekoč skrivati pod težo ustrahovanja. To mi daje občutek velikega Platnica knjige Neve Lukež, ki je pred kratkim izšla v Kopru NEVA LUKEŠ DELČKI NAŠEGA VSAKDANA zadoščenja in prijetno je misliti, da sem s svojimi oddajami morda tudi sama prispevala delček k temu preporodu. Ali se še kaj vračaš v Benečijo? Se, in to prav rada, vendar moram priznati, da dokaj težko gledam Benečijo brez mikrofona. Moj pogled je pač vselej šel skozi magnetofon, vedno sem iskala kako “žrtev”, pa naj je bila to kuharica za kakšnen domač recept ali pa godec s harmoniko, ali emigrant s svojimi problemi, ali pa predsednik kakega društva. Zame niso pomembne funkcije, pomembni so ljudje. Koliko oddaj pa si vsega skupaj registrirala? Oddaja je bila na sporedu dobesedno vsako nedeljo 30 let. Brez počitnic. Vmes so bile še reportaže sredi tedna, temu pa je treba še dodati sodelovanje s Primor- skim dnevnikom. Sedaj pa kar računaj. Največje moje zadoščenje je, da sem svoj poklic vedno opravljala z vsem srcem in da ljudje to dobro vedo in znajo ceniti. Na delo naših društev gledam z veliko ljubeznijo, morda še bolj na tiste, ki ne zmorejo ne vem kakšne kakovosti, vem pa točno, koliko se trudijo. Nedvomno drži, da je Nevina novinarska in človeška prisotnost med našimi ljudmi še kako občutena. O tem pričajo številna vabila društev za predstavitev njene knjige, kar bo najbrž svojevrsten rekord. Toda pravi rekord si je postavila sama z dolgoletnim vztrajnim delom, polnim ljubezni in spoštovanja do vsega, kar našemu človeku dviga ponos in dostojanstvo. Čestitamo Neva. D.U. Pisrao iz Ki Stojan Spetič t Razprava o reformi socialne države (Welfare State) bo po “albanskem incidentu” preizkusni kamen levosredinske valde. Edine, ki ji je v Evropi uspelo oklestiti državne stroške za stotisoč milijard lir, ne da bi prizadela revnejših slojev in temeljnih socialnih storitev. Kar niso mačje solze. Tokrat ne bo lahko. Italija potrosi za “welfare” toliko, kot druge evropske države. Le da odpade na starejše generacije več kot na mladino in brezposelne delavce. Mislim, da je treba “welfare” razširiti in uravnovesiti. Zahtevati, naj družbeno solidarnost (invalidnine, na primer) plačujejo iz davčnih dajatev, ne pa iz prispevkov delavcev in uradnikov, ki so samo en del družbe. Kljub temu pa bo treba v pokojninski džungli nekaj vej posekati. Vem, da tu deluje zakon o velikih številih, kar smo Slovenci po domače rekli, da “gre hudič srat na večji kup”. Ločiti bo treba predčasne upokojitve. Kajti zame ni mogoče postaviti na isto raven zunanjega ministra Lamberta Dinija, ki je po 16 letih dela v emisijski banki šel v pokoj s 13 milijoni mesečno, ali mojega sošolca Zorka, po domače Bržanovega. Ko sem se jaz vpisal na mestno gimnazijo, je Zorko obesil šolsko torbo na klin in postal dimnikarski vajenec. Imel je 15 let. Ce bi moral v pokoj šele s 65 leti, bi njegova delovna doba trajala celih 50 let! To bi bila krivica in meni se zdi prav, če je Zorko po 35 letih dela na strehah in v dimnikih šel v pokoj pri 50. letih. Povsem drugač pa je primer Solnic, ki so se upokojevale še mlade, po komaj 12 letih dela. In kdo je za to kriv? Levica? Ne, marsikdaj so take privilegije ustvarjali stari demokristjani, da bi hitreje obračali javno upravo in nenehno obljubljali nove službe. Saj je plačala država. Včasih pa so bili privilegiji glo- boko zakopani v naši skupni zgodovini. Tak je primer šolnikov, ki so poučevali slovenske otroke v mejnih občinah. Zanje je poskrbel... fašizem. Bila so leta strahovlade in potujčevanja. V Primorje so fašisti pošiljali svoje učitelje. Med njimi je bil neki Sottosanti, znan po svoji krutosti, saj je pluval jetično slino v usta otrokom, ki so v šoli spregovorili slovensko. Padel je pod streli Tigrovcev, prvih primorskih antifašističnih revolucionarjev. Režim je njegova sina Nina dal v poseben dom za “sirote mučenikov fašizma”, da bi zavrl dekret, ki vsem, ki učijo “alloglotte” v mejnih občinah, podari leto dni prispevkov za vsaki dve leti dela. Fašizem je propadel, zakon je ostal. Ko so se šolniki upokojevali po 16 letih, je za naše zadostovalo 9, ko so povišali leta na 20, je zadostovalo 15 in tako naprej. No, tega privilegija sedaj ni več. So pa podobni, ki bi jih morali racionalizirati. Enega pa bi vseeno obnovil, čeprav so ga pred leti odpravili. Mislim na pravico žensk do pokojnine 5 let pred moškimi. Po mojem bi moral ostati, vsaj dokler ženske doma delajo, moški pa ne. Videm: hiter razvoj tovarne Coca cole Poraba v naši deželi je največja v Italiji Videmska tovarna priljubljene Coca Cole je v torek priredila obisk za novinarje iz naše dežele. Predstavnike tiska je sprejelo vodstvo podjetja, v imenu katerega sta direktor Aldo Blanes in pooblaščeni upravitelj Enrico Nardulli najprej razkazala gostom proizvodne linije, nato pa razložila tehnične značilnosti proizvodnje te najbolj priljubljene pijače še posebno med mladimi. Videmska tovarna je januarja letos postala sestavni del vsedržavne družbe Coca Cola Bevande Italia in se ob tej priložnosti opremila z novo tehnologijo, ki ji omogoča visoko stopnjo produktivnosti. Ni slučaj, da je Coca Cola sklenila investirati v videmski obrat, ki je za multinacionalko zelo pomemben. Podatki namreč kažejo, da je med drugim poraba v naši deželi najvišja v Italiji. Coca Cola v svetu praktično nima prave konkurence in je neprestano v razvoju, tudi z naglim širjenjem na tržišča nekdanje vzhodne Evrope. Danes se v svetu proda 45 milijard litrov Coca Cole vsako leto. Videmski obrat zmore proizvodnjo 8 milijonov zabojev letno, vodstvo tovarne pa je novinarjem razložilo, da ima družba v Italiji v načrtu celo podvojitev prodaje. Ce bo lepo vreme, seveda, kajti i zgleda da dež in hladne temperature prodaji nikakor niso naklonjene. Kronaka Mirko Škabar je bil človek veselega karakter ja, strasten planinec, aktiven Clan kulturnih in športnih društev svojega kraja, Repna. V adni besiedi je bil povsod, kjer je bilo potriebno njegovo delo. Umaru je dosti prezgodaj leta 1987, ko je bil samo 46 liet star, zaradi zaharbtne an neusmiljene boliezni. An pru njemu so prijatelji iz Smucarkega kluba Devin posvetili pohod Praprot - Repen, po stazah, ki jih je neštetokrat prehodu. Pohod je potieku v nedeljo že enajsto leto. la tudi dobra skupina Benečanov od Planinske družine Benečije, ki so tako parvič vrnili številne obiske devinsko-nabrežin-skih prijateljev v Benečiji. Odpeljali smo se iz Čedada v dvajsetih ob 7.3G. u-ri zjutra, ob 8.30. uri smo bili že na poti. Staža je prav lepa, lepo markirana an ponuja nekaj zelo pano-ramičnih točk s pogledom po Krasu in proti morju. Ni pa bila zahtevna, saj se nadmorska višina giblje več ali manj med 350 in 450 m. Na poti do cilja sta bili dve kontrolni točki, dvakrat pa so nam ponudili topli čaj. Po kosilu v koči smučarskega kluba so prireditelji poskrbeli še za prevoz s kombijem do Praprota. Treba je reči, da je bila organizacija brezhibna, perfektna. Za vso prijaznost in gostoljubje se prirediteljem zahvalimo, in še posebej smo jim hvaležni, ker so nam dali priložnost se približati in spoznati an del posebnosti in bogastva tržaškega Krasa. Na muorje blizu Rimini Domenica a S. Pietro al Natisone la giornata conclusiva del progetto “Usa e riusa” chiude con un libro Pruzapru zebe an se zdi de smo tam nekje ob Vaht. Pa vseglih je trieba začet mislit na poljetje, na muorje, ki pride reč počitnice pa tudi zdravje. Zatuo vas želimo zmisliti, de kamuni Dreka, Garmak, Podbuniesac, Spie-tar, Svet Lienart al pa Podu-tana, Sauodnja an Sriednje, skuoze Gorsko skupnost Nadiške doline organizavajo an lietos letovanje na muo-rju, ki je namenjeno starejšim ljudjem. Lietos bo v miestu Mira-mare di Rimini v hotelu USA od 31. maja do 14. junija, kadar je glih ta prava temperatura za ljudi buj v li-etih, sevieda, če je liepa ura. Trieba je hitro popinsat an se odločit. Cajt za se vpisat je samuo do 6. maja. Tisti, ki je že biu vie, kje se vpisat an kuo gredo reči. Si svolgerà domenica 20 aprile, a S. Pietro al Natisone, la giornata conclusiva del progetto “lisa e riusa” voluto dalla Comunità montana Valli del Natisone e dalla Provincia di Udine e realizzato dal “Cosmoteatro” di Ci-vidale. Te drugi, naj se obamejo do svojih kamunu, do asistentk na duomu al pa na Ufficio di servizio sociale v Spietru (tel. 727565). Pohitita! Il programma di domenica prevede per le 15.30, presso lo spazio antistante la scuola elementare di S. Pietro, il gioco “Usa e riusa”. Chi vuole parteciparvi è invitato a portare bottiglie di plastica, scatole di pasta, giocattoli rotti e al- tri oggetti inutilizzati. Il gioco si terrà solo in caso di bel tempo. Alle 18, quindi, nella sala consiliare sarà presentato il libro “Usa e riusa”. Ci sarà, assicurano gli organizzatori, una gradita sorpresa per tutti i partecipanti. Strada off-limits per quindici giorni A S. Pietro iniziati i lavori per la rettifica della curva Kar se denejo kupe moči se lahko an zastonj puno nardi Liepa iniciativa v gami iškem kamunu, pruzapru v lieškifari Pohoda se je v nediejo udeležila an “Planinska” Po liepih stazah neznanega Krasa Duo mislite, de je od naših pan/i paršu? Tle blizu so. Gor na varhu nekaj udeležencev pred kočo COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI Rimarrà chiusa per una quindicina di giorni, a S. Pietro al Natisone, la strada statale. L’ordinanza di chiusura, firmata dal sindaco Giuseppe Marinig, riguarda solamente i lavori di rettifica della curva a nord del paese, operati dall’Anas. Come richiesto dal Comune alcuni anni fa, l’asse della curva verrà spostato, rendendola più leggera. Lo scorso anno sono stati appaltati i lavori, che ora sono iniziati assieme a quelli, voluti daH’ammini-strazione comunale, che riguardano le fognature. Per almeno due settimane, quindi, chi vorrà raggiungere Pulfero oppure il confine non potrà passare attraverso l’abitato di S. Pietro. Gli automobilisti vengono dirottati a Vemasso e quindi lungo la strada verso Biacis, dove è stato posto un semaforo per evitare ingorghi e appesanti- menti di traffico nel paese. L’ordinanza comunale vale per 15 giorni (i lavori sono i-niziati lunedì) ma secondo Marinig i lavori potrebbero durare un po’ più a lungo. Ankrat so ble rabuote, ta-kuo ki so nam pravli naši te stari. An marsikatero dielo v vasi ali pa za cierku so ljudje nardili s prostovoljnim dielam, v adni besiedi zastonj. Tudi vič so se pomagai med sabo an bli solidarni adan z drugim, še posebno v težavah. Sada, tista liepa navada se je nomalo zgubila. An vsi smo se navadli nič ku čakat. Naj nardi kamun, naj nardi pokrajina, dežela al pa kajšan drug... Pa jo na mislijo povsiero-de takuo. Naše dvie fotografije nam kažejo, kuo so po-strojil prag pred cierkvijo na Liesah. Dielo je bluo na-reto zastonj. Na obieh so Chiabai Lino, ki je predsednik pastoralnega sveta ali konseja, garmiški šindak Paolo Canalaz an konsiljer pastoralnega svieta Mario Bucovaz. Gor na varhu je še lieški famoštar don Azeglio Romanin. Ki reč? Vriedni so vse pohvale an zahvale. Naj je bilo lepo, sončno vreme, ali pa želja od blizu spoznati lepoto kraške g-majne, dejstvo, fakt je, de se je v nedeljo zbralo najprej v Praprotu na startu in nekaj ur kasneje v Repnu kakih 450 ljudi, takuo ki so nam poviedali organizatorji. Toliko planincev jih niso že kar nekaj časa videli. Pohoda, ki kot rečeno je bil lietos 11. , se je udeleži- Proizvodnja Žimnic v vseh merah: • ortopedske • ANALERGENE • IZ LATEKSA • IZ LATEKSA IN KOKOSOVIH VLAKEN Ponovna Uporaba Naročnikove Volne Dostava na Dom Prevzem Odrabljenih Žimnic ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 Četrtek, 17. aprila 1997 jih prav Giovanin an Milica sta se oženila, an že drug dan potle sta se poviedala njih vsakdanje navade. - Ist - je jau Giovanin - tu pandiejak ho-dem igrat trešiet dol h Stefnelu v Škrutove; tu torak grem v Klenje za prove od kora “Matajur”; tu sriedo grem du Kararjo balinat; tu četartak hodemo v Oblico jest žličnjake; tu petak grem jest sar-delon du Hrastovije; tu saboto grem na targ v Čedad an tu nediejo pa na jago! Ti Milica se moreS organizat takuo, ki češ, pa na smieš nikdar mi branit telih mojih navad! Sevieda Milica je ostala nomalo preču-dvana, pogledala je debelo moža Giovani-na an mu pod glasam odguorila: - Ist imam samuo adno navado. Ob deseti uri zvečer začnem snubit, tek je, je. Tega ki ni, naj se pa rangi-ja!!! - Tata - je prašu Pe-rinac - a je ries, de telè je sin od krave? - Ries je! - An tata od telet, kduoje? - Tata je bak! - Pa junac, kduo je? Oča je ostu nomalo prečudvan od tistega vprašanja, pomislu je nomalo an mu odguo-riu: - Junac je ... stric!!! *** Beput je biu an mož že nomalo v lietih an ni biu oženjen. Pa je imeu adno sarčno parjateljco, ki vsako-antarkaj jo j’ hodu ... pozdravjat na nje du-om. No vičer potle, ki sta se ... pozdravela, ji je Beput jau: - Se borna videla za tri miesce! Prijateljca je potresla glavo an mu jala: - Pošibil, de imaš samuo tiste tu glavi!!! *** Na dvojezični Suoli v Spietre je učiteljica poklicala malega Janeza an mu jala: - Sem čula pravco, de štorklja, čikonja, ti je parnelsa no lepo sestrico. Paš kuo ste veseli vsi tam doma! - Pru vsi ne - je odguoriu mali Janez. Tata je jau, de če uša-fa gaspodarja od tiste štorklje ga ubije!!! Iz Ločnika pri Gorici v Avstralijo Iz sarca vam (Ujemo hvala Erika kupe z nje brat ri se je postavila pod purton an pustila fotografai Takih purtonu nismo videli dost, so zaries nieki posebnega an za jih napravt nie malo dieta. Samuo tarkaj mahu zbrat... Iole an Ernesto Sdraulig taz Ločnika (Lucinico, Ernesto pa ima njega korani-ne v Zverincu, takuo ki nam jasno povie že njega preimak) sta tele dni paršla tle na naš uficih z no prošnjo: de publikamo na No- Garmak je zgub 11 lju Gremo napriej s fotografijo naše skupnosti, ki se nam kaže s številkami an je, na žalost, nimar buj čarna. Telekrat smo šli pogledat v Garmiški kamun, ki je v teku lieta 1996 zgubu da-najst ljudi. Takuo so nam jal na kamune an tele so številke: 1. ženarja 1996 jih je bluo vpisanih 545, na 31. dičemberja pa 534. Rodilo se je samuo štier otruok, umarlo je pa sedam ljudi. “Zbrisal” so jih (kar pride reč, de so šli proč) osemnajst, novih vpisanih (tuole pride reč, de so paršli živet tle) jih je pa deset. Zgubjamo judi, pa nam daje dobar trošt videt, de tudi tle par. nas zidajo nove hiše an postrajajo druge, de mladi pari se usta-vjajo tle. Troštamo se, de v teku lieta 1997 bo buojš. vi Matajur telo fotografijo an an par varstic za zahvalit dvie sestre Pekne družine iz Zverinca, ki žive deleč tle od nas, dol v Av-stralji. Naj doložemo še, de Maria an Natalia so sestre od nepozabne Lee, ki nas je prezagoda an na naglim za venčno zapustila glih na Veliko nuoč. “A Maria e Natalia To-masini. Vogliamo dire grazie a due meravigliose cugine e alle loro famiglie per la loro ospitalità e la loro disponibilità nei nostri confronti durante il nostro recente viaggio in Australia. Iole ed Ernesto Sdraulig" ■ S tolo parložnostjo pozdravljamo tudi mi sestre Marijo an Nataljo. Vemo, de zvestuo prebierajo naš Novi Matajur, ki jim par-naša novice iz domačih kraju. Vse narbuojše vam želmo. V lieški cierkvi karst Alexa Mateužacovi so praznoval Don Azeglio zna pač lepuo varvat. Po-gledita, kuo mu mernuo stoji v naruočju majhan puobič, ki ga je kumu okarstu. An tudi, kuo mu ga brez skarbi zaupata mama an tata. Otrok se kliče Alex Chiabai an je Mateužacove družine iz Platea. Blizu njega sta ponosna an vesela mlada starša, tata Claudio an mama Štefanija. Karst je biu liep an veseu praznik za Ma-teužacovo družino, pa tudi za vso njih vas an vso lieško faro, saj je takih parložnosti nimar premalo. Malemu Alexu an tudi njega tatu an mami želmo vse dobre v življenju. Senjam par Budažeh za Eriko an Alberta Marzia pošilja lepe pozdrave gor v Belgijo Stricu Adrianu pa tudi vsi drugi žlahti an parjateljam Bi se pru rada igrala s tabo... Je biu velik senjam v nediejo 6. obrila go par Budažeh pa tudi go par Kodarma-ceh, ki sta dvie vasice v Idarski dolini an so gor na briegu. Lahko prideš do njih tudi po pot, ki iz Dolenjega Tarbja gre pruot Stari gori. Par Budažeh je ostala samuo še adna družina, Sudatova, par Kodarmaceh pa še dvie. Zaki pa so imiel senjam? Zak čeča Su-datove družine se je tisti dan ženila an par Kodarmaceh, kjer je cierku, te zadnji no-viči so bli devet liet od tega an Buoh vie kada bojo drugi. Za telo parložnost se je v teh dveh vasicah zbralo puno ljudi, žlahte an parjatelju. An tudi tuo se na gaja pogo-stu v telim kraju. Mlada noviča sta Erica Codromaz an Alberto Niemiz iz Ibane, vas blizu Prapo-tnega, kjer bota noviča tudi živiela, potlè, ki se varneta iz medenega potovanja (luna di miele). Za telo veselo parložnost so se zbrali možje an puobje teh vasi an jim napravli liep purton an tuo se nie gajalo že puno, zaries puno liet. Pod njim je Erika nardila puno fotografiji an adno jo imamo tudi mi: na nji je ona kupe z brattami, ki so Sandro, Fabio an Matteo. Eriki, ki jo lepuo pozna puno judi sa’ diela ta par Luisi tle v Cedade, an Albertu želmo, de bi bla puno srečna an vesela v njih skupnem življenju. CRUCIL RENATO vici Cicigolis 2 33046 Pilifero (Ud) tel. 0432/726085 Installazione e manutenzione di Grondaie - coperture - isolamento IMPERMEABILIZZAZIONE “Dragi stric Adriano, bi biu veseu, kenè, de bi me nona Lina zaparla tu Stijo od ka-kuoS takuo, de te pustim par mieru manjku an par minut? Vieš pa, ka’ se je zgodilo? Zgodilo se je, de kakuoš, ki je mernuo pikala pred hišo, takuo ki me je zagledala je hitro letiela sama v kakošnjak an se zaparla! Paš ki pride reč? Dragi stric, ti pošiljam an velik poljubček an pridi me gledat priet, ki moreš! Toja navuoda Marzia”. Za tiste, ki jo na poznajo, povemo, de či-čica je Marzia Massera, živi v Rubinjage, nje tata pa je Marco iz Mašere, mama je Dina Martinig - Varhuščakova iz Podsrie-dnjega an stric, kateremu piše je Adriano Martinig, ki živi v Belgiji an ki pogostu parhaja tle tode. Sevieda, Marzia pozdravja tudi vso drugo žlahto an parjatelje. Mi pa pozdravljamo njo an tudi Adriana. četrtek, 17. aprila 1997 — ----------------------- — Minimatajur — Tuole je Eva Golles prispevala za natečaj “Naš domači jezik” Ist an moja nona “Premisinla an napisala sem tuole za tel konkorš, takuo snemen brieme, ki mi pezi an ušafan sigurno kajšne parijatelje, ki jih provajo, ku ist” Eva Golles Kar moja mama mi je po-viedala, dà me je upisala na tele konkorš, san puno mi-sinla go mez ki bon guorila dokjer mi je paršlo na pamet tuole. Takuo ist snemen brieme, ki mi pezi an ušafan sigurno kajšne parijatelje, ki jih provajo, ku ist! Naco van Cen poviedat ka mi se gaja z nono an, čelih vien, de tu nje življeni je puno težav prenesla, se na moren dat meru. So bli drugi cajti. Sreča, se so se zbu-ojšal za tiste, ki so jih puno provai an za nas, ki živmo donas. Moja nona pravejo, de nose lepuo nje lieta an je ries. Ima blondaste lase - na porčen, če so nje naturai al pa pofarbani - ki po tarkaj lietih ji stoijo sami par sebe, ku greben. Ima velike oči, skrite od očalu. Ima majhan nuos, ki gleda gor pruot an majhane usta, ki kar se posmeieje se odprejo an se parkažejo lepi zobje - an za tuole vas pu- Pravca od buoge dčice, ki je imiela strupeno mačuho Ankrat ji biu an mož, ki ji meu sa-muo adnò čičico an žend mu ji bla umarla, takuo di sta ostala samà, an tel buožac mož nie vieu, ki dielat prez gospodinje tu hiS, takuo di puno cajta ji premišjuvo, kuo ma nardit, takuo di se ji pomislo, narbuojš se poročit. An ji uSafo no žensko an se ji poročili. Ma tala žena je miela tud dno čičico an ji bla straSnuo strupena s to parvo čičico od moža, jo nie mogla videt an ji nie Se jest dala an te-lemu možu se ji zlo huduo zdielo, ma ji muoro mučat. An dan mu jala: tan so ucé v sa-nožet, zažen tojò hči, naj bo pasla, an drug dan buoga čičica ji muorla iti tele učice past. Anta tala strupena mačuha za jest ji pošjala sarnuo pomije. An tala buoga čičica ji nimar straSnuo jokala, ki nie miela mame. Takuo di an dan ji pasàla ato tode na ženica an jo ji praSala: «Zaki jo-čeS ti, deklica?». «Zak nieman moj è mame, mi je umarla, an iman hudò mačuho, me daje sarnuo pomije za jest an me na more videt». Tala ženica ji bla Marija goz nebes an ji jala teli čičic: «Na joč, od donas naprej boš miela, kar boš dela, te dan tolo palčico an tel kjučac zlat; kar bos lačna, zajmis tu tla an porCèS tele besiede: - Liepa mizca, nardi se, liepa mizca, poderi se; an s telin kjučan puojS gu tiste čelo, gor uSafaS oblieke, take ki bos dela». An takuo tala deklica se ji zredila an sak guod se ji napravla z lepim oblieke an ji Sla uh maš. V cierkvi vsi judje so jo gledal, za- ki ji bla zlo liepa, an vse ji spraševalo, čiga ji an od kod ji tala liepa čečd. Drug guod ravno takuo se ji napravla an ji šla uh maš an go pred cirkujo jo ji čako krajov sin, di bo videu, kuo ji straSnuo liepa, ki čou judi se menàt. An takuo tist guod ji parSla uh maš an nje mačuha an jo ji zapo znala u obraz, de ji njih čečd, an ji bla straSnuo geložasta na njo, ki ji bla takuo liepa, ji mislila, di pomije so ji nardile dobrò an drug dan ji hitro zagnala nje hčer past učice an to drugo ji skrila pod Stengice, di sin od kraja jo na ušafa an jo na bo mou poročit, ma petelinčic ji zakikiriku an poviedu krajo, kje ji ta liepa deklica. Marino - Pocara Iz “Vartaca” 1981 stin ta na špic an van na po-viem, če so nje la pa... Z mamo se na rada po-smieje zaki vsak dan an vsaka ura je saldu parpra-vjena me skregat an mi oponašat kajšno je bluo: “Kar san imiela tojè lieta san die-lala tu njivah, nie bluo ube-dnega televižiona, ku pomat nonu an non an gledat sestre an bratre!” Tuole tardi vsak dan, takuo, de kar začne jo povien an ist kupe z njo. “Na špodielise!...” an začne drug kreg, ja kreg, zak ist na moren mučat. “Nikdar nie toja mama takuo lazgotala ku ti, kam pridemo, nie rišpeta...” “Nared kompite, ne se oščajat”. An takuo napri. Zauoj tuolega ist an ona niesmo saldu kompatibil. An go na vse, kar darži mojo sestro Emo ji daje nimar ražon. “Je majhana...” prave. Tista lesica moje sestre vie lepuo, ki diela, kar jo zakure se začne pa jokat, ku deb’ji bla buoh vie, ki nar-dila! Non čen vsedno puno dobrò, čelih kar san jezna z njo, bi rada, de bi bla gor na nje duomu. Gorje deb ratalo takuo, kduo b’me čaku doma kar se varnem od Suole? Konc koncu san takuo vajena jo čut, de gorje če bi zmanjkalo nje gondarnjanje! Eva Golles DRAGI OTROCI, STE ŽE ZACELI RAZMIŠLJATI, KAJ BOSTE NAPISALI ZA NATEČAJ MOJA VAS? TUDI LETOS GA ORGANIZIRA ŠTUDIJSKI CENTER NEDIŽA. NAGRAJEVANJE BO KONEC JUNIJA, ZA ŠPETRSKI SEN JAM. Mojca Pokrajculja je imela veliko gostov, in med njimi. SOLA. ZA 2ABE Zabiča Skokica je za domaCo nalogo dobila KVAK, zares slabo! Nic Čudnega, saj je vse živali popolnoma narobe opisala. Pomagajte ubogi žabici in zamenjajte vrstni red živali v stavkih! Žafea Ima dola0 hi ! k i«i« ***„ V-mdca se5a kri kfe&c, brca S kcWj Hre^S se Varme bodicami. hijls nabira med tiiva Kr o fe? "ese j^ta de lei rove »Si**- Krt dai 2 mle,<0- krade k°k<>Si' ^nabira orehe. ^ lovi m*. VOdi debeid5' va«a po >:,A v J Mojca Pokrajculja je pometala hišo in našla med smetmi krajcar. Zanj si je kupila Piskrček. Zvečer je zlezla vanj, legla in zaspala. Zunaj je bil hud mraz in padala je slana. Mojco Pokrajculjo je zbudilo močno trkanje na vrata njene hišice. “Kdo je zunaj?” je vprašala. “Jaz sem, lisica. Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti me k sebi, zunaj brije burja in pritiska mraz. Zmrznem, če me ne vzameš pod streho!”. Mojca Pokrajculja se ni dala kar tako pregovoriti in je dejala: “Ce kaj znaš, ti odprem, drugače ne!” “Sivilija sem” je dejala lisica. Mojca Pokrajculja je spustila lisico v piskrček. Legli sta in takoj zaspali. Se preden sta se v spanju prvič obrnili, je že zopet trkalo na vrata. Ko je Mojca Pokrajculja vprašala, kdo spet trka, je zajavkalo: “Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, zunaj je burja, slana pada in jaz zmrzujem. Volk sem in izučen mesar”. “Ker nekaj znaš, le pridi k nama” je odogovorila Mojca Pokrajculja, odprla vrata in pustila volka v piskrček. Iz spanja jih je zbudilo javkanje: “Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, odpri mi. Burja brije, slana pada, in jaz medved, zmrznem, če me ne pustiš k sebi”. “Kaj pa znaš?” ga je vprašala Mojca Pokrajculja. “Čevljar sem” je odgovoril medved. Mojca Pokrajculja mu je nato odprla vrata na stežaj. “Danes pa res vso noč ne bo miru” se je hudovala, ko je znova zaslišala trkanje in tarnanje: “Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti me k sebi, zmrzujem!”. “Kdo pa si in kaj znaš?” je vprašala gospodinja. “Jaz sem zajček. Šivati znam kakor krojač”, se je glasil odgovor. Nato je tudi zajček dobil svoj kotiček pod piskrčkom. Mojca je bila že res huda, ko je zopet nekdo trkal in stokal: “Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, spusti me noter, ne prenesem več burje in slane”. Bil je srnjak. Mojca Pokrajculja je tudi tega vzela pod streho, ko je zvedela, da je izučen drvar. Nato so vsi sladko zaspali. Mojca Pokrajculja je zjutraj poslala vse goste na delo. Volk je poskrbel za dobro večerjo. Prinesel je več panjev čebel, jih zaklal in vse lepo otrebil, med pa očistil in spravil v lonec. Skuhali so si večerjo in legli počivat. Ponoči je lisica zastokala: “Avbe, joj, mene pa črevo boli!”. Mojca Pokrajculja ji je rekla: “Pojdi v kuhinjo in si skuhaj kamilic!”. Lisica je šla an si skuhala kamilico, pa je ni prav nič ščipalo po trebuhu. Vedela je namreč, kam je Mojca Po- krajculja shranila med, in ga polizala do kraja. Zjutraj je Mojca Pokrajculja zopet odredila vsem delo, lisici pa rekla: “Siviljička, ker si bila sinoči bolna in nisi mogla spati, pa sedaj malo poleži, da se spočiješ”. V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir. “Ti si strd polizal!”. “Jaz ne, pač pa ti!” in tako naprej so se obotževali. Mojca Pokrajculja je odločila: “Tat je bil domačin. Nihče drug ni vedel za strd in tudi nihče drug ni mogel v piskrček, ker so bila vrata zapahnjena”. Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk: “Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sončimo! Kdor je pojedel med, temu prileze v goltanec in kapal mu bo od ust”. Vso so legli pred piskrček na travo in takoj zaspali. Lisica je imela slabo vest, zato je bedela. Res, strd ji je prilezla iz želodca in kapala na tla. Brž se je obrisala in namazala s strdjo poleg sebe spečega zajca okoli ust, Nato je tudi ona brez skrbi zaspala. Zbudil jo je hrušč. Zaspanci so se med tem zbudili in opazili, da se zajcu cedi med okoli gobca. Začeli so ga neusmiljeno pretepati. Nalomili so mu že prednje noge, šele potem je mogel pobegniti. Vsi so tekli za njim in Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrčkom. Zajcu niso več zrasle polomljene prednje noge, zato ima še danes prednji par nog krajši od zadnjega. Slovenska ljudska pravljica četrtek, 17. aprila 1997 Risultati 1. Categoria Reanese - Valnatisone 1-0 3. Categoria Rangers - Savognese 1-1 Juniores Lucinico - Valnatisone 0-1 Allievi Bressa - Valnatisone 2-0 Giovanissimi Cassacco - Audace 2-2 Audace - Rive d’Arcano 2-1 Esordienti Audace - Serenissima 2-1 Pulcini Buttrio - Audace 2-1 Amatori Reai Filpa - S. Giacomo 1-0 Ziracco - Valli Natisone 1-1 Mereto - Pub Sonia e Luca 0-0 Poi. Valnatisone - S. Daniele 1-3 Al Campanile - Telecom 0-3 Coppa Friuli Povoletto - Poi. Valnatisone 4-3 Pub Sonia e Luca - Adegliacco 5-3 Gunners - Poi. Valnatisone 3-0 Calcetto Tolmezzo - Merenderos 3-1 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Torreanese 3. Categoria Savognese - Stella Azzurra JUNIORES Valnatisone - Serenissima Allievi Pagnacco - Valnatisone Esordienti Azzurra - Audace Pulcini Audace - Chiavris Amatori Valli Natisone - Tolmezzo Coppa Friuli Poi. Valnatisone - Borgo Aquileia Faedis - Pub Sonia e Luca Calcetto Merenderos - Tarcento (24 aprile) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 56; Tarcentina 51; Costalunga 47; Torreanese, Cividalese 45; Vesna 43; Valnatisone 42; Corno 40; Riviera 37; U-nion 91 32; Tavagnacco 31; Opicina 30; Reanese 27; Medeuzza 23; Zaule 19; For-garia 15. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi 54; Stella Azzurra 48; Ci-seriis 47; Moimacco 43; Lumignacco 41; Fulgor, Rangers 40; Faedis 35; Gaglianese 33; Cormor 20; Savognese, Nimis, Fortissimi 17; Celtic 0. JUNIORES Serenissima 56; Cividalese 47; Vainatiso-ne 45; Romans 42; Faedis 41 ; Cussignac-co 39; Natisone 38; Lucinico 33; Sovodnje 27; Fortissimi 24; Azzurra 21; Fogliano 18; Corno, S. Gottardo 15. Allievi Cividalese 57; Bressa, Pagnacco 54; San-giorgina Udine 53; Faedis 49; Cussignacco 44; Valnatisone 42; Basaldella 38; Natisone 35; Bertiolo 33; Pozzuolo 32; Buonac-quisto 31 ; Lestizza 30; S. Gottardo 25; 7 Spighe 11 ; Fortissimi 8. Giovanissimi Savorgnanese 58; Flumignano 57; Bressa 50; Pagnacco 41; Astra 92 37; Gemonese, Sangiorgina Udine 34; Audace 32; Cussignacco 26; Buonacquisto 19; Majanese, Rive d'Arcano 18; Majanese 12; Cassacco 5. Amatori (Over 35) Chiavris 25; S. Giovanni 23; Manzano 21 ; Remanzacco 18; Bar Campanile 12; Autosofia 10; Passons 8; Telecom 7; Borgo A-quileia 4. Amatori (Coppa Friuli) Pub Sonia e Luca Drenchia, Povoletto, Borgo Aquileia 2; Faedis, Polisportiva Valnatisone, Gunners, Adegliacco 0. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matoriali sono aggiornate alla settimana precedente. Valli, una passeggiata ALLA SALUTE ZIRACCO - VALLI DEL NATISONE 1-1 Amatori Valli del Natisone: Sirch, Scara-vetto, Mauri, Vogrig, Szklarz, Carlig, Stefano Medves, Zuiz, Del Ben, Clavora, Andrea Fanna. Ziracco, 12 aprile - Forti del 2-0 ottenuto a Pulfero, gli “škrati” hanno amministrato tranquillamente la gara odierna. Nonostante un inspiegabile ed esagerato agonismo dei padroni di casa, i ragazzi allenati da Walter Barbiani hanno impostato una gara all’insegna del risparmio, senza nulla concedere allo spettacolo. Dopo un primo tempo relativamente equilibrato e con scarse emozioni, la ripresa vedeva i valligiani impegnarsi con maggior determinazione e dominare più nettamente l’incontro. Al 2’, a portiere battuto, Del Ben colpiva la base del palo. In azione di contropiede, al 25’, passavano in vantaggio i padroni di casa con una conclusione che sorprendeva Sirch, forse distratto per il poco lavoro. Riprendeva il dominio degli “škrati” che 5’ più tardi si vedevano assegnare un calcio di rigore per atterramento in area di Del Ben. Con la solita calma la massima punizione veniva trasformata dal capitano Carlig. Da segnalare l’espulsione di Matteo Crucil al 20’ a seguito di un vivace scambio di battute con il direttore di gara. Sabato prossimo, a Pulfero, ci sarà la gara di andata degli ottavi tra la Valli del Natisone ed il Tolmezzo. Si è conclusa l’avventura per Pub Sonia e Luca e Polisportiva Valnatisone Play-off finiti per due La Valnatisone perde di misura a Reana - Buon pareggio esterno della Savognese 1 Giovanissimi dell’Audace concludono il campionato battendo il Rive d’Arcano Ancora una trasferta infruttuosa per la Valnatisone, sconfitta di misura sul campo di Reana. Il risultato castiga pesantemente i san-pietrini, che avrebbero meritato il pari. Sotto di un gol nel primo tempo sul terreno dei Rangers, la Savognese grazie ad un bel diagonale di Giovanni Moreale ritorna a casa con un prezioso pareggio. I gialloblù si agganciano così ai Fortissimi ed al Nimis, che li precedevano di un punto in classifica. Con un calcio di rigore, fatto ripetere dall’arbitro, Mottes ha permesso agli Juniores della Valnatisone di incamerare l’intera posta sul campo di Lucinico. Gli azzurri sabato ospiteranno la capolista e vincitrice del girone Serenissima di Pra-damano. Gli Allievi, incompleti nell’organico, pur disputando una delle migliori gare della stagione, non sono riusciti a fermare in trasferta il Paolo Cernotta (Savognese) Un gol fantasma premia il Reai Marino Gariup REAL FILPA 1 S. GIACOMO 0 Reai Filpa Pulfero: Stefano Predan, Marino Gariup, Macorig (41’ Benati), De Biagio, Montanino (41’ Costape-raria), lussa, Fazio (70’ Coccolo), Stefano Duga-ro, Antonio Dugaro (64’ Paravàn), Gianni Podo-rieszach (47’ Fatovic), Petricig. Pulfero, 12 aprile - Il Reai si è presentanto sul campo di Pod-polizza per pura formalità, a-vendo vinto l’incontro di andata per 2-0. La gara è iniziata con un forte vento che ha soffiato per tutto lo svolgimento della prima frazione di gioco. Gli o-spiti udinesi hanno evitato il pesante passivo grazie ad alcuni interventi eccezionali del loro portiere Peres, che ha negato u-na manciata di reti ai pulferesi. Gli ospiti hanno cercato di portarsi in avanti nei primi minuti del match ma sono stati puniti al 15’ dalla rete (fantasma) messa a segno da Antonio Dugaro. Il pallone, colpito di testa dall’attaccante, dopo aver varcato la linea veniva rinviato da un difensore, nella sua traiettoria bucava la rete terminando fuori. Viste l’esultanza e le proteste dei giocatori del Reai, l’arbitro Fabrizio accorreva sul posto rendendosi conto dell’accaduto e convalidando il gol. Quattro minuti più tardi Antonio Dugaro impegnava severamente il portiere ospite, che riusciva a deviare la sfera in angolo. Toccava al fratello Stefano, con un’angolatissima punizione, sfiorare il palo. Il primo pericolo per Predan arrivava al 21’, quando usciva sui piedi di un attaccante ospite sventando la minaccia. Si registravano ancora due tentativi a vuoto dei biancoverdi prima della serie di attacchi valligiani. All’inizio della ripresa Fazio e quindi Stefano Dugaro, su punizione, facevano gridare al gol, ma Peres si superava. Al 20’ Stefano Dugaro serviva il pallone a centro area al fratello Antonio, la cui conclusione sfiorava l’incrocio. Due miracoli di Peres, sei minuti più tardi; prima respingeva una conclusione di Paravan, poi riusciva a deviare sopra la traversa la staffilata di Stefano Dugaro. Ci provavano un po’ tutti nel cercare di mettere a segno il gol della sicurezza ma trovavano in Peres un ostacolo insormontabile. Lunedì 21 aprile per gli ottavi il Reai giocherà in trasferta contro la vincente del match tra Remanzacco e Branco, (p.c.) Nadaljuje se uspešna prvenstvena pot zamejske ekipe, ki je pred zgodovinskim uspehom Set za setom odbojkarji Vala proti B-ligi Od zamejskih zastavonoš v prvenstvenih panogah, lahko rečemo, da se le odbojkarjem Vala nasmiha sreča, seveda ob športnem znanju. Medtem ko je v nogometni elitni ligi štandreška Juventi-na, kljub nedeljski zmagi še vedno na dnu lestvice in košarkarji Jadrana v B-2 ligi izgubljajo vse možnosti za obstoj, so Valovci v polnem teku za napredovanje. Prejšnjo soboto so v Coppa- ru prepričljivo premagali domačo šesterko in tako sami obtičali na 2. mestu lestvice. Njihov dosedanji sopotnik (na 2. mestu), Birra San Miguel, je namreč nerodno izgubil in s tem zdrknil na 3. mesto. I)o konca prvenstva manjka še nekaj kol, kar pomeni, da morajo Valovci odigrati povsem koncentrirano, da ne zapravijo dosežene prednosti. V tem primeru bi se našim odbojkarjem odprla vrata moške B-lige. Zapisali bi se v zgodovino zamejskega športa in postali bi najbolj reprezentančna odbojkarska ekipa v naši deželi. V ženski B-2 ligi pa je pot slovenske šesterke Koimpexa posejana z zmagami in porazi, kar pomeni, da šesterka deli sredino lestvice z 22. točkami, medtem ko jih vodilni Schio i-ma 38, zadnjeuvrščeni Alloys pa še nobene. R.P. Bressa. I padroni di casa hanno siglato una rete per tempo, castigando i valligiani che hanno giocato alla pari. E’ mancato loro, ancora una volta, il gol. Nel recupero di venerdì a Cassacco i Giovanissimi dell’Audace sono riusciti a raddrizzare una gara stregata all’ultimo istante, grazie a Maurizio Suber, che è stato anche l’autore della prima rete della rimonta. Nell’ultimo incontro del campionato, disputato domenica a Merso superiore, i ragazzi allenati da Ivano Martinig si sono imposti sul Rive d’Arcano con le reti di Suber e Besič. Questo in attesa delle finali provinciali e delle eliminatorie nel torneo di Faedis. Gli Esordienti hanno giocato la finale del torneo di Corno affrontando il Donatello. Durante i tempi regolamentari il risultato non è stato sbloccato nonostante il dominio incontrastato dei ragazzi allenati da Antonio Dugaro, che hanno fallito un rigore con Miano. Gli u-dinesi li hanno beffati nei supplementari. Il portiere Besič è stato premiato quale migliore numero uno del torneo. Sabato, con la Serenissima, Miano si è rifatto siglando il gol del pareggio, imitato poi da Giaiotti. Bella gara a Buttrio per il Pulcini di Tomasetig e Po-drecca, che hanno tenuto testa ai locali. La rete di Tru-sgnach non è bastata ad evitare la sconfitta. Nei sedicesimi addio ai play-off per il Pub Sonia e Luca di Drenchia che ha dominato in lungo e in largo il Mereto di Capitolo senza riuscire a scardinare la difesa dei padroni di casa. Stessa sorte per la Poli-sportiva Valnatisone nella gara casalinga con il S. Daniele. I ducali, in svantaggio, hanno recuperato con Giovanni Dominici prima dell’allungo dei “diavoli rossi”. Il Bar Campanile, incompleto, ha dovuto soccombere alla Telecom. I Merenderos, nonostante la sconfitta di Tolmezzo, si sono qualificati per le semifinali valide per il titolo provinciale, che si disputeranno domenica 20 aprile a Feletto Umberto. Gli avversari dei valligiani saranno i ragazzi di Tarcento. Četrtek, 17. aprila 1997 NEDISKE DOLINE Kajšankrat sreča pride tudi tle h nam Nomalo cajta od tega je biu an natečaj, konkors, ki ga je bla organizala znana pijača Coca cola. Konkors se je klicu “Vinci con noi”. Med vsiem tistim, ki so i-gral tudi tle par nas, sreča je potukla na vrata dvieh naših žen: v Sauodnji par Matildi Pagon an v Podbo-niescu par Anni Cedarmas. Udobile so vsaka svuoj te-levižjon. Za tuo se muorejo zahvalit tudi butigi, ki jo darži v Podboniescu Chiara Pe-riovizza iz Sauodnje, sa’ so pru v teli butigi kupile srečne “kokakole”. Naj povemo Se, de le v teli butigi so drugi kupci uduobli druge buj majhane nagrade, premje. SPETER Ažla Dobrojutro Sabrina V mladi družini tle v nasi vas teče spet zibiela an v nji miemo spie liepa čiči-ca, Sabrina. Rodila se je v Vidme v nediejo 6. obrila an je parnesla puno veseja mami, Liliana Scuderin iz Petarniela an tatu, Paolo Venturini - Zatto za parja-telje tle z naše vasi. Zvestuo se bojo tolil njo an pomagal mami jo varvat bratra Davide, ki miesca junija bo imeu danajst liet an Alex, ki le tisti miesac jih dopune pa sedam. Rojstvo čičice pozdravljamo tudi mi an ji želmo, de bi kupe z bratracam rasla zdrava an srečna. Sarženta Smart v vasi Bassano Zanaboni, klicali pa so ga vsi Nino, je za-pustu tolo dolino suzi. U-maru je v videmskem Spitale v 68. lietu starosti. Takuo ki jasno že prei-mak povie nie biu domačin, je pa ušafu ženo v naših dolinah, v špietarskem kamu-nu. Ziveu je an dielu puno liet tam v Genovi an v Milane. Ko je Su v penzion je postroju hišo v Sarženti an tu je živeu. V žalost je pu- stu ženo Anno, kunjade, navuode an drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Špie-tre v saboto 12. marca. Naj v mieru počiva. SOVODNJE Mašera Zbuogam Matilda V saboto popudan smo pospremili na nje zadnji poti našo vasnjanko Matilde De Monte, uduovo Slun-der. Učakala je lepo starost, saj je imiela 84 liet. Matilde je z nje družino živiela v naši vasi, dokler ko je bla že v lietih je šla cja h hčeri Anni v Milan an tam je tudi umarla. V žalosti pušča hčere Anno, Mariagrazio an sinu Cira. Naj v mieru počiva v domači zemlji. _biSREDNJ£ib_ Klinac 16.4.96-16.4.97 Žalostna oblietinca Je šlo mimo že ’no lieto odkar Guerrino Bergnach -Palotarju iz Klinca nas je za venčno zapustu. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo žena Ernesta, hčere Mafalda an Diana, zeta Evelino an Paolo, navuo-di Enrico, Cristina, Sabrina an Marco, sestra Gusta, na-vuodi an vsa druga žlahta. Guerrino je pustu liep spomin vsiem tistim, ki so ga poznal. Biu je zlo gentil an dobrega sarca. Kar je paršu kajšan v vas, njega hiša je bla nimar odparta za vse. Naj v mieru počiva. SV^TLIENAR^ Kozca Praznik za tri otroke V nediejo so imiel v Kozci pravi senjam. An je glih takuo, saj se na gaja v-sak dan, de karstijo kupe tri otroke v eni sami vasi. V Kozci pa se je tuole zgodilo an praznik je biu ne samuo za tri srečne družine pač pa za vso vas. Takuo so bli veseli, de so jim še škam-pinjal. Okarstil so adnega puoba Mattia Venturini an dvie čeče: Laro Cesnich an Martino Lauretig. Trieba je reč, de tele cajte cierku v Kozci je zaparta, ker jo strojejo. Sevieda prostor za maše an andohti imajo. V niediejo pa tudi ker je bluo vreme jasno an toplo je bluo posebno lepuo an maša s karstam je bila na odpartem. Cerco casetta in affitto (cucina, due camere, soggiorno, servizi) zona Faedis - San Pietro al Natisone. Richiedere numero telefonico in redazione. V Ščiglah so zaparli oštarijo NEDISKE DOLINE Kadar v Spietre je biu “dištret” Te narbuj velika dolina tle par nas je tista nediška. Ce se peješ po nji iz Čedada pruoti Štupci, muoreš iti mimo Spietra, kjer je biu an-krat okraj (distret), kamar so hodili ankrat naši te stari po “numerje”, kadar so bli koškrit. Tuo je bla nieka sorta loterije. Ce je koškrit dobiu velik numer, je muoru dielat vič liet sudat, če je dobiu buj majhan, pa manj liet. So novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: HDIGRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI/Associato alPUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIF.ST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro račun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% bli pa tudi tajšni numerji, da so bi riešeni sudaščine tisti, ki so jih dobili. Med nedi-škimi an rečanskimi koškriti je bla zmeraj prava uejska, kadar so paršli po numerje v Spietar. Kadar so se ga napili so se začeli takuo tepst, takuo mlatit, da je biu strah in groza. Ce je bluo nediških konškritu vič ku rečanskih, so jih fasali Rečanj, če je bluo rečanskih vič, se je zgodilo pa narobe. Vičkrat so nediški kon-škriti zalovili rečanske do Škrutovega, iz Carnegavar-ha so parhajal včasih takuo močni konškrit, de so otukli tudi tri ali štier rečanske. Včasih se je zgodilo, da je bluo vič rečanskih konškritu an so zalovili Nedižu-ce do Petjaga an še napri. Rajnik Bepo Jussig iz Klenja, ki je učaku 105 liet življenja, nam je poviedu ankrat, kaj se mu je njemu zgodilo, kadar je biu konškrit. “Biu sem švoh, šibak, slave rasti an kostituciona. Kadar sem paršu v Špietar pred komišjon, ki je opra-vjala vizito konškritam, sta sediela za mizo tudi naš šin-dak an miedih. Začeu sem se slačit ku drugi, pa niesam biu še slieku jope, ko se je oglasu miedih an jau šinda-ku: “Ne stuojte mu pustit se slačit, saj umarje prej ko pride damu!” Videt me je muoru zlo slavega. Nu, kaj se je potlè zgodi- lo? Miediha je že vič liet zapustu tel sviet, tudi šinda-ka nie vič, jast pa sem šele tle!” se je zarežu Bepo Jussig an kadar nam je pravu telo resnično zgodbo, je imeu 103 lieta! (Matajur, 30. 4.77) ČEDAD Nov sedež za Novi Matajur V saboto 30. aprila smo uradno opdarli novo redakcijo, nov uficih Novega Matajurja, ki je v ulica De Rubeis, 20, tle v Cedade. Paršlo je puno bralcu, predstavniku političnega an kulturnega življenja. Prisotne je narpriet pozdravu prof. Paolo Petricig, ki puno pomaga pri urejevanju tega našega časopisa, potem pa odgovorni urednik Izidor Predan - Dorič. Zapieu je naš pevski zbor "Rečan”, zagodla sta pa Anton Biritč an Ližo Jussa. Med drugim, Dorič je jau: “...Nocoj uradno odpe-rjamo sedež Novega Matajurja, po resnici poviedano dielamo tu že od 15. oktobra lanskega lieta. ... Dragi beneški Slovenci, dragi bra-uci Novega Matajurja, od vas je puno odvisno, da se bo naš in vas časopis ra-zviu. Tu je dom Novega Matajurja an je tudi vaš dom. Ko bota prihajali v Čedad, ne pozabite de vas tu čakamo. Pridite se pogovarjati z nam, pamesita nam novice. Poviejte nam, de napišemo tuo, kar vam je ušeč, kar vas zanima (interesa). Dielimo vsi kupe za pravi preporod an za resnično obnovo naše drage an liepe Benečije”. PODBONESEC Sčigla So zaparli oštarijo V nediejo 24. aprila je Elda Raiz zapustila oštarijo v Sčiglah. Tisti dan je biu v oštariji par Nediži pravi senjam. Ljudje so paršli od vsieh kraju in Elda je točila pijačo zastonj. Vsi bomo pogrešili simpatično Eldo, posebno pa Nediški puobi, ki so se zbieral v teli oštariji an zmi-eraj prepievali naše lepe slovienske piesmi. (Novi Matajur, 1.5.77) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 21. DO 27. APRILA Prapotno tel. 713022 - Tavorjana tel. 712181 OD 19. DO 25. APRILA Cedati (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo H ločje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Podbuniesac: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 I494il4!rj=t doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina lž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 97, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Bolnica Cedad ....7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .700961 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost... ..727281