Stalnost in disciplinski postopek Ako se hočemo dbtakniti vprašanja učiteljske stalnosti, se moramo istočasno pomuditi pri vprašanju našega disciplinsikega postopka. Prava učiteljska stalnost, skupno s sedanjim disciplinskim postopkom bi bila nemagoča. In ravno za učiteljski stan je stalnost tako nujno potrebna. Delokrog učiteljevega dela je zelo obsežen in poleg tega silno delikateTi. Ako hoče doseči s svo.jim delom uspehe, si mora učitelj znati pridobiti tudi zaupanje rriladine, zaupanje naroda. To pa ni lahko. Pridobiti zaupanje ene ali dveh oseb ne bi bilo težavno, toda pridobiti zaupanje večine prebivalstva svojega službenega kraja, to je problem, o ikaterem smo že mnogo razpravIjali. Ugbtovili smo, da je za dosego uspeha v tem pogledu nemogoče postavljati kake norme ali predpisovati šablone enotnega postopanja, vendar se je kot predpogoj postavilo temdjito spoznavanje okoliša. njega gospodarskih in socialnih razmer. Površne in pristranske informacije, ki nam jih lahko dajo drugi, nam ne morejo nuditi nikake garancije za uspehe, pač pa sme Tačunati na uspeh le oni ueitelj, ki je svoje delo započel takrat, ko je temeljito in natančno proučil krajevne razmere. In to ni delo enega dne, enega tedna ali meseca, marveč zahteva precejšnjo dobo imtenzivnega prizadevanja. Toda delo započeto po takih predpripravah bo rodilo vidne in trajne uspehe. In narod pričakuje uspehov od učiteljskega dela! Dobro se vsi zavedamo, da je v zakonu o narodnih šolah predvideno tudi učiteljevo delo med narodom, delo za narodno izobrazbo, delo za narodov gospodarski in socialni napredek, delo za dvig njegovega nacionalnega ponosa. Kako obsežno ie <to delo more preceniti le oni, ki se je intenzivno poglobil v to vprašanje; koliko prizadevanja in truda pa zahteva vsak še tako majhen uspeh, lahko pripoveduje učitdjstvo, ki poskuša vse to iz dneva v dan. Ako je predpogoi uspeha temeljito spoznavanje kra.jevnih razmer in ako moremo pričakovati pravih uspehov le od itakega dela, ki je plod temeljitega poznavanja kraja, tedaj imamo najboljši in neizpodbiten argument, da je učiteljstvu stalnost nujno potrebna. Uspeh učiteljevega šolskega in tudi izveniiolskega dela je odvisen od učiteljeve stalnosti na službenem mestu. Ako upoštevamo tudi psihološki moment, da nas enkratni uspeh spodbuja k vztrajnejšemu nadaljevanju dela. ki mas je dovedlo do uspeha, tedaj mora biti vsakomur jasno, da so ravno učiteljevemu delu nujno potrebni vzpobudni uspehi, ki mu dajejo novega poguma, da s še večjo vnemo nadaljuje svoje vzgojno in izobraževalno delo v šoli in med narodom. Nastane vprašanje. ali se more uičtelj ali učiiteljica temeljito poglobiti v krajevne razmere, ali more, ako se mu že to posreči gledati, odnosno uživati sadove svojega dela, ako nima stalnosti. ako je njegova prernestitev odvisna, mesto od pravičnega disciplinskega postopka, le od vol.je ali nevolje vladajočim krogom blizu stoječih fcrajevnih mogotcev? To vprašamje ie že nekai let največja ovira uspešnemu učiteljskemu delu. Učiteljstvo je vedno vestno delalo v šoli in med narodom in je tudi v onih časih, ko to ni bilo z zakonom predpisano. pokazalo najlepše uspehe svojega smotrenega dela. Toda najvidnejiše uspehe so pokazali oni, ki so vso svojo sl-užbeno dobo, a'li vsai precej let prebili v istem službenem kraiu. Le taki so namreč imeli dovolj časa, da so se temeljito vživeli v narodove razmere in delali tam, kjer se je pokazala največja potreba. Ti primeri naj nam bodo v potrdilo, da je stalnost pTedpogoj uspeha učiteljskega dela. In ako je delo predpisano, se gotovo pričakujejo tudi uspehi — a če so uspehi odvisni od učiteljske stalnosti, tedaj nastane nujna potreba, da se ta našemu stanu tudi podeli. Kako so cenili v pretekli dobi učiteljevo delo, naj nam kaže primeT srbskega uičtdjstva. ki je dobilo svojo stalnost s šolskim zakonom 1. 1904. Poleg učiteljstva so bili v takratni kraljevini Srbiji stalni samo še >državni svetniki i-n sodniki. Učiteljska stalnosit, ki jo zahtevamo in ki nam je nujmo potrebna, ni mišljena tako, da bi bila premestitev nemogoča. Kljiib uvedbi stalnosti smejo, odnosno moTejo obstojati še tri vrste premestitev in sicer po prošnji, po potrebi službe in kazenska premestitev. Povsem razumljivo ie. da mora biti učiteljstvu dana možnost vla<<ati prošn.je za premestitev. INfešteto ie razlogov, ki podkrepljajo potrebo obstoja take možnosti in pi&ati o tem pač ni potrebno. Ali moremo priznati premestitev po kazni in po službeni potrebi, ako Dostavljamo zah- tevo po stalnosti na službenem mestu?— Da! Toda premestitev po ikazni je najskrajnejiša posledica tudi pravičnega disciplinskeiga postopka. Za velike pogreške, naj so predvidene tudi velike kazni, toda naš princip je, naj bo kazen izrečena res šele tedaj, ko j« krivica dokazana, ko je obtoženi imel možnost vpogleda v svojo disciplinsko zadevo, ko je imd možnost zagovora, a kljub temu ni mogel oprati s sebe krivde za dejanje, ki mu ga očita obtožnica. Taka premestitev vsled kazni je pravična in proti takim premestitvam ne bo učiteljstvo nikoli dvignilo svojega glasu. Še ena — to je premestitev po službeni potrebi! Resnična službena potreba nastane edino tedaj, če je na šoli ukinjen razred. V takem primeru mora na vsak način biti premeščena ena učna moč na drugo šolo: Toda v izogib nesoglasjem in eventualnim trditvam, da se je ikomu zgodila krivica, naj bi bilo z uvedbo stalnosti tudi dbločeno, koga zadene v takih primerih premestitev po službeni potrebi, ono učno moč, ki je najmlajša ali ono, ki je bila zadnja imenovana na šolo. Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da nam je stalnost nujno potrebna, a predpogoj za učiteljsko stalnost je pravičen disciplinski postopek, ki je potreben učiteljskemu stanu, njegovemu ugledu in njegovemu delu. — Zato ponovno dvigamo svoj glas za stalnost in pravičen disciplinski postopek. — ž.