$u
> Ikmua
N*r(»čnk
3® dUu, Kia io am. Szven Jngosl«»ij«: Ceio leto 120 din. htsersS ali oznanila se •omčonajo po dogovora; pri večkratnem liMorlnmju primeren popust Upravništvo i naročnino» inserale in reklamacije. Telefon interarban št 113.
palltiHen list
ljudstva
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Martora. Koroška cesta št S Z uredništvom se mew govoriti vsaki dan samo od 14. do 12. nr% Rokopisi se ne vročajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta, Telefon infertrrban št 113.

IMEaspitrox». ril»»« S a. MOvrwiinniS»*®» JLOSS^t.
Letnik XIY.
«a
Albanija.
Na jugu naše domovine se razprostira do nedavno še malo poznana, v svojih prirodnih nedotaknjenih zakladih deviška dežela. Pod turško nadvlado je Albanija uživala, sicer nepriznano, vendar popolno svobodo.
V	skoraj nepristopno gorovje se albansk. prebivalstvu ni smel pokazati nobeden turški orožnik, berič ali davčni uradnik. Dežela ni plačevala nikakih davkov in ni priznavala nikakih postav. Po prvi balkanski vojni, ki niti Albancem ni prizanašala, so se vršili razni poskusi, pridobiti Albance za urejeno državljansko življenje pod to ali ono obliko vladavine. Vsi ti poizkusi so morali propasti pred skalnato trdno odpornostjo albanskega prebivalstva. Umakniti se je moral princ Wied in pala je Esad pašina glava. Tudi današn ji režim ne pokazuje nobenih znakov za možnost svoje trajnosti.
nad poldrugi milijon. Razdeljni so v več rodov, kakor nad podltugi milijon. Razdeljeni so v več rodov, kakor je to sploh v navadi med vsemi primitivnimi narodi.
V	glavnem so razdeljeni na dva plemena: na severu na Gege, na jugu pa na Toske. Med seboj se oba plemena razlikujeta telesno, duševno in jezikovno. Toski so v kulturi, bistrosti in telesno znatno slabejši, zato je tudi grški vpliv nanje močnejši, kakor pa vpliv severnih sosednih narodov na Albance Gege. Narodnostne skupnosti ne poznajo. Posamezni rodovi, katerim načelujejo barjaktarji (poglavarji rodu), žive v vednih sovražnostih med seboj.
Glavni in ne edini vzrok temu je iskati v krvni osveti; ki je več ali manj običajna balkanskim narodom in ki prizadeva toliko škode in zla zlasti v razmerju bratskih narodov Srbov in Bolgarov. Pobratimstvo in krvna osveta so romantičnim dušam izraz nekega nezavestnega bistva, ponosa in značajnosti, in to je tudi Albance vzgojilo, poleg divje, gorate in sklnate domovine, v narod, ki je vkljub svoji notranji razkosanosti vendar krepak in odporen. Kdorkoli razžali ali ubije Albanca, ta ima opraviti s sorodniki in pobratimi razžaljenega ali umtega. Ko ti ubijejo morilca, ali katerega njegovih, se morilčevi sorodniki ali pobratimi ma-, ščujejo nad nedolžnimi pristaši ubijalca. Tako je, sovražnost neizčrpljiva in odpuščanje je pogostejša prikazen le iz novejšega časa med katoliškimi Albanci. Krvna osveta je pri Albancih najsvetejša dolžnost vsakega posameznika. taKo pade vsako leto dve tretjini mož kot žrtev krvne osvete.
Kar posebno odlikuje Albance, to je njihova — besa. Če Albanec zastavi svojo moško besedo komurkoli, je nikdar ne bo prelomil. Rajši smrt, kakor pa snesti dano besedo. V tem oziru so Albanci najsvetlejši vzgled marsikateremu civiliziranemu blàzirancu. Tudi glede osebne poštenosti so Albanci v svojem primitivnem do-umnevanju na častnem mestu. Albanec v svoji hiši ne bo nikogar ubil ali okradel. Tisti, ki so prepotovali Albanijo, imajo v tem oziru dovolj zadovoljivih izkušenj.
V albansKem gorovju je ob umiku preko Albanije neki srbski major pustil pri nekem Albancu svojo obolelo ženo in otroke ter 4000 zlatih frankov, da se v ugodnem trenutku vrne žena z otroci v Beograd. Spomladi leta 1916 je dotični Albanec pripeljal v njegovem varstvu se nahajajočo srbsko družino zdravo in brez poseb -nih težkoč v Beograd ter pri tem sprejel od gospe samo toliko plačila, kolikor so znašali stvarni stroški polovan ja. Takih primerov bi se moglo navesti celo vrsto.
Da pa so Albanci bojevit narod, to stoji. S poljedelstvom se peča samo prebivalstvo v dolinah, v gorovju pa je razvita ovčjereja. Roparski napadi na ozemlje •sosednih držav so se vršili ne toliko iž koristoljubja, kolikor iz političnih razlogov in iz razlogov krvne osvete za požgane vasi in uničene rodbine v balkanski vojni.
Vsled pomanjkanja cest in drugih prometnih sredstev je življenje Albancem zelo podvezano in priprosto.
V	toliko bolj pa je razvit čut prirojene bistrosti in vztrajnosti. Vasi so redke in še maloštevilne hiše v le-teh so raztreseno daleč ena od druge oddaljene. Večji kraji so Skader, Drač, Kroja, Lješ, in Tirana in še nekaj manj važnih vasi. Večina Albancev pa živi samotarsko življenje po gorovjih in v nepristopnem skalovju-
Z ozirom na vse to ni niti misliti, na urejeno državo, dokler ne bo cest in železnic ter šol in cerkva. Kadar pa se uresniči vse to, pa bo Albanija v kratkem cvetoča država. Pomisliti je treba na silne vodopade za električne pogone, ogromne pragozde, izpod katerih leže bogati zakladi raznih rud. Romantično divja pokraji na in južno podnebje pa bo privabilo mnogo petičnih tujcev v to južno Švico ob Jadranskem morju. Prirodno krasna lega in dobro zavarovano pristanišče Sv, Ivana Meduvanskega ob ustju Drima s primerno poglobitvijo in po osušitvi močvirja vsebuje vse pogoje za pomembno trgovsko mesto.
Drač v tem oziru nima s svojo za razvoj mesta neprimerno okolico enakih pogojev in ima bolj značaj političnega središča.
Luksemburški profesor Calmes je nedavno objavil rezultat o sedanjem položaju države Škipetarjev, kakor se Albanci sami imenujejo.
V	zadnjem času je zabeležiti znatno izboljšanje notranjega in zunanjega položaja Albanije. Po trinajstih letih neprestanih bojev je Albanija izšla razmeroma brez znatnih škod. V tem oziru je Albancem znatno pomagala njihova prirodna bistroumnost in sicer v tem, da niso hoteli za časa vojne sprejemati nikakega papirnatega denarja, marveč samo srebro in zlato. Zato je Albanija danes edina država, ki ima v prometu ,samo kovinast denar. Vsled pomanjkanja prometnih sredstev mora Albanija uvažati žito. Sedaj je vlada sklenila, da mora vsak moški vsaj 6 dni na leto delati pri graditvi cest. Avstrijci so ustanovili nekaj ozkotirne vojaške železniške proge, ki jo je pa treba izpopolniti in vsposo-biti za trajnost.
Lani je imela država v svojem proiačunu 13 milijonov zlatih frankov primanjkljaja.
Razvoj dežele, zlasti poljedelstvo, bo pripomogel, da bodo državne finance postale aktivne in bo začelo živahno gospodarsko življenje.
V	dobrem razumevanju interesov Jugoslavije je, da ostane naša država v prijateljskih odnosih z Albanijo.
Politični položaj.
Kako se minister Pribičevič izgovarja? Omenili smo že interpelacijo glede preganjanja hrva iškega učiteljstva in ministrov odgovor, da so se premestitve izvršile generalno itd., sedaj pa je treba še beležili, kako se je zvijal in izgovarjal minister Pribičevič, ko je poslanec An-djelič navajal posamezne slučaje ter zahteval pojasnila, zakaj je bila ta in ona učna moč preganjana. Za vsak slučaj je imel minister svoj izgovor, ki je enak dnevnemu podlemu podtikanju v nekaterih režimskih listih. Eden učitelj naj bi bil žalil kralja, drugi naj bi se bil javno ogreval za hrvatsko republiko, tretji naj bi bil javno proslavljal Radiča, ta učiteljica naj bi bila vneta republikanka, ona zopet članica prepovedanega hrvatskega ženskega društva in tako cela vrsta slučajev z «vidi se«, «zdi se«, «najbrž«, «po vsej priliki«, «kakor pravijo«, «kakor se je dognalo«, itd. — in naj se na tak način učiteljem še toliko očita, nobenega se ni sodnijsko zasledovalo, temveč samo prosvetni minister si je prilastil pravico, jih preganjati ter izpostavljati bedi in trpljenju. Ko mu je zmanjkalo navadnega podtikanja, je šel minister celo tako daleč, da je v enem slučaju trdil, da se zavzema poslanec za učitelja samo radi njegove žene, glede nekega drugega je pa dejal, da je najbrž na kon-fidentski listi. Pri tem so se začuli iz opozicije klici: kje je ta konfidentska lista, zakaj jo skrivate že štiri leta in kako si upate z njo utemeljevati svoja nasilja, ko so proti raznim ministrom konkretnejša in hujša očitanja na dnevnem redu. Višek cinizma je pa dosegel minister s svojim izrekom, da bi šola ne smela služiti — strankarstvu.
O akciji g. Protiča javljajo, da postaja vedno bolj živanna. Protič je vedno v živahnem stiku s pristaši v lastni stranki, konferira pa pridno tudi z opozicijo. — Protič povdarja bojazen, kaj, če dobi Pašič-Pribičeva vlaua od kralja poverjenje, da izvrši volitve in bo parlament v tem slučaju razpuščen predno dospejo v Beograd Hrvali.
Pašič in konference radikalov. ' Odkar so bili odposlanci Hrvatskega bloka v Beogradu in je med blo-kaši resno gibanje, da se enkrat neha z abstinenčno politiko ter gre v Beograd, preživlja Pašič in. njegovi najzvestejši radikali precej kritične čase. Vedno se vršijo konference radikalov, kjer se ugiblje o politični situaciji za slučaj, ako pride v Beograd blok. Na zadnji radikalni konferenci se je izrekel Pašič odločno proti invalidnemu in uradniškemu zakonu, ker so državne finance' prešibke in bi se kritje dobilo edino potom novega davčnega zakona. Ako pa bodo silili radikali z novim davčnim zakonom v ospredje, pa bi tem potom dali opoziciji nailožji materijal proti sedanjemu režimu. Pašič še vedno pridiguje na Stankinih posvetovanjih, da treba uprizoriti vladno krizo, samo, kako se izmotati iz nje, tega ne ve Pašič, ker ga je strah, da bi znal potom slabo zasnovane krize zaigrati za vedno čast in oblast vladnega šefa.
Pašič se pripravlja na pot. Pašič-Pribičevičeve spletke proti Hrvatskemu bloku in vse druge politične mahinacije so napravile veliko zmedo med radikalci. Pašič in Ljuba Jovanovič neprestano konferira ta, kako bi se dalo radikalce zopet pripraviti do tega, da bi vse verjeli in sprejeli samo če se pravi, da je Pašič tako ukrenil ali uredil. Pa le ni šlo in sedaj sta odločila, da ne preostane drugega kot agitacijsko potovanje Pašiča samega. Z vojvodinskimi radikalci je največji križ in zato gre Pašič najprej v Novi Sad, potem pa najbrž tudi v Sombor, Subotico in Kikindo.
Pašič in invalidi. Kakor znano, se je v Beogradu pred vlado utaboril 100 članski invalidski odbor, da zasleduje vsak vladin korak ter tako dovede svoje zahteve do rešitve. Ta odbor je že ponovno pretil vladi in režimu, da mu napravi velik škandal, če se invalidska stvar pravično ne reši in s takimi in podobnimi izjavami je
obiskal odbor tudi ministre, predvsem Pašiča ter posta! tako gospodom neprijeten. Pašič je pa modra glava ter trdno prepričan, da se z denarjem lahko vse kupi, pomiri in zamaže. Članom invalidskega odbora je naka zal najprej dnevnice od 80 dinarjev in sedaj jih je povišal na 120 dinarjev in tako odbor sedaj ne more reči, da se vlada zanj ne briga. Pašič pa zasleduje s tem še drug cilj. če pade njegova vlada, bo stopil on pred invalidski odbor ter dejal: «Vse sem hotel za vas storiti, sedaj pa ne morem!« Svojo veliko skrb za invalide bo skušal utemeljevati z izdanimi dnevnicami ter tako ogorčiti invalidski odbor proti onim, ki razganjajo njegovo «skrbno m darežljivo« vlado. Invalidske odbornike, ki dobivajo dnevnice, bi končno lahko na ta način prevaril, drugo vprašanje je pa to, v koliko bodo plačani in zapeljani invalidi mogli vplivati na svoje tovariše, ki od vlade prav nič ne dobijo. Pašičevo postopanje jasno dokazuje, kakih sredstev se poslužuje današnja vlada, da bi še nadalje ostala na površju.
Invalidski 100 članski odbor le ni zadovoljen s samimi dnevnicami, ki mu jih daje Pašič, ter nujno zahteva, da se invalidska stvar že vendar enkrat reši. Ker od vlade ne dobi pravih odgovorov in tudi noče popre j izzvali obljubljenih represalij, dokler ne govori z vsemi činitelji na vrhu državne uprave, zahteva, da se grt pripusti k avdijenci na dvoru. Invalidi so že parkrat skušali priti pred kralja, pa niso mogli, ker so jih dvor ski maršali in razni adjutanti vedno odpravili z različnimi izgovori in pretvezami. Sedaj pa pravi invalidski odbor, da hoče na vsak način govoriti z vladarjem in če se to zopet od katerekoli strani onemogoči, potem se bodo brezobzirno izvajale napovedane represalije.
Državnim nameščencem se je obljubil znesek v višini enkratne mesečne plače kot nabavni prispevek. To je že ne vemo katera obljuba. Enkrat se je govorilo o trikratni mesečni plači, potem o dovoljnih draginjskih dokladah, nato celo o plači y zlati valuti, oziroma njenem tečaju, finančni minister je govoričil, da bo s svojimi tovariši tako daleč pobil draginjo, da bodo lahko državni nameščenci s svojimi dosedanjimi plačami sijajno izhajali in sedaj, ko so se v ministrskem svetu zedinili glede enomesečne plače kot nabavni prispevek, pravi minister, da nima za to denarja. To je navadna farbarija. Minister pravi, da se bodo morali v svrho kritja povišati davki in to govori samo za to, da nahujska proti državnim uslužbencem kmeta ib druge narodne sloje. Ministrovo govoričenje, da ni kritja za uradniški nabavni prispevek, tudi vsled tega ne drži, ker je proračun za leto 1922-23 že sprejet in je v njem izrečno rečeno, da se sme samo 11 dvanajstin porabiti, dvanajsta pa ne in ta bi bila dovolj, da se da nameščencem celo večmesečna plača kot nabavni prispevek. To je policajdemokratska skrb za uradništvo. Obljube za obljubo, laž za lažjo in še hujskanje povrhu. Za stradajoče državne nameščence nikdar in nikjer ni «kritja«, ki se pa vedno najde za vojne kredite, ministrske doklade, izlete, parade itd.
Državni dohodki in izdatki za mesec avgust in september. Pašič-Pribičevičeva vlada razglaša, da znašajo državni izdatki za mesec avgust in september 1 milijardo 23,034.923.38 dinarjev, dohodki pa 1.112,839.650 dinarjev. Po vladnem poročilu seveda bi znašal prebitek 89,804.733.14 dinarjev.
Po snelli.
Konferenca v Lausannu se je začela 18. t. m. Poincaré, Lord Curzon in Mussolini so že stavili zahteve, ki bodo predane Turkom. Glede teh zahtev so se delegati antante popolnoma sporazumeli med seboj.
Orient sna konferenca. V pondeljek ob pol štirih popoldne je bila otvorjena ta konferenca, ki naj bi pomirila Evropo z Orientom. Švicarski zvezni predsednik Haab je s kratkim nagovorom otvoril konferenco. Za -hvalil se je za čast, izkazano Švici, zveznemu svetu in njemu, ter je izrazil žeijo, da bi konferenca končala svoje delo s popolnim uspehom. Izrazil je upanje, da bo grško-turška vojna zadnji del tragedije, ki je uposto-šila Evropo in del Azije in čije usodne posledice bodo še dolgo čutili zmagovalci in premaganci. Haab je na to apeliral na uvidevnost vlad ter zaklical zbranim zastopnikom: «V vaših rokah je usoda držav in narodov. Vaša naloga je zelo kočljiva in obsežna in mi vemo, kake; velika je vaša odgovornost. Vemo pa tudi, da leži izvor problemov, ki jih imate rešiti daleč nazaj v preteklih stoletjih. Zgodovina nas je učila, da so ti problemi vedno vplivali na usodo starega sveta. Dejstvo pa, da je danes več kot kedaj vsak narod navezan na drugega, upravičuje upanje, da bodo božični prazniki prinesli od vojne prizadetim narodom udejstvitev besed: «Mir na zemlji!« Za njim je vstal angleški odposlanec lord Curzon, ki se je najprej zahvalil Švici, za gostoljubnost, označil namen konference ter končno povdarjal, da ima do te konference, ki se vrši kot prva na nepristranskih švicarskih tleh, več zaupanja, kot v dosedanje. Za njim je govoril Izmet paša, ki je prišel v civilni obleki. Trezno in mirno je sporočil zahteve Turčije. Izjavil je, da si je Turčija priborila mesto v civili-
ziranem svetu. Dokazala je svojo veliko življensko zmožnost ter se pokazala kot element miru, dela in edi- ; losti. Na mnogih obrazih poslušalcev se je pri teh be- i sedali turškega zastopnika videlo precejšnje začudenje, | 'd je postalo še večje, ko je Izmet paša primerjal 1 ur- j čijo s Švico ter izjavil, da je zgodovina Švica pokazala, j kakšno vrednost, una neodvisnost za Turčijo. Zahteve ; Turčije slonijo na resnici, ki je iz vojne izšla kot dogma, I tla bo svetovni mir zajamčen le tedaj, ako bodo narodi j sveta živeli drug poleg drugega v svobodi in neodvisno- j sti. V imenu angorske velike narodne skupščine je iz- j javil, da je njegova država dovolj razvita, da bo varo- j vala svojo svobodo in neodvisnost. Govor Izmet paše je j vzbudil mnogo manjše odobravanje kot govora pred- j govornikov. V Lausanno je dospel tudi Norvežan Nan- ; sen, ki bo nastopil v imenu pomožne akcije za begunce i
iz Male Azije.
Rumunski general defravdant. Romunski general j Margineanu, poveljnik druge armije, je obtožen, češ, da i je poneveril 14 milijonov lejev. V generalovo afero je j vpletenih več drugih uglednih osebnosti.
Novi turški kalif. Radi sultanovega pobega iz Cari- j grada na Malto se je sestala narodna skupščina 1< izred- i ni seji. Angorska vlada je zahtevala'od Rifat paše po- < jasnilo, zakaj je pobegnil sultan. Narodna skupščina je j sedaj imenovala prestolonaslednika kalifom. V turških i krogih so uverjeni, da se bo sultan sam zahvalil za pre- ; stol, ker je po koranu prepovedno kalifu stopiti - na j krščanska tla ter zahtevati zaščito od strani dntgover- j cev. S svojim pobegom na Malto pod angleško zaščito j
je sultan nehal biti kalif.
Prisilna ženitev. Turčija skuša pomnožiti število ' svojega prebivaltsva s lem, da uvaja zakon prisilne že- } nitve. Ko mladenič dopolni 18. leto svoje starosti, je ! čas, da si izbere nevesto, če tega ne stori do 25. leta, j pride k njemu zdravnik, ki ga preišče. Ako zdravnik j ugotovi pri ženitbencm naborniku kako neozdravljivo | bolezen, je dotičnik spoznan kot nesposoben za armado j poročencev. Sicer pa ni nobenega razloga za osvobodi- i lev. Dezerterji od ženitev se strogo kaznujejo. Tak de- : zerter nima volilne pravice, četrtino premoženja se mu ; zapleni v korist države, službe ne more nobene dobiti j niti v privatnih podjetjih. Kdor hoče ohraniti svoje de-vištvo, ta mora biti znaten bogataš, da žrtvuje četrtino svojega premoženja in da živi potem od obresti preos- j talega imetja. Oženjen mož, ki namerava iz ehtnihraz-. logov na daljši čas biti od doma, mora imeti dovoljenje : svoje žene, potrjeno od oblasti, če je odsotnost daljša od predpisanega roka, se mora na kraju začasnega bi- i vanja drugič poročiti in potem pripeljati na svoj dom i k prvi ženi tudi drugo ženo. Edino dijaki uživajo v tem ; oziru popolno svobodo. § 13 pravi, da so vsi dijaki o- j proščeni od ženitve ža časa svojih študijev. Turčija bo ] na ta način imela lepo število neporočenih učenjakov, j dijakov bre zizpitov. — Stavimo,, da bo minister Pu- ] ceij takoj prestopil v tursko vero, ko bo to citai ter u- j vedel turški zakon tudi pri nas.
Potežkoče pri sestavi nove nemške vlade. Državni ! svetnik Guno, ki je pooblaščen, da sestavi novo vlado, j je zadel na vse mogoče ovire od strani socijalnih demo- ! kratov, ki še vedno izjavljajo, da ne stopijo v vlado, v ka j teri bi bila zastopana tudi ljudska stranka. Ako se bodo : socijalni demokrat j e še nadalje protivili vstopu v via- j do, bo Cuno vrnil svoj mandat predsedniku.
Za politični preobrat v Franciji. Te dni zboruje v Marselju kongres francoske radikalne stranke pod vod- ; stvom poslanca Herriota. Radikalna stranka se priprav- | Ija na napad na sedanjo vladno večino ali takozvani j nacijonalni blok, kateri je desničarsko razpoložen. Ra- ■ dikalci, ki so izraziti levičarji, imajo na svojem pro- i gramu vzpostavljenje zvez s sovjetsko Rusijo, nekatere j radikalno-socijalistične zahteve, med drugim gospo- ! darsko zbornico poleg politične, rizorožitev, prijateljst- j vo z Nemčijo, oddajo premoženja in podobno. Vladna večina je precej razburjena, ker je Herriot ugleden in j energičen politik. Že tedaj je morala napram njemu po- ! pustiti, ko je šel v Rusijo, in sedaj ji je še bolj nevaren ! in neprijeten, ker vodi naskok in boj proti nacijonalis- ; ličnemu bloku, ki vlada Francijo že od leta 1919 in je j narod zelo razočaral.	j
Izid angleških volitev. Konservativci 343, delavska j stranka 141, neodvisni liberalci 57, narodni liberalci j (Lloyd George) 52 in razne stranke 10 mandatov. Od gla | sov je odpadlo na konservativce 5,737.097, na delavsko j stranko 4,345.549, na neodvisne liberalce 2,747, 868, na j narodne liberalce 1,567.685 in na razne 1,053.652 glasov, j Konservativci predstavljajo torej znatno manjšino ang- j leskih volilcev in njih absolutna večina vseh mandatov ! izhaja samo iz volilnega sistema, ki ne pozna ožjih vo- J litev in ki daje večino onemu, ki samo en glas več nego i vsi ostali kandidati. Tako je tudi sedaj stranka veie-posestva in zgodovinsko privilegiranih stanov prišla do j večine, dočim je faktična večina protikonservativna. — j Druga najmočnejša stranka je delavska stranka, ki ima j pozitiven politični in gospodarski program ter zahteva ; revizijo mirovnih pogodb, znižanje reparacij, neodvisnost Egipta in Mezopotamije, samovlado Indije, oddajo j premoženja ter podržavljenje socialno važnih podjetij. ' Velika moč delavske stranke izvira iz odpora proti so- i cijaini reakciji, proti mednarodnim konfliktom in'sploh proti politiki, ki je skovala oboroženi mir ter tako da- : jala Evropi ravno nasprotno od tega, kar je obetala po svetovni vojni. Miroljubna in socijalno orijentirana evropska javnost lahko z zadoščenjem pozdravi izid angleških volitev.	j
Obsojen radi poskusa atentata. V Lvovu je sodila porota te dni Štefana Fedak. ki je bil obtožen, ker je 25. oktobra 1921 poskusil atentat na državnega šefa g. Pilsudskega in na vojvodo Grabovskega. Porotniki, so
potrdili Fidakovo krivdo glede atentata na Grabovskega in so ga obsodili na 6 let ječe.
Beležke.
Zarada — bakšiš — šap — to je ideal in cilj beograjskih oblastnikov. Zarada — srbska beseda pomeni zaslužek, profit, ki se dobi tako po strani, bakšiš — turška beseda, pomeni nagrado ali napitnino, dočim je šap — beseda židovsko-cincarskega žargona izraz za isto formo z ogromnejšo vsebino ali za velik profit, ki si ga. oblastnik s pomočjo svoje uradne moči nagrabi. ; Nižje oblastništvo se mora po navadi zadovoljiti z na- i vadno «zarado« ali «bakšišem«, od ene «banke« (10 din.) do več ali manj tisočakov, kakor pač pride, ministri in I drugi visoki gospodje se pa vržejo samo na «šap« — j na cele milijone naenkrat. Srbija ima bogato in pestro j zgodovino šapa in šapistov. Vsako nabavo, liferacijo, j domače in tujo posojilo spremlja lepa družba šapistov. ; Iz balkanske vojne je znana liferacija opank za vojašt- i vo, ki se je radi šapa in šapistov izvršila tako, da so dobili vojaki mesto usnjenih — papirnate opanke. Po zneje že v svetovni vojni so braca Popoviči prodajali vojski moko, ki se je pa mešala s peskom, da se je pri tej liferaciji, ki je znana pod imenom «peščena afera«, dosegla povoljna teža blaga in višina — šapa. Popoviča so sicer obtožili, obsodili, pa zopet oprostili, ker je bil pač v zvezi z visokimi šapisti. Municija, ki je z Bitol-jem vred zletela v zrak, je preredila celo tropo šapistov, istotako pokvarjen in zastrupljen fižol iz Azije, tovorna živina iz Amerike, ki je na bitoljskem polju poginila vsled zanikernosti vojaške uprave itd. šapisti so rajali ob amerikanskem posojilu in rajajo zopet sedaj, ko je oskrbljen milijardni kredit za vojsko.
S korupcijo so se seznanili tudi višji upravni or- j gani, katere je poslala vlada iz vseh delov države v južno Srbijo, da proučijo tamošnje razmere. Pripoveduje | se tal-le mična in značilna zgodbica: Ljudje, ki so se j vedno gibali in kretali v okcidentu, ki se ne spoznajo dobro v orijentskih razmerah in ki bi najbrž tudi reži- i mu na ljubo radi spregledali to in ono, so prišli v Skop- I lje in z ministri ter raznimi dostojanstveniki iz juga so j sedeli v prvem hotelu pri eni mizi. Pri sosedni mizi je j sedelo takozvano «odlično gradjanstvo« Skoplja: ban- [ kirji, trgovci in drugi veljaki, nekje v kotu pa upravni pisai'ji in cariniki. Sčasoma pride med vladne odposlance in proučevalce od sosedne mize tudi bankir Levič, nekdaj navadni Levi, danes pa po svojem premoženju važna osebnost v mestu. Med razgovori sem in tja opazi izletnik iz Ljublajne ,da je prinesel natakar Leviču od mize, kjer so sedeli pisarji in drugi upravni organi, neki listič, da se je Levič najprej malo jezno in nervozno namrdnil, potem pa natakarju nekaj pošepe-tal. Natakar odide in ko se vrne, nosi polnih rok šampanjske buteljke in kelhe pisarjem tam v kotu na mizo. Črez nekaj časa dobi Levič zopet, listič, še bolj se nagrbanči in celo malo strese, natakarju zopet nekaj reče in pisarji dobijo prigrizke in razne likerje na mizo. Bogato obložena miza pisarjev je zbudila pozornost gospodov proučevalcev ali izletnikov iz okcidenta in začeli so povpraševati, kako to, da državni uradniki tako razkošno živi jo. «Prav lahko«, se oglasi Levič. «Evo, takole« —■ in pokaže listke, ki mu jih je nanosil natakar od mize v kotu. Na enem listku stoji: Levič, plati šampanjca, na drugem: plati liker, na tretjem: plati še večerjo itd. — «Pa vi vse to plačate?« — vprašujejo začudeni obiskovalci iz okcidenta. — «Kaj si hočem, moram! če ne plačam, mi delajo «službeno« več škode, kakor pa s tem, kar pojedo in popijejo!« — Tako včasih korupcija naravnost butne v človeka, ki nima niti namena, da bi j oraziskoval in zasledoval. Pravijo, da so tiste pisarje, ki so tako skubili Leviča, premestili drugam, da bodo tam koga drugega: skubili, in Levič sedaj v Skop Iju gotovo drugim pisarjem plačuje na povelje, da ga ne bi «službeno« pritiskali.
Dnevne novice.
Za leto 1923 stane «Straža«: za celo leto 60 dinarjev, za pol leta 30 dinarjev, za četrt leta 16 dinarjev, za en mesec 6 dinarjev.
Duhovniške vesti, častiti gospod Martin Kozar, kap-lan pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in Janez Breznik, kaplan v Rušah, doma pri Sv. Trojici v Slov. gor. gresta z ameriškim župnikom Mažirjem, ki je došel v svojo domovino na zlato poroko svojih staršev pri Sv. Ani v Slov. gor., pastirovat v Ameriko. Srečen pot in mnogo dobrih uspehov.
Missa Rorate v adventu. Kongregacija sv. obredov j dovolila naši škofiji za advent votivno peto sv. mašo Rorate. Ker pa so rubrike novega rimskega misala zelo izpremenile določbe za votivne maše, veljajo izpremem be tudi za mašo Rorate. Dovoljena je samo ena slovesna ,vsaj peta maša vsak dan izvzemši 1. adventno nedeljo in božično biljo. Komemorirati se mora vsak dan ferija in dne 21. decembra praznik druge vrste sv.'Tomaža. .Ob Marijinih praznikih, na njihovo biljo in v celi osmini se rabi maša dotičnega praznika oz. bilje, toda samo s ko-memor. ferije. 1. adv. nedeljo in na božično biljo se vzame dnevna maša in maša Rorate se komemorira sub una conci. — Pripomni se še, da se sme po novih določbah na obletnico smrti ali pogreba brati tudi tiha sv. maša.
Štajerska nabiralna akcija za menzo kat. akademikov v Ljubljani. Tistim, ki smo jim doposlali nabiralne pole, bomo poslali v kratkem poštne položnice od Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, označene s številko 4200. Prosimo, da nabran denar odpo-šljete na te položnice. Ponovno prosimo naša društva in posamezne somišljenike, da se spominjajo ob raznih
prilikah, posebno ko vlada dobro razpoloženje, naših akademikov v Ljubljani. Prispevki za akademsko men -i zo se lahko pošljejo tudi naravnost na Spodnještajerska ljudsko posojilnico v Mariboru z označbo: VI. 4200 na j odrezku. Prepričani smo, da naše prošnje ne bodo brezuspešne. Za odbor: Vatovec Franc, fil., predsednik, — j Preac Joža, fil., tajnik.
Sokol Pucelj za šole brez obveznega verskega po-; uka. V svojem listu je Pucelj priznal, da na srednji ; kmetijski šoli v Mariboru gojenci ne bodo deležni verske : ga pouka, češ, da se «veronauk ni mogel uvrstiti mesi učne predmete in sicer iz tega enostavnega razloga, ker ni za kmetijske srednje šole v zakonu to predvideno«. Par vrst dalje pa pravi, da «je to edina srednja šola. svoje vrste za vso državo«. Torej doslej take šole v državi sploh ni bilo in ni bilo niti zakona za tako šolo, dokler ni prišel Pucelj, ki je to nepotrebno šob« ustanovil in z ministrskim pravilnikom predpisal sar» učne predmete, od katerih je svojevoljno izločil veronauk. Tako pripada Puclju, katerega je nedavno so-kolstvo pohvalilo za njegovo «vzorno« protiversko delo-; vanje, žalostna slava, da je on ustanovitelj prve brez-; verske šole.
Občni zbor Krščansko socijalne zveze se vrši dr«*
! 2. januarja v Marinoni. Skličite za to tekom decembra po vseh društvih občni zbor in izvolite delegata za obč-I ni zbor. Občni zbor se bo sklical za to na delavnik, ds j se ga morejo udeležili voditelji naših društev. Treba bo ! marsikaj spremeniti, da poživimo delovanje. Zato pripravite nove misli in načrte!
Predavateljski zbor. Pri centrali KSZ se je ustanovil posebni predavateljski zbor za predavanja po izo-braževalnih društvih na deželi. Sedaj imate ugodno priliko, da za občni zbor pišete po govornika v Maribor.
Izobraževalno društvo naj ima skupni mesečni sestanek za vse člane in članice. Na teh sestankih obravnavajte najaktualnejša vprašanja, ki pretresajo javnost. V «Straži« vas bomo od sedaj naprej redno na to opozorili vsak mesec.
Decembersko društveno predavanje naj bo o verski šoli. Kot uvod razložite naše šolske razmere (indiferentna šola, učitelj-svobodomislec, tujec ljudstva, vpil vanje katoliškemu mišljenju nasprotnih pravoslavnih šolskih razmer na naše). Ugotovite pravice staršev, Cerkve pri vzgoji, kot konec opišite versko šolo, kakor p v Nemčiji, Ogrskem, Belgijskem, ki je naš vzgojni ide-
al.	Starši naj v vsaki šolski občini odločijo, kakšna naj bo šola, verska ali indiferentna. To načelo samoodločbe je moderno in najbolj demokratično.
Iz poglavja o demokratskem denuncijantstvu. Od Sv. Marjete na Dravskem polju nam poročajo: Kleri-kalci, ti so za zgago in naravnost pravi «bavbav« za ! «naprednjake« in «prosvitljence« v sedanjih časih. Tako je strašen tudi bivši šmarječki učitelj Mohor, ki je nedavno pisal enemu Šmarječanu, svojemu bivšemu trabantu, češ, kako hudo in neprijetno je v Svečini, kjer so sami klerikalci. O ti nesrečna Svečina, ki delaš novemu šolniku že kar v začetku toliko preglavice radi ; klerikalizma. Mi Šmarječani smo pa kar zadovoljni in i še prav veseli povrh, da smo se znebili prezaslužnega j Antona, osobito pa je vesel tukajšnji občinski odbor, i da se je rešil tega sitneža in neredneža. Gospod Mohor I je pustil kot občinski tajnik občinski urad v takšnem ; neredu, da se je naravnost čuditi, da ga oblasti niso po-i steno prijele.. Slišijo se čudne stvari in morda ne bo dol-I go, ko bodo prišle na dan stvari, ki bodo Mohorjevo ! strankarstvo in pristranost pošteno razkrinkale pred javnostjo. Zahrbtnost, intrige in denuncijanlstvo, to je i značilno za ljudi, ki nepošteno mislijo in delajo. V svo-! ji pristranosti in zlobnosti je hotel Mohor celo žandarmerijo obdolžiti pred višjo inštanco, da je ta ravnala pristransko in krivično pri nekem nastopu proti gotovim sokolskim pretepačem. Toda na razpolago je nešteto prič, da sta orožnika nastopila popolnoma nepri-stransko in pravično proti pretepa škim razgrajačem te*’ j, tako preprečila veliko škodo in nesrečo. In g. Mohor.,. I bivši šmarječki občinski tajnik, je hotel orožništvu na-> prtiti madež pristranosti in ga tako oblatiti pred ob-Ì lastjo. Sicer pa, kaj si more priprost fant, če je že take i narave, da se rad pokaže v pretepaški atletiki, a ostuđ-I no in vsega obsojanja vredno pa je ravnanje šolnika, ki zagovarja pretepaštvo in poleg tega še vestno orožnišf-vo črni pred oblastjo in dolži pristranosti. Nemški pregovor pravi: «Wie der Schurke selbst ist, so denkt er sich von den andern«. (Kakšen je malovrednež sam.
I tako si misli tudi o drugih. Mohor misli, da če je on j pristranski, da so drugi tudi. Kako krivično in pristran-; sko je Mohorjevo ravnanje, jasno pokaže tudi afera, j ki jo je imel Mohor z Anstovimi pri Sv. Martinu, radi j neke veselice, kjer je pa dični gospod Mohor pred sodnijo častno propadel. Mi Šmarječani mu le častitamo in i smo veseli, da ga ni več pri nas.
! Zanimivosti od Sv. Martina pri Vurbergu. Pri nas,
; pri Sv, Martinu pri Vurbergu imamo mlado učiteljico ! in za poštene Slovence čudno učiteljico. Odločno prote-I stiramo proti temu, da hoče odpraviti pri šolski mladina i stari, katoliški pozdrav «Hvaljen Jezus«, Ier uP®\Jva . j sokolski «Zdravo«. Mi šmartinski kmetje gospodična j učiteljici kar najodločneje odsvetujemo tako kulturo-j bojne poizkuse ,ker sicer zna pri nas nekaj doživeti. • j Slišali smo, da je pisala celo našemu gospodu župniku I skrajno surovo pismo, češ, da on nima nič govoriti v šo-! ii itd. Pa govoriti imajo starši, ker otroci so naši in jih j hočemo imeti katoliško vzgojene in hočemo, da bodo ! otroci katoliško pozdravljali, ne pa s sokolskim «zdra-; vo«. Opominjamo tudi okrajno šolsko oblast in g. nadzornika, da. g. učiteljico Premru tozadevno primerno ■ poduči. Drugič več, če treba.
O bogati vojvodinski gostiji v selu Temerin smo poročali že zadnjič a sedaj so prinesli hrvatski listi po-
drobne podatke « jedi in pijači tega vojvodinskega pi-rovanja. Na gostijo je bilo povabljenih 172 gostov, ki so jedli ter pili dva dni in povžili: 100 kg govedine, 100 kg teletine, 200 komadov perutnine, 10 velik prašičev, 100 tort, 50 vrst kolačev, 60 velikih kruhov, 200 kg raznovrstnega sadja ter zelenjave, izpilo se je 50 kg črne kave in 1500 litrov vina. No, dober tek tem vojvodinskim žeiedocein.
Bosna v borbi z analfabetizmom. Prosvetni oddelek bosanske pokrajinske vlade je pozval s posebno okrožnico vse učitelje, da prirejajo med narodom tečaje za analfabete. Za, te tečaje so bosanski učitelji še posebno plačani. Od Novega leta pa do novembra je bilo prirejenih 94 tečajev, za analfabete, naučilo se je pisanja ter čitanja 2559 oseb, po vojašuieih pa se je iz-vežbalo v tem času v čitanju in pisavi 1263 vojakov. — Knjige za le 'tečaje je kupila bosanska pokrajinska vlada. Po Hercegovini prirejajo tečaje za analfabete akademiki in gimnazijci iz frančiškanskih gimnazij.
Čudovit most. Preko Save med Bosansko in Staro Gradiško so zgradili dolg pontonski most. Zasluge za zgraditev tega mosta si lastijo radikali, ki so ta most predali prometu med velikim pompom. Pri mostu pa so uporabili same luknjaste pontone, in že na dan otvoritve so bili pijonirji v pontonih in jih mazali z mastjo, sicenjn se bil most potopil že pred otvoritvijo. Mesto pi-jonirjev so zdaj v potonili posebni delavci, ki noč in dan pumpajo vouo iz čolnov. Ljudje prihajajo od vseh strani gledat to čudo radikalnega mostu, se smejejo in pravijo, da je ta most nekaka fotografija Pašiče-vega režima, v katerega tudi sili sedaj opasna voda Hrvatskega bloka.
Pozor! Na vprašanja glede inseratov odgovarja apravništvo le takrat, ako je za odgovor priložena potrebna znamka. Na vprašanja brez poštnine upravništvo ne more odgovarjati.	•
Iz Martora.
Še zopet Mestna hranilnica v Mariboru. Ne bili bi se več oglasili k temu žalostnemu predmetu, ako bi nas gospodje okrog hranilnice v «Taboru« ne bili naravnost izzvali in pozvali. Demokratski voditelji hranilnice kličejo zoper nas na pomoč državno pravdništvo, vlado in vladnega komisarja, ki naj bi naredili našim člankom «brezobzirni konec«. Mi pa pravimo, da imenovane oblasti ne morejo nič pomagati. Pomagati more le vztrajno varčevanje in pametno gospodarstvo, ki edino more zavodu zopet pridobiti ugled. In to hočemo mi doseči, zato smo zahtevali, da se hranilnica preosnuje in postavi na novo, zdravo podlago, ki bi omogočila gospodarstvo polomljene demokratske klike in njenih priveskov. Zastonj je ves krik in vik v «Taboru«. Gospodje demokrati naj le ovržejo naše trditve glede Mestne hranilnice, kar še dozdaj niso storili in niti skušali niso storiti, ker naše trditve držijo, so neizpodbitne. «Tabor« piše, da je Kreditno društvo dr. Irgoliču posodilo K 942.105.20 in s ponosom pristavi, da je to posojilo predzaznamovano na prvem mestu na vi. št. 111 k. o. Grajska vrata, koja hiša je po mnenju «Tabora« oziroma ravnateljstva Mestne hranilnice danes baje vredna 2 in pol milijona kron in je baje gornja svota absolutno varna.. Hiša, o kateri je tu govor, je nekdanja gostilna Šoštarič v Mlinski ulici in je to zelo zelo staro in priprosto poslopje in mi bi radi poznali tistega norca, ki bi za dotično hišo danes dal 2 in pol milijona kron! «Tabor« od nas tudi zahteva, da mu damo častno izjavo, da so pri «Sp. Lj. posojilnici« vse vloge in vsi krediti tako zavarovani, kot so vloge in krediti pri Kreditnem društvu in pri Mestni hranilnici. Mi mu to željo izpolnimo lahkim srcem in s polno vestjo ter izjavljamo pri svoji časti, da se Kreditno društvo in Mestna hranilnica glede varnosti vlog in kreditov s Spod. ljudsko posojilnico niti približno ne moreta primerjati. Pred nami leži rač. zaključek Spod.
lj.	posojilnice za lansko leto. Iz tega razvidimo, da ta posojilnica nima nobenih vojnih posoil in nobenih nič- : vrednih avstrijskih papirjev, ima pa velik rezervni fond veliko vinogradno posestvo, veliko stavbeno parcelo na j najlepšem mestu v Mariboru. Spod. ljud. posojilnica ima 98 odstotkov vseh posojil vknjiženih na posestvih, in sicer ceni posestva izredno nizko in to vrednost obremeni komaj do polovice. Najlepši dokaz temu imamo ravno v goraj navedeni hiši dr. Irgoliča v Mlinski ulici, j katero je Spod. ljud. posojilnica cenila ha 600.000 K, I Kreditno društvo pa jo ceni na 2 in pol milijona kron. j Upamo, da smo s tem svojo trditev zadostno podprli. ; Pristavimo samo: Kadar bo Mestna hranilnica s svojim j Kreditnim društyom tako lepo stala, kakor Sp. ljud. po- i sojilnica, potem bo dobila zopet zaupanje med ljudst- j vom.	- ,	j
Vodstvo Mestne hranilnice (ne vlagatelji, kakor je j dopis) poziva g. okrajnega glavarja kot vladnega komi- ; sarja, da se naj izjavi o varnosti Mestne hranilnice po- j sebno zaradi 16 milijonov vojnih posojil. Kaj takega j seveda vladni komisar ne more storili, dokler po najstrožji reviziji zavoda ne dožene njegovega stanja. Saj J je vsakomur znano, da vladni komisar ne more biti in j tudi ni pri vsaki seji, posebno ni pri sejah, kjer se da- j jejo posojila, nadalje ne nadzoruje vsaki dan poslovanja, zato zahtevane izjave tudi podati ne more. Kar pa zadeva usodo vojnih posojil, pa g. vladni komisar ravno toliko ve, kakor «Taborovi« čitatelji, z drugimi be- : sedami: nič, ker ta usoda dosedaj še nikomur ni znana, j
Lumpi okrog Mestne hranilnice si hočejo pomagati j z lažjo iz zadrege. Trdijo namreč v zadnjem «Taboru«, i da je Mestna hranilnica v prvi vrsti vsled pritiska katoliških duhovnikov podpisala 16 milijonov vojnega posojila. Gospodje lažnjivci, tega vam niti dr. Iroglič ne j verjame. Nikdar in nikoli ni bil nobeden katoliški du- j hovnik pri Mestni hranilnici. Katoliška duhovščina v j
mariborski škofiji je bila skozinskoz naronda, hranilnica pa je bila v rokah uitranemških Mariborčanov. V rokah katoliških duhovnikov je bila Spodnještajerska ljudska posojilnica in ta nima -niti vinarja vojnih posojil». zato pa uživa tudi splošno zaupanje. To je torej resnica, če bi bili Mestno hranilnico vodili katoliški duhovniki, bi danes ne bila na polomu.
Naše stališče. Demokratsko časopisje piše že dalje časa, da bo mariborsko mestno zastopstvo razpuščeno, v zadnjem času ubira tudi «Jugoslavija« iste strune. — Ker hočejo in se trudijo demokratje in narodni socijalisti, da hi vpletli tudi SLS v zgoraj omenjene vesti, moramo izjaviti, da stoji SLS neomajeno na stališču, da se mora na vsak način varovati avtonomija. Naša stranka bo nastopala z vso odločnostjo proti Vsem, ki bodo skušali s pomočjo današnjega režima kršiti samostojnost mariborskega mesta. Naša stranka je, kakor je še vsakdo uvidel, v najostrejšem boju s socijalnim! demokrati in ta boj se je razvil iz stvarnih razlogov. Vsak pošteno in resno misleči Mariborčan se je že lahko prepričal, da sedanji gospod župan in socijalistični mestni zastopniki nikakor niso sposobni, da bi izvršili vse, od njih zahtevane gospodarske in socijalne naloge, tem manj pa, da bi napravili red v mestnem gospodarstvu. Zastopniki SLS so bili in bodo ,vedno za pozitivno delo na magistratu, toda, če vladajoča socialnodemokratska stranka noče tega dela, potem je jasno, da gredo zastopniki SLS svojo pot. Z vso odločnostjo bodo zastopniki Ljudske stranke kakor so to že storili pod vsakim vladnim komisarjem na magistratu tudi sedaj pobijali korupcijo, ki se je globoko razpasla na magistratu pod Grčar-Bahunovim režimom. V tem boju proti socijaldemokratski korupciji, pa nikakor ne mislimo, da bi se SLS zatekala pod vladno okrilje in prosila tamkaj od-pomoči v tem smislu, da se izvrši od strani vlade nasilje nad mestno avtonomijo. Tako postopanje je namreč nedemokratično ter naravnost smešno in to tem bolj, ker je.že po številu glasov podana možnost strmoglaviti na magistratu socijalno demokratski režim.
Predavanje. SKSZ se vrši kakor navadno, v petek ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani v Lekarniški ulici. Predava gospod prof. Prijatelj o «kroni stvarstva — človeku«. Pridite točno ob napovedani uri, ker je takoj po predavanju glavna skušnja za igro, ki jo priredi mariborski orlovski odsek v soboto na svojem družabnem večeru.
Družabni večer mariborskega Orla se vrši z bogatim sporedom v soboto ob pol 8. uri zvečer v električno razsvetljeni društveni dvorani v Lekarniški ulici. — Bratje in sestrel Razvite živahno agitacijo med našimi prijatelji za čem večjo udeležbo za to našo prvo tose-zonsko prireditev!
Delavske konference se vrše od 26. novembra 1922 v baziliki Matere Milosti v Mariboru. Vsak večer ob sedmi uri bo pridiga. V pridigah se bodo obravnavala važna versko-socijalna vprašanja. K obilni udeležbi vabi svoje člane in prijatelje krščanskega delavstva odbor Jugoslovanske strokovne zveze v Mariboru.
Velika Slomškova slavnost. Katoliška omladina v Mariboru priredi ravno ob 122 obletnici rojstva Slomšekovega veliko slavnost. Razen vseh štirih godb bo nastopil kot slavnostni govornik tudi naš mariborski Demosten gosp. dr. Medved ter se bo igralo sedem prizorov iz Slomšekovega rojstva s petjem in godbo. Vstopnice se bodo prodajale v četrtek, petek, in soboto pri vratarju frančiškanskega samostana. Ker se bo čisti dobiček tudi obrnil za nakup katekizmov revnim otrokom krčevinske šole, se občinstvo uljudno vabi, da se v najobilnejšem številu udeleži tte izredne dobrodelne slavnosti.
V nedeljo, dne 26. nov. ima ob .3. uri popoldne izobraževalno društvo v Lajtersbergu v navadnih prostorih svoj mesečni sestanek. Udeležba članov obvezna; vsi prijatelji društva vabljeni.
Zgodovinsko društvo v Mariboru je imelo svoj letni občni zbor v petek dne 17. novembra v mali dvorani v Kasinu pri tako obilni udeležbi, kakor še nikoli poprej. Predsednik g. prof. dr. Kovačič je predaval o «Pohorskih historičnih spomenikih,« ki niso samo krajevnega pomena, ampak nas učijo spoznavati svoječasno kulturo (kult Mitre) in občno politično naziranje in stremljenje (cerkev sv. Ariha). Sicer pa je cerkev sv. Ariha že sama na sebi zanimiv predmet za raznovrsten študij. — Tajnik g. dr. Strmšek je dal pregled dosedanjega razvoja in delovanja Zg. dr., ki žali-bog pri našem občinstvu ne najde (ne pri občinstvu, pa tudi ne v višjih krogih) onega zanimanja, katero si v polni meri zasluži po svojem «časopisu« in pa po «Studijski knjižnici«. Blagajnik g. dr. Pipuš je razložil stanje blagajne v zadnjih treh letih in sklenil svojo poročilo z opombo, da mora Zg. dr. vsa svoja denarna sredstva popolnoma izčrpati, ako hoče poravnati dosedanje obveznosti, in stoji brez pare pred novim delom, ker letnina sama od daleč ne krije samo društvenega glasila. Število članov, ki se giblje okoli 400, med temi v celem Mariboru samo 75!, je gotovo za to izredno imenitno društvo premajhno! Članarina za leto 1923 se je določila po predlogu odbora na 20 dinarjev s pristavkom (iz občinstva), da ima odbor pravico letnino zvišati, ako bi z določenimi 20 dinarji ne mogel izhajati. — Med slučajnostmi je omeniti predlog, naj se odbor Zg. dr. obrne na Viš. šol. svet, da ta priporoča vsem šolskim knjižnicam pristop k Zg. dr. — Našo zgodovino so preiskovali in pisali skoro izključno Nemci in vire po svoje izrabljali in razkladali. Zg. dr. je s svojim delom, s svojimi publikacijami iz narodnega vidika začelo ledino orati. Zabranilo je, da se niso vse starine in zgodovinski viri spravljali v tujino, v Gradec itd., kakor pred obstojem društva; nabralo si je svoj sicer skromen muzej, ki je zdaj združen s prejšnjim mestnim muzejem v Cankarjevi ulici, kateri pa ži-libog pri občinstvu tudi ne uživa tistega zanimanja, katerega si zasluži. Ko bi oblasti dale društvu sicer že obrabljenega strokovnega' knjižničarja za «študijsko knjižnico«, da bi se enkrat že uredila in s tem postala občinstvu obče pri-, stopna, bi se otvorit v Mariboru znanstven zavod, ki bi se lahko pokazal in meril z drugimi enakimi zavodi, akoravno bi Zg. dr. s tem pod gotovimi pogoji zgubilo svojo lastnino. Društvo samo ne more iz svojega vsega tega izvesti, ako ne najde tudi gmotne podpore od strani obširnejšega občin-
stva. Ako se obrne kmalu v tem oziru na občinstvo, «pa da bode vseposod našel njegov klic obilno potrebnega chine va.
MARIBORSKA GRADBENA AKCIJA USTANOVLJENA.
V soboto, 18. t. m. se je v kazinski mali dvorani, ob le-i pem številu udeležencev izvršila ustanovitev Mariborske j gradbene akcije. Vlada, ki bi morala imeli največ interesa na tem, da se nekaj privatnih mož odloči za nujno potrebno j delo» ki bi ga morala izvršiti deloma občina, deloma država, ui bila zastopana. Prišel pa je med zborovanjem gospod j župan Grčar, ki je ustanovitev novega društva pozdravil in : tudi pozneje na predavanje docenta g. dr. Matkota reagiral j. v daljših izvajanjih. Uprava južne železnice je odposlala svn j jega delegata v osebi g. višjega nadzornika Selaka. Splošna stavbnea družba je bila zastopana po komercijelrtcm vodji g. Mondererju. Zborovanje je otvorit dosedanji in zopet izvoljeni predsednik g. ravnatelj Križnič s primernim nagovorom. Društvena pravila, katera je prečital urednik gosp Ozim, so bila brez ugovora sprejeta. Novinar Pirc je poročal o dosedanjem poslovanju društva in Mar-Stana, kot prvega administrativnega odseka gradbene akcije ter o programu bodočega dela. Mariborska gradbena akcija je društvo, ki ima namen ustanavljati gradbene zadruge in gradbene akcijske družbe, v splošnem pa propagirati gradbeno delo ter podpirati z nasveti in informacijami vsako gradbeno gi-I banje, torej se društvo samo kot tako ne udeležuje na ak-j livnem gradbenem delu. Cilj društva je, ustanoviti kolikor , mogoče stavbenih zadrug, jih strniti v zvezo ter ustanoviti i posebno zadružno gradbeno banko, ki naj se razširi nn ce-
■	lo Slovenijo špecijelno samo z namenom, da nudi stavbenim ! zadrugam in družbam kredite za zidanje. Nadaljni cilj dru
j št va je, skrbeti za priselitev in naselitev tudi v celi okolici . Maribora. Mar-Stan pa deluje dalje samostojno kot socijalna institucija, ki skrbi za pravično porazdelitev stanovanj, odstranitev nezdravih, prenapolnjenih bivališč ter za posredovanje stanovanj v prezidanih in novo zidanih hišah. G. docent dr. Matko je podal tudi na deskah razvidno strašno statistiko o tuberkulozi in njenih žrtvah kot posledica ne-j zdravih stanovanj. Njegova izvajanja so vzbudila splošno
■	priznanje. Izvolili se je odbor iz sledečih gospodov: pred-; sednik Križnič, podpredsednik Kunst (poštar), tajnik novi-: nar Pirc, blagajnik davčni upravitelj Franc, odborniki: mestni stavbenik Glaser, inženirja Dolenc inKlagerer, novinar Ozim, občinska svetnika Bahun in Kohlbesen, tajnik Slov. obrtnega društva Kenda, odvetnik dr. Müller, docent dr. Matko, finančni svetnik dr. Valjavec, postajenačelnik Mo-
i borko, profesor Vesenjak, sodni oficijal Kumer. Namestniki j gospodje: Pleskovič, vodja državne stanice za zaščito dece,
I Monjac, čevljarski mojster, Weixl, trgovec, Simonič, sodni j poduradnik, Lipuš policijski oficijal. Nadzorniki gospodje:
! Sedlar, višji finančni svetnik, Janc, nadzornik južne žele/ i nice,' Živic, zidarski mojster. Izvoljenih je bilo tudi več od-j sekov; v propagandnem odseku se nahaja tudi naš urednik g. Radešček. Ob zaključitvi je delegat južne železnice poda l izjavo, da hoče južna železnica tudi v Mariboru sodelovati na gradbeni akciji, ako najde podporo v društvu in pri mestnem županstvu. Redna članarina se je določila na 10 dinarjev letno. Izmed resolucij je zanimiva posebno ona na ministra dr. Žerjava, o kateri bomo še govorili. Želimo naj-j boljših uspehov! Pokrajinski namestnik Hribar je bil izvo-i ljeh za protektorja, okrajni glavar dr. Lajnšič za častnega i člana MG A.
Za ustanovni fond MGA. Ob priliki ustanovnega občnega zbora Mariborske gradbene akcije so stavbena podjetja po prizadevanju mestnega stavbenika gosp. Glaserja podarila 16.000 K za ustanovni fond.
Na pomoč žrtvam stanovanjske bede. Mar Stanu je prijavljenih več obupnih slučajev (stanovanje v skednju, veži itd), za katere treba nujne odpomoči. Darove srpejema Mar Stan, ki ustanovi poseben fond za take obupne slučaje.
Stanovanjski urad. Prejeli smo: Ko sem bil dne 4. t. m. zopet po opravkih v stanovanjskem uradu, je vprašala neka žena poslujočega uradnika, če je dovoljena izmenjava stanovanj med mestom in okolico z odobrenjem prizadetih hišnih gospodarjev. Gospod, ki sedi v prvi sobi na levo, je pogledal skozi ščipalnike in dejal: «Napravite prošnjo, ki jo naj podpiše okrajno glavarstvo, pa jo prinesite semkaj; hišni gospodar pa nima kaj govoriti«. Kako pride hišni gospodar do tega, da po ogromnih stroških in trudu, ki jih je imel s stavbo, drugi razpolagajo z njegovim imetjem in sicer na način, kakor se je obregnil visoki gospod v stanovanjskem uradu. Sodeč po besedah, je dotičnik najbrž obiskoval pri Amavtih vzgojeslovje in pravoznanstvo. pri ruskih boljševikih pa spoštovanje do privatne lastnine. — Sledi podpis.
Dež. sod. svetnik dr. Jos. Fischinger:
Poglavje o razžatjenju uradni! oseb.
(Poljudna kritična razprava).
(Poljudna kritična razprava.)
II. Procesualno:
(Nadaljevanje in konec.)
1.	preganja se v vseh slučajih (tudi glede prič in izvedencev ter v slučjih ad 4 b) uradoma tudi brez razzai jenčeve tožbe;
2.	spada kot pregrešek (tudi obrekovanje!) v pod-sodnost zbornih sodišč (okrožno, odnosno deželno kot sodeče sodišče v zboru štirih sodnikov), zoper kojih razsodbe je dovoljena glede izreka o krivdi ničnostna pritožba na najvišje kot kasacijsko sodišče v Zagrebu, samo glede izreka o kazni pa v Sloveniji na višje dež. sodišče v Ljubljani.
(Pri § 312 avstr. kaz. zak. sodnik poedinec, pristojnost okrajnega sodišča, zoper prvo sodbo radi ničnosti, krivde in kazni vzklic na okrožno, odnosno deželno sodišče.)
•
Posledice recepcije § 104 s. k. z. so bile v bistvu sledeče:
a) občutna obremenitev sodnih dvorov:
L) dolgotrajno postopanje (obtožnica, možnost ugovora itd.);
c)	nesigurnost v sodstvu v onih primerih, ko je zasebni obtožitelj obtožbo umaknil, vsled česar se je postopanje ustavilo, na kar pa je javni obtožitelj dvignil obtožbo (ne bis in idem); č) velika zamuda casà za obtožence in k razpravi vabljene priče, združena v premnogo slučajih z občutno večjimi stroški.
Vsled tega se je po triletni vporabi § 104 s. k. z. jelo razmotrivati, kako bi se napravilo zadevo enostavnejšo in restiluiralo podsodnost okrajnih sodišč.
Nekateri pravniki so se zatekli k Ukazu z dne' 16.
3.	1921, št. 12710, ki je bil dodejal k prvotni razširitvi IX. in X. poglavja srb. kaz. zak. še določbe Uvodnih pravil in Prvega dela, namreč §§ 1—82, v kolikor gre za vporabo baš IX. in X. poglavja. Sklicevaje se na točko III cit. drugega Ukaza in na § 1 Uvodnih pravil so prišli nekatemiki do zaključka, da § 104 s. k. z. v Sloveniji sploh ne velja, da je namreč slej ko prej u~ porabljati tudi za verbalne (besedne) žalitve uradnih o -seb § 312 avstr. kaz. zak., ker predpisuje zakon zapor do meseca dni, torej v primeru s § 104 s. k. z. milejšo kazen, pri takem položaju pa da o pregrešku po § 1 Uvodnih pravil ne more biti govora («pregrešek je ono dejanje, za katero predpisujejo zakoni zapor daljši od meseca dni«).
Ta argumentacija je pa po našem mnenju zgrešena, ker sloni na napačnih konkluzijah.
Po dikciji točke III. je dana le možnost ublažiti one v §§ 1—82 s. k. z. navedene določbe, ki so v primeru s kazenskimi zakoniki, veljavnimi v posameznih pokrajinah kraljevine SHS strožje od onih v srbskeni kriminalnem zakonu, n. pr. povrat in zastaranje (po § 74 s.
k.	z. pri § 104 s. k. z. — 5 let, po § 532 avstr. k. z. pri zaporu prve stopinje 3 mesece, pri zaporu prve stopinje s pooštrenjem — 6 mesecev", pri vseh pod težjo kaznijo prepovedanih pregreških in prestopkih — 1 leto.) To izhaja tudi iz mesta, kamor se je uvrstila ta točka III: pp § 82 V VIII. poglavje), ne pa po § 104 s. k. z. (X. pogl.).
Toda oglejmo si tudi nekoliko praktične posledice, koje bi nastale vsled take delne derogacije § 104 s. k. z. osobito v naslednjih štirih primerih:
1.	A razžali državnega pravdnika med razpravo na jako občuten način, — B pa kot pričo zaslišanega postopača samo n. pr. s psovko «tepec.« Prvi bi se zagovarjal radi prestopka po § 312 avstr. kaz. zak. (kazen 3 dni do 1 meseca), drugi pa radi pregreška po § 104 š.
k.	z. (kazen 1 meseca do 2 let), ker za pričo ne bi veljal § 312 avstr. kaz. zak.
2.	Najhujša verbalna (ustmena) žalitev uradne osebe — obrekovanje seveda izvzeto — bi tvorila le prestopek po § 312 a. k. z., vsaka le količkaj žaljiva gesta (z znaki razžali) pa pregrešek po § 104 s. k. z., ker bi geste vedno še ostale kažnjive po s. k. z.
3.	Verbalne žalitve uradne osebe pred številno publiko, recimo okrajnega glavarja, ki kot službo vršeč u-radnik prisostvuje kakemu javnemu zborovanju, bi se smatrale, četudi bi kruto žalile njegovo uradno dostojanstvo, le kot prestopek po § 312 avstr. k. z., dočim bi bila smatrati vsaka tudi najmanjša pismena psovka, ki bi jo kdo zagrešil pri dotičnem zborovanju napram u-radni osebi, kot pregrešek po § 11)4 s. k. z.
4.	A razžali n. pr. predsednika porotnega sodnega dvora v natlačeno polni dvorani med porotno razpravo, torej o priliki službenega posla — § 312 a. k. z. — B pa občinskega redarja v razgovoru s par znanci na cesti, torej izven krafe oblast va, pač pa v pogledu službenega posla — § 104 s .k. z.
Ti slučaji jasno svedočijo, kam bi privedla judika-luro nova praksa, katero se hoče uveljaviti. Nastala bi prava zmešnjava, še večja, kakor je bilo po nekritičnem prevzetju omenjenih poglavij srbskega kriminalnega (krivičnega) zakona, ki je zgrajen deloma na čisto drugih principih (recepcija nemškega kazenskega zakona), nego avstrijski kazenski zakon .
Primerjalna razpredelnica sicer navaja za § 104 s.
k.	z. le § 312 a. k. z., toda ta označba ni točna, kajti § 312 a. k. z. ne obsega le dela § 104 s. k. z., temveč tudi delne določbe §§ 93 in 95 s. k. z. (dejanski napad posameznega človeka in cele skupine ljudi na uradno osebo).
Ako bi se hotelo zopet uveljaviti § 312 a. k. z., bi se moralo to zgoditi tudi s §§ 333, 334, 315 in 316 a. k. z., ki so bili istotako derogirani vsled recepcije § 104 a, b in g s. k. z. (kdor se brez goljufivega namena dela, kakor da bi bil javni uradnik ali služabnik, kdor neopravičeno nosi uradniško uniformo, znake ali rede, kdor pokvari ali odtrga uradni pečat), vsled česar so se prelevili vsi tozadevni prestopki v pregreške.
Sicer pa se ne glede na predidoča izvajanja niti ne more reči, da hi bil § 312 a. k. z. v vseh slučajih milej-
ši, ker vendar določa v drugem odstavku § 313 za dotično kvalificirano — tudi verbalno — razžaljenje z nasledki strog zapor od treh do šestih mesecev, torej strožjo kazen, nego isto predvideva § 104 s. k. z. (navadni zapor).
Da je presojati vprašanje, koji zakon je milejši, tudi iz tega vidika, izhaja iz navodil «Projekat i motivi kaznenog zakonika za kraljevinu Srbiju« stran 105, kjer doslovno glasi:
«Pri oceni pitanja, koji je od dva zakona blaži, treba voditi računa o svima odredbama kaznenog zakonika«.	■>
Konečno tudi ni prezreti dikcije par. 312 a. k. z., ki izrecno navaja, da je kaznovati vsako razžaljenje kake v par.' 68 a. k. z. imenovanih oseb kakor prestopek, če sc v tem ne pokaže kako hujši kazni podvrženo kažnjivo dejanje — torej v našem slučaju baš pregrešek po par. 104 s. k. z.
Na podlagi vseh teh razmotrivanj pridemo do sledečih zaključkov:
I.	Vsled recepcije par. 104 s. k. z. določba par. 312 a. k. z. tudi za verbalne žalitve v območju Slovenije nima več mesta;
II.	Ako pa bi prišli merodajni činitelji po triletni vporabi par. 104 s. k. z. do prepričanja, da ta paragraf ne odgovarja pravnim in socijalnim razmeram v Sloveniji ,potem ne preostane nič druzega, nego njegova odstranitev legalnim potom, ker se s prisilno interpretacijo točke III. in par. 1 s. k. z. obstoječim nedostatkom sigurno ne da odpomoči.
III.	Č’e pa se eleminira par. 104 s. k. z., potem je treba izločiti tudi vse ostale določbe, ki so v smislu pred idočih izvajanj z njim v tesni logični zvezi.
KVaMHNHNMftlfai
GLADIATORJI.
(171. nadaljevanje.)
Dobro znan bojni krik mu je zadonel na uho. Cul ga je v areni, čul na jeruzalemskem obzidju, povsod, kjer so padali trdi udarci in je tekla kri, kjer je bila borba naj-besnejša in brezupna —. Srce mu je zaigralo pri bojnem kriku gladiatorjev, ki je donel divje, izzivalno in zmagovito preko bojnega trušča, in vedel je, da so njegovi nekdanji tovariši in sedanji nasprotniki s svojim priznanim pogumom zavzeli utrdbe in bili prvi pri napadu.
In zares, «Legija izgubljenih« se je topot sijajno obnesla. Njihov poveljnik ni štedil z močmi. Hipija je dobro vedel, da igra danes s svojo peščico ljudi, kar mu jih je še ostalo od bolezni in bojev, zadnjo odločilno igro za bogastvo in odlikovanje.
In njegovi ljudje so se mu radostno odzvali. Eleazar sam z izbranimi svojimi ljudmi jim je stal nasproti, pa v prvem navalu so vzeli branike, vrgli Jude nazaj v divjem napadu, ki se jim noben pogum ni mogel ustavljati. — in stopili so na tempeljska tla skoraj obenem s premaganimi branilci.
In njihove trobente je začula Mariamna, ko je stala v preddvorju, pričakujoč maščevanje sanhedrina.
Dva borca sta se posebno odlikovala s svojim brezobzirnim pogumom v tej drzni četi.
Eden je bil stari Hirpin. Danes je bil čisto v svojem življu. Njegovo telesno moč in izvežbanost je. še večala zavest, da je vojak in ne več plačan gladiator.
Drugi pa je bil gladiator, ki ga nihče ni poznal. Njegovi dolgi, vihrajoči kodri, njegova dovršeno lepa postava in njegov zlati oklep — vse to ga je odlikovalo pred vsemi drugimi, pa tudi njegov drzni pogum, ki je kljuboval vsaki nevarnosti, in njegova nepremagljivost, ki jej ni mogel noben meč, nobena sulica do’ živega.
In marsikateri mečeborec je z zanosom zrl za zlato čelado in za vihrajočimi kostanjevimi lasi in se radovai, da je kaka boginja stopila v človeški podobi z visokega
Olimpa* v pomoč rimski vojski. Celo Tit sam jepopraše-
val, pa zastonj čakal na odgovor: »Kdo je tisti bojevnik, z belimi rokami in blestečim se oklepom, ki tako pogumno vodi gladiatorje v napad?«
i Pa stari Hirpin je vedel, kdo da je, in smejal se je pod čelado, deleč udarce na vse strani.
»Hipija je ji končno rešeni« si je dejal in bil zadovoljen in vesel, da njegove prostosti ne omejuje kaka neprilika. »Pri vsem njenem lepem obrazu in vabljivem nasmehu bi rajši imel tigra v svojem šatoru, ko pa tole lepo, nestalno, bojevito furijo, ki prime za meč in ščit kakor druge ženske za kuhalnico in metlo —I«
Malo pa je zaslužila to pohvalo Valerija.
Nevarnosti se ni bala, ker je našla v njej lek za svoje ranjeno, bolno srce. Vrvenje boja ji je le hladilo glavo in jo zamotilo, da ni imela časa za druge misli, ki so jo razburjale do blaznosti. In telesni napor je dajal' dobrodošlo olajšavo njenemu dušnemu trpljenju in le eden cilj je imela pred seboj, eno željo, priti do Eske, ga rešiti — in če bi tudi padla mrtvozadeta prav pri njegovih nogah —.
Prva dva, ki sta stopila v preddvor, sta bila Valerija v svojem zlatem oklepu in Hirpin, deleč smrtne udarce s
Gora v Tesaliji na Grškem, kjer so stanovali bogovi.
svojim kratkim mečem. Trdo sta bila drug ob drugem. Za trenutek sta si oddahnila od krvavega, napornega dela in se ozrla naokrog.
Kar plane Hirpin naprej —. Tam v kotu je zagledal svojega nekdanjega prijatelja —.
Njegova naglica mu je bila skoraj usodna. Težki njegovi in z žeblji okovani sandali niso bili zamišljeni za gladki marmornati tlak tempeljski, spodrknilo mu je in trdo je priletel na hrbet.
»Habet!« je vzkliknil Hipija blizu njega iz gole navade, kakor nekdaj v areni. Priskočil je, da brani tovariša in je bil v hipu zamotan v boj s četo judovskih bojevnikov, ki so se usuli na padlega gladiatorja.
Hirpin pa se je spretno pokril s svojim ščitom in se pogumno branil z mečem tudi na tleh ležeč, in marsikateri judovski neprevidnež je s svojim življenjem plačal usodno zmoto, češ, da je rimski mečeborec že premagan, ako slučajno pade —.
Več in več gladiatorjev je hrumelo v preddvorje in nove čete judoskih branilcev z Eleazarjem na čelu so se jim postavile v bran. Ljut boj se je razvil krog Hirpin» sredi dvora, oko v oko, prsi ob prsi. Ko pa je končno spet prišel na noge in zastavil svojo silno moč v borbo, so se morali Judje, trdovratno se ustavljajoč, umakniti nazaj v tempeljske utrdbe.
V tem je tudi Valerijino begajoče oko zasledilo dobro znano postavo v kotu dvora.
Bolestno, divje ji je planilo srce. Pohitela je k njemu —.
Med potom pa je naletela na Eleazarja. Utegnil bi jo zadrževati, jo napasti v hrbet —.
Ljuto ga je napadla —.
Eleazar je imel polne roke opravka s svojimi napadalci, hiteč v najgostejši bojni metež. Ujel je njen udarec s svojim kopjem in ga zagnal v protinapadu v Va lerijo —.
Kruto orožje je le predobro zadelo svoj cilj —.
Široka, krvi željna ost je prodrla skozi oklep njenega oklepa in se je globoko zabodla v prsi.
Z obema rokama je-prijela za ročaj kopja, si ga odlomila in ga z zaničljivim nasmehom vrgla od sebe. In našla je še dovolj moči, da je hitela naprej, k njemu —. Ni ji omahoval nagli korak, ni klonila ponosne postave, dokler ni prišla do Eske.,
Smehljaj poln ljubezni ji je zasijal na licu, — dva udarca z ostrim mečem, — vezi so padle od njega. — Prost je bil!
Pa ko je razprostrl roke «v radosti pridobljene svobode, je njegova osvoboditeljica pustila pasti meč in ščit, prijela njegovo roko med svoje roke, si jo krčevit® pritisnila k prsom in onemogla zdrknila pred njim na tla —.
XVIII.
Cena zmage.
Mariamna se je obrnila od še vedno nezavestnega Kalne k Valeriji.
Rahlo in nežno ji je snela čelado, rahlo in nežno ji je gladila z lica bogate kostanjeve lase in jej brisala s čela mrzli pot bližajoče se smrti. Usmiljenje, hvaležnost in vroča želja, jej olajšati trpljenje, ji je polnila dušo in ni puščala prostora bridkosti in ljubosumju.
Valerija je s svojim življenjem plačala zvestobo svoje obljube, je rešila življenje možu, ki sta ga obe tak® goreče ljubili, ga rešila po tako visoki ceni — zanjo.
Z bridko zavestjo, da je njena dolžnica, je premišljevala Mariamna, koliko je njena nasprotnica storila zanjo, ni jej mogla dati v zahvalo druge usluge, ko da je je tolažila in jej lajšala muke poslednjih trenutkov, ki so se ji naglo bližali.
Hrvatski rjavi premog
iz premogovnikov:
Lsdaip	Sin.	33*—V	™
tCfjičarovci	„	34,50|_*
Konjščha	„	36-
! fatar Bistrici	„	3750
Carie Tužno	„	38 —
bokova drva za gorivo Din. ISO za m3 franko stanovanje
od laja vsako množino tvrdka
F. & A. UHER
veletrgovina s drvmi in premogom
Maribor, Slovenska ulica št. i

Telefon 344.
cesti
Maio posestvo se proda
za 130.000 K. Vpraša se v trgovini Žiče pri Konjicah 9.	993
Volneno blago, perilo, robce in drugo manufakturno blago priporoča po znižanih cenah
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	496
Zelo dobra trgovina
brez konkurence z gostilno in 6 in pol ora a posestva, sadonos-nikom in velikim vrtom na prometnem kraju v mariborski okolici se zavoljo družinskih razmer takoj proda.	552
Roliedekf!
FIŽOL
Angleška vročekrvna
kobila 8 let stara z pedigree-
jom, breja z amerikan-skim dirkačem, dvovprežno dobro upeljana se proda. Fr. Novak, Podova, Račje.	551
S E
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57> teief. 88.	44-323
Ireinievec (IVachtlbohnen) Cote
kupi vsako množino i» plača najvišje cene
s]

Hmelak in drug
»j
v
IMior, Slomška* trg 6
19 460
flr
''e
!*o
% Hai Üsfeun« »S, Cirila » Maribora«
Odgovorni «rednik; Vlado Pušenjak.
izdajatelj in založnik: Kum,