Pa mM pra|Mu: u celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , ietrt , . , 6 , 50 , mesec , 2,20, V apravalitvu] prejema*: za celo leto naprej 20 K — h Sol leta , 10 , — , utrl , , 5 , - , ■eiec , 1 ,70, Za pošiljanje nfc dom 20 k na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine in Inserate ■prejema upravaiitva v Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semeniščih ulicah št. 2,1., 17 Izhaja vsak daa, izvzemii nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 207. V Ljubljani, v torek 10. septembra 1901. Letnik XXIX. Volivno gibanje. Pozor na liberalne spletke! V zadnjem hipu, tik pred v o-1 i t v i j o ali pri volitvi sami, bodo liberalci po svoji navadi poskušali razne sleparije. Posebno priljubljena je liberalcem zvijača, da brzojavljajo od enega volišča na drugo, da je katoliško-narodni kandidat odstopil ali umrl itd. Brzojavkam evenfuelno pridevajo f i n g i -rane podpise, da bi prevarali naše može. somišljeniki, držite se enega pravca in nobena liberalna spletka, če še tako prekanjena, ne bode imela VBpeha: Volite mirno katol.-narodne kandidate, naj se prigodi, kar hoče, in če dobivate katerekoli vesti od kogarkoli. Vi ostanite pri svojem in volite katoliško narodne kandidate. Ne glejte na nič, ne poslušajte ničesar in nikogar — volite tako, kakor vam priporoča katoliško - narodna stranka. Potem nobena sleparija ne more imeti vspeha! Iz ljubljanske okolioe. Liberalci so toraj v zadnjem hipu vendarle postavili kandidata proti dr. Š u -steršiču, in sicer Vrhniškega župana Gabr. J e 1 o v š k a ! Sedaj delajo tiho pa strastno ziPovšeta (!!)in Jelovšeka. Liberalci zaPovšeta! S tem mislijo koga ujeti, da voli tudi Jelovšeka. Prava otročarija to početje, ker poznamo zavednost katoliško- narodnih mož ljubljanske okolice! Ta zavednost bode v četrtek podrla vse liberalne naklepe. Liberalci hočejo s svojim manevrom doseči, da dr. S u s t e r š i č dobi manj glasov, da bi potem rekli, da zgublja zaupanje. Čast in ugled naše stranke zahteva, da gredo vsi možje na volišče in z ogromnim številom za dr. Šusteršiča oddanih glasov p o k a žej o , ked o da ima zaupanje naroda! Dr. Šu-steršič je voditelj katol.-nar. stranke in liberalci hočejo stranko zadeti, ko rujejc proti voditelju ! Volivcem ljubljanske okolice! Pokažite v četrtek pri volitvi z listkom v roki, da ne marate biti poslušni hlapci oskrunjevalcem svojega poštenja okrog »Slovenskega Naroda«, ki vas je dvakrat zaporedoma, namreč 6. avgusta in 5. septembra ostudno napadel ter vam podtikal »Snopsanje, pretepe, nasilstvo in uboje.« Proč od sramotilcev vašega poštenja, — volite edino, nerazcep-1 j e n o oba kandidata kat. narodne stranke, dr. Ivana Šusteršiča, državnega poslanca v Ljubljani, in Franceta P o v š e, državnega poslanca v Ljubljani. V boj za edino prava katoliško-narodna načela! Ni dosti, da zma gamo, zmaga mora biti sijajna — da bo sramota vaših sramotilcev okrog «Naroda« toliko večja! Volivcem! Prosimo, na glasovnice imena kandidatov zapisati s polnimi i m en i, značaj i in naslovi, natančno tako, kakor jih je priobčil sobotni »Slovenec«. Kako »Narod« uči. Sinočnji »Narod« priobčuje z razprtimi črkami naslednji oklic na liberalce: »Vsi nadelo, vsi do zadnjega! Agitirajte, kolikor morete! Vse je odvisno od dobre agitacije ; če se krepko oprimemo dela, je zmaga gotova! Pora bite zadnja dva dneva kar mogoče najbolje. Nobeno delo naj vas ne zadrž', saj so volitve najvažnejše delo tega tedna. Zlasti je potrebno, da gresteodvolivca do volivca, da kontrolirate g 1 a-jsovnice, in da zagotovite, da pride vsak volilec zanesljivo na volišče. Gre se za vsak pojedin glas. Delajno z vso odločnostjo in požrt-valnostjo za našo stvar, saj se prav v teh zadnjih dneh odloči usoda volitev.« Tako »Narod« ! Somišljeniki! preprečite z odločnim delom vse liberalne nakane in razdrite vse liberalne upe! Vsi imejte toliko gorečnosti za pošteno našo stvar, kakor jo imajo sovražniki za slabo! Liberalna ljubezen do kmeta. Dr. Tavčar je v silovitih škripcih, ker mu z njegovimi besedami in dejanji dokazujemo, da Be samo ob volitvah prilizuje kmetom, sicer pa ne zmeni zanje. Danes povemo še to-le: Slovenski liberalni dri. poslanci so zahtevali, da se naj iz programa slovenskohrvatskega kluba izpuste besede, da bode klub v prvi vrsti deloval za kmeta. A sedaj ob volitvah gore samo za kmeta. Se lepše pa je, kar je dr. Tavčar leta 1896 izpregovoril v dež. zboru. Rekel je : „Tisti, kivselej naglašapotrebe kmečkega stanu, napačno postopa". To je tiskano in pribito. Zato bi bili kmetje jako neprevidni, ko bi glasovali za liberalne kandidate, ki bi kot poslanci le tako plesali, kakor bi jim Tavčar godel. Kdor torej liberalno voli, ta izdaje svoj kmečki stan. Liberalni roparji volivne pravice. Liberalci bi radi uropali volivno pravico onim Gočanom, ki so bili zadnjič pred ljubljanskim sodiščem obsojeni. Ta obsodba nikakor ni pravomočna, ker je uložena ničnostna prit žba in dotični Gočani imajo popolno pravico do izvrševanja volivne pravice, naj «Narod" še tako tuli. Popolnoma nepostavno bi bilo, ako bi se jim vo-livna pravica vskratila. Če se imenovanim Gočanom volivna pravica odreče, tedaj bode stvar katoliško-narodne stranke, da na pristojnem mestu stori proti takemu postopanju potrebne korake. Dr. Šusteršič se je brzojavno pritožil na ministerskega predsednika, kar je liberalce silno raztogotilo in so to jezo zlili vvčerajšnji „Slov. Narod" v v uredništvu narejeni brzojavki z Dunaja. Iz kamniškega pol. okraja. Kakor vlani proti dr. Šusteršiču, tako brusi svoj jezik proti A. Mejaču sluga okrajnega glavarstva in sodišča kamniškega W., pa je udaril »čez žnoro«, ker liberalne »kmečkih posestev prijatelje« predobro poznamo. Ali ga zato plačujemo davkoplačevalci ? Iz Kočevja. V Kočevju so imeli v soboto dopoldne kočevski župani glede deželnozborskih volitev zaupen shod v dvorani mestne hiše. Tudi ljubljanski Dzimski je bil ondi. Dzimski je hvalil Višnikarja, da je zvest prijatelj Nemcev. Čujemo, da so združeni nemški in slovenski liberalci napeli vse sile, kako bi pri tej volitvi zopet opeharili slovenskega kmeta, da bi volil proti svojim stanovskim koristim v liberalnem smislu. Prosimo somišljenike, da v okrajih Ribnica, Vel. Lašče in Kočevje neutrudno delajo proti Višnikarju za ljudskega kandidata Franc Jaklič-a, učitelja in posestnika v Dobrepoljah, Pod-gorica št. 6 Iz trebanjskega okraja. Liberalcem za okraje Trebnje itd. huda prede; zgubili so vse upanje na zmago, zato se v zadnjem trenutku poslužujejo raznih zvijač. Postavili so g. Košaka med svoja dva kandidata, da bi bil za nekako vado in bi izvlekel še Zupančiča in Bukovca iz gotovega propada. — To je samo prevara, navadna sleparija. Zraven tega pa pritiskajo na vse načine na g. Ivana Vehovca iz Žužemberka, da sprejme mandat. Najprvo mu ga je ponudil osrednji odbor napredne stranke. Osrednji odbor pa ni nič dosegel, ker je g. Vehovec preznačajen, da bi se podal v njih tabor, zato se je obrnil osrednji odbor do nekaterih liberalnih volivcev, naj mu oni ponudijo mandat, da pomaga Zupančiču in Bukovcu do zmage. Pa tudi ta manever bo malo pomagal, ker se sliši, da g. Vehovec tudi od liberalnih volivcev nikakor ne sprejme mandata. Z druge strani se nam poroča : V občini Luče pri Žalni je okr. glavarstvo poslalo nekaj glasovnic brezuradnegapečata. Ne vemo, ali se je to zgodilo nehote ali z namenom. Pozor torej somišljeniki, poglejte vse glasovnice, ali imajo uradni pečat, ker je vsaka druga glasovnica neveljavna. Ako kdo glasovnice ni dobil ali jo zgubil, LISTEK. Velika burska vsjna. (Priobčil N. N.) (Dalje.) Ta zmaga jo Burom podelila obširne dežele, ki se razprostirajo med reko Oranje in Limpopo, ter so ustanovili oranjsko državo in Transvaal. A tudi drugod so prodrli. Del izseljencev je po drugi poti došel v sedanjo angleško kolonijo Natal v neprestanih bojih s Culukafri. Tudi tu so zma govali Buri, pa na drug način, ko njih rojaki na severozahodu. Dežela je bila hribovita in zato niso mogli rabiti konjenice. Imeli so pa drugo taktiko. Zgradili so tabore iz vozov in na vozeh so možje s puško v roki pričakovali sovražnika. Možje so streljali, žene pa nabijale puške. V nekem boju je palo samo 6 Burov in okoli 3000 za morcev. Buri so si osvojili bogato deželo, a žalibog ne zase, ampak za svoje — sovražnike. V Natalu tačas še ni bilo Angležev, a ob morju so zgradili Angleži malo mestece Durban, in ker je ležalo na obali Na-tala, so zahtevali vso deželo ztise. Vsi proti-ugovori zmagovitih Burov niso pomagali. Manjši del je ostal v Natalu, večji del pa šel <5rez visoke Zmajeve Gore v Oranjsko državo in v Transvaal. Obe burski deželi sta bili sedaj večji kakor Nemčija v Evropi. Zgodovina mladih držav je bila v prvih letih dokaj viharna. Neprestani boji ž zamorci se menjajo z domačimi prepiri. Vsa dežela je sestajala, tako bi rekli, iz samih majhnih državic. Angleži se s početka niso brigali zanje, leta 1848 pa so zasedli glavno mesto Oranjske države, Bloemfontein. Buri so bili premagani pri Boomplatru in dežela se je priklopila Kapski koloniji. S Trans-vaalom pa so Angleži sklenili pogodbo, v kateri so tej ljudovladi priznali neodvisnost. Pa tudi Oranjsko državo so ostavile po osemnajstletnem gospodstvu angleške čete in tako sta nastali v letih 1852 in 1854 obe državici, ki se še dandanašnji branite tako junaško tujega nasilstva. Naslednja leta so imeli Buri v Transvaalu hude boje s Kafri. Kljub ogromni premoči so Kafri podlegli in sedaj so iznova prišli Angleži. Leta 1877 je proglasil Sir Theophilus Shopstone Transvaal za angleško posest. Zaman so ugovarjali Buri, zaman njih prvi predsednik Bur-gers. sam Kriigcr, ki se je tedaj že odlikoval med svojci, je sprejel javno službo z angleškim denarjem. Pa Buri so gospod-stvo prenašali samo par let. Leta 1880 so upro: Vsaka burska hiša je poslala bojev- nike In angleške posadke v Standertonu, Pre-toriji, Rustenburgu in drugod so bile mahom obkoljene. Angleži so sicer poslali vojsko iz Natala, a pri Majubi je Joubert premagal njih armado. Gladstonova vlada je sklenila takoj premirje in 23. marca 1881 so je sklenila pogodba, v kateri so Angleži iznova priznali Transvaalu popolno neodvisnost, izvžemši — kakor trdijo sami — v zunanjih zadevah. Mir se je sklenil, a zaspalo ni staro na-sprotetvo. 2 Kdo je kriv vojne? Pohlep, grabežljivost, užaljen ponos. Poraz iz leta 1880, 1881 je bolel Angleže in vedno so iskali prilike, da bi se maščevali. Za liberalno Gladstonovo vlado so prišli na krmilo konsorvativci, na čelu jim Salisbury in Chamberlain s svojim imperializmom. Milijonar Cecil Rhodes jo ustanovil južnoafriško društvo in s pomočjo največjih kapitalistov odkril in pridobil novo velikansko deželo Rhodesijo. Burski državici sta bili sedaj obkoljeni od vseh strani in angleškim imperijalistom sta bili obe deželi ostro trnje, ki tiči v angleškem telesu. A tudi grabežljivost — auri sacra fames — se je oglasila. Leta 1886 so zasledili pri Johanncsburgu obilo zlato rude. Kakor svoj čas v Kaliforniji, ali v Ralevrat v Avstraliji, so so vsuli sedaj vsake vrste ljudje, delavci, inženerji, trgovci, kapitalisti v obljubljeno deželo. Burom to ni bilo všeč. Slutili so, kaj bode provzročilo svetlo zlato. V pričetku so celo prikrivali bogastva, a tok naseljencev se ni dal več ustaviti. V kratkem je zraslo iz tal mesto Johannesburg b svojimi velikanskimi rudniki, moder nimi hišami in ulicami, električno razsvetljavo in 100.000 prebivalci. Priseljenci so bili različne narodnosti, Nemci, Nizozemci, Švedi in Amenkani, in ti so bili zadovoljni z bursko vlado. A bilo je med njimi tudi mnogo Angležev, mogočni kapitalisti, in ti so delali večno preglavice Krügerju in traas-valski vladi. Nastopati bo mogli toliko bolj oblastno, ker jih je kot angleške podanike ščitila mogočna Anglija. Vedno so so pritoževali, da morajo plačevati preveč davka, da prispevajo deželi z 7 osminami vseh dohodkov, da nimajo volilne pravice, da je uprava pristranska, in da nimajo nobenega upliva na upravo. V koliko so bilo to pritožbe priseljencev — Uitlanders so se imenovali, — opravičene, bo svoj čas pokazala nepristranska zgodovina. Doyle kot Anglež trdi, da so jo tom priseljencem, ki so 8 svojo energijo, delavnostjo in tudi b kapitalom iele odprl naj so za drugo glasovnico oglasi pri okr. glavarstvu ali pa na dan volitve pri voliv-nem komisarju. Na drugo vprašanje, ali smejo volivci enemu kandidatu dati t r i glasove, odgovarjamo, če volivec namesto dveh, oziroma treh kandidatov zapiše enega dvakrat ali trikrat, velja glasovnica samo za eden glas, ne pa za dva ali tri. Torej pazite! Is krškega okraja. Gospod Ivan Lapajne hodi okoli učiteljev in duhovnikov ter propoveduje ljubezen. V enomer trdi, da ni ne liberalec ne klerikalec, in vendar je znano, da jo vedno volil liberalnega kandidata. Ali ni tako, gospod Lapajne ? Da, krščanska ljubezen je lepa čednost, toda mi vendar ne moremo in ne smemo molčati, ko liberalci pačijo sveto vero in zapeljujejo ljudstvo. Kaj pravite, gospod Lapajne? Čuden gospod je poljanski g. župnik. Sila ga jezi, da je s svojim kandidatom, g. Gustavom Pircem, tako pogorel. Zato se je pa sedaj zavzel za kandidata g. barona Lazzarinija, ki ga vsiljujejo liberalci, in je začel zanj agitirati. Da bi ljudi še bolj pridobil za g. bar. Lazzarinija, je nameraval g. župnik napraviti voliven shod, in baron Lizzarini naj bi se tamkaj predstavil kot kandidat. Pisal je v tem oziru na pr. tudi županu poljanskemu, ki pa je odločen pristaš naše stranke. Svetovali so g. župniku, naj le povabi g. barona, dobro vedoč, da baron Lazzarini ne pride. Govorilo se je tudi, da se napravi tak voliven shod v nedeljo ob 9. uri dopoldne v Srednji vasi pri „Anžonovcu*. Toda — shoda ni bilo in ga ne bo. Tako v poljanski dolini naroduo-napredna stranka smeši samo sebe. Meeting za hrvatski kolegij v Rimu. Iz Zagreba, 9. sept. Razbojniški napad dalmatinskih talijo-manov na hrvatski kolegij sv. Jeronima v Rimu je silno vznemiril hrvatski narod. Še pred kratkim časom se je ves hrvatski narod vzradoval, ko je dobil po dobroti svetega očeta papeža tako znamenit zavod, in glej, že ga mora braniti pohlepnih talijo-manskih napadalcev. To je nekaj nezaslišanega sploh v naobraženem svetu, da se na tak način more kaliti javni mir, kakor seje to zgodilo v Rimu, in vendar so ti napadalci našli zaslombe pri samih italijanskih oblastih, a seveda tudi pri vseh onih časopisih, ki so bili že poprej protivniki Hrvatov, a ne samo na Italijanskem, nego tudi med Mažari in Nemci. Hrvati so se kmalu zavedli svojega položaja ter začeli tudi oni boj proti svojim protivnikom. Prva se je vzdignila Dalmacija. Iz vseh meBt in občin so začeli pošiljati zahvale papežu za potrditev kolegija, a dr. Pazmanu priznanje, da se tako hrabro drži in brani pravice hrvat- deželo svetovnemu prometu, res godila krivica. A tudi Buri so imeli tehtne razloge, da so se upirali zahtevam tujcev. Od daleč so prišli, v hudem boju in neprestanem delu so si osvojili deželo in jo poselili. In sedaj so videli, kako raste število tujcev od leta do leta, kako zahtevajo volilno pravico, kako se bliža čas, da izgube sami večino v zastopu in celi deželi, s toliko krvjo osvojeni zapovedujejo tujci, ki so se tu nabrali bogastva. Priseljenci so prišli za zlatom in dobili so zlato. Akcijske družbe so izplačevale do 100 procentov obresti. Ali niBo dosti zaslužili? Ce jim v deželi ni všeč, zakaj pa ne gredo drugam. Ce pa ostajajo v deželi, naj bodo zadovoljni, da jih Buri trpč, in naj ne žalijo ljudij, ki so jim dovolili pristop v deželo. Doyle pravi: »Kako pravico pa so imeli Buri sami do dežele? Pravico vojne, ker bo Bi deželo priborili. Isto pravo so imeli tudi Angleži poklicati na pomoč, da so storili konec neznosnemu stanju?« Angleži bo tako tudi storili. Ko so se vršila pogajanja med obema vladama, so na obeh straneh vedeli, da Be bliža vojska. Angleži so upali na svojo moč, Buri na pravično stvar. Preporno zadevo pa sta imela azsoditi top in puška risani ca. (Dalje prih.) skega kolegija, na Dunaj pa pošiljajo prošnje ministru Goluhovskemu, da posreduje v tej zadevi ter brani pravico, ki je brez dvoma na hrvatskej strani. Ta vzgled dalmatinskih rodoljubov je spodbudil tudi Hrvate v banovini, in prvi se je vzdignil Zagreb, glavno mesto Hrvatske, da se zavzame za hrvatski kolegij. 40 odličnih meščanov je izdalo oglas za meeting, napovedan na 8. septembra. Odbor je prosil mestno oblast za dovolitev meetinga pod milim nebom, toda svobodoljubna oblast tega ni dovolila, niti slovesnega obhoda po mestu. In tako se je moral meeting sklicati v veliki dvorani meščanske streljamo. Razumi se, da je to bil premajhen prostor za tolike tisoče naroda, ki je hotel prisostvovati tej skupščni, zato je moral velik del naroda ostati zunaj pred Btreljarno. Če že večina mažaronskega mestnega zastopstva ni hotela priznati nujnosti za predlog manjšine, da se izjavi samo zastopstvo proti napadalcem na kolegij, je moglo vsaj poglavarstvo rešiti čast glavnega mesta Hrvatske ter dovoliti meščanstvu vso svobode v tej stvari; pri tem vendar ni bilo nič naperjenega proti vladi niti proti Mažarom. Toda zistem je zi-stem in ta mora biti povsodi in v vsem enak: tlači Hrvata, kjer se da, in ne daj mu svobode v nobeni stvari. Toda vkljub tem zaprekam se je meeting krasno in lepo izvršil. Pod predsedstvom za narodno stvar zaslužnega meščana Gnezde se je začel meeting z govorom dr. Ma-z u r e, ki je obsežno razložil postanek zavoda sv. Jeronima in točno dokazal, da so vsi prinosi za ta zavod darovani od Hrvatov in da imajo do njega pravico le Hrvati in nobeden drugi. Govornik je predlagal tri resolucije: zahvalo papežu, cesarju in hrvatskemu episkopatu za otvoritev kolegija svetega Jeronima. Skupščina je vse tri resolucije sprejela oduševljeno. Drugi govornik Kumičič je govoril o hrvatskej misli, katere se naši protivniki tako boje, ali je ne morejo zadušiti. Dokler so bili Hrvati slabi, so se jim nasprotniki rogali, a zdaj, ko je hrvatska misel zmagala tudi že v Rimu, zdaj se je boje ter vpijejo besno od vseh strani na Hrvate. Toda vse to vpitje je zastonj. Na jugu države mora nastati posebna državna skupina, ni treba, da bode mala niti velika Hrvatska, nego takšno, kakoršno je Bog dal, in taka tudi bode. Sem ter tje jako oster govor glede na današnji položaj je bil oduševljeno pozdrav-Ijan, a govorniku so se napravljale burne ovacije. Resolucija, s katero Be izjavlja dr. Pazmanu zahvala za odločno obrambo hrvatskega kolegija, je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Tretji govornik dr Harambašič je govoril o slogi hrvatske opozicije, ki je pri tej priložnosti pokazala, da jo vodi v poli-^ tičnem delovanju le ena misel: korist in sreča hrvatskega naroda. Vse tri frakcije hrvatske opozicije so se složile v tem, da jim je povsodi in v vsakem slučaju braniti hrvatski narod, kadar se tiče to njegovega dostojanstva in čaBti. Tako so šli zastopniki vseh treh opozicijonalnih frakcij pred predstojnika za bogočastje in uk, da se zavzame za hrvatski kolegij v ime bana, ker je le ta odsoten. Odgovor je bil seveda tak, ka-koršen se more pričakovati le od moža današnjega zistema: pri vladi ne vedo o tem dogodku nič, ker nimajo uradnih poročil. Razumi se, da hrvatska vlada v tej zadevi ne bode vršila one dolžnosti, katera jej pripada po delokrogu in dostojanstvu bano-vem. Kakor druga važna narodna vprašanja, tako se bode prepustilo tudi to faktorjem, ki nam niso bili nikdar naklonjeni, pa mora naša stvar radi tega le trpeti. Zato tudi trobijo uradni časopisi, da ni treba nobenih meetingov in izjav, da je vsa zadeva hrvatskega kolegija v dobrih rokab. Pa tudi ko bi to res bilo, zahteva že zavednost hrvatskega naroda, da se izjavi o tako važnem vprašanju in da obsodi javno tako grdo nasilje, ki je nanešeno hrvatskemu narodu. Ko bi hrvatska opozicija poslušala svete uradnih časopisov, bi svet mislil, da ni več Hrvatov na svetu, kajti molčati na tako razžalitev, kakoršna se je dogodila hrvatskemu narodu v Rimu, bi pomenilo: odreči se hrvatskemu imenu. Toda narod hrvatski si je svest svoje naloge, pa se je vsled tega tudi meščanstvo glavnega in prestolnega mesta zbralo v tolikem številu, kakor že zdavnej ne, da pokaže, kako je pripravljeno, proti vsakemu zunanjemu sovražniku složno in enodušno braniti svoje pravice. Tudi temu govoru je sledilo burno odobravanje in sprejete so resolucije, da se po zovejo vsa hrvatska mesta, da prirede mee tinge glede hrvatskega kolegija v Rimu, a društva po celej Hrvatskej, da se izjavijo za resolucije, sklenjeno na zagrebškem mee-tingu. Meeting je trajal poldrugo uro ter se je izvršil v najlepšem redu. Razumi se, da je bila vsa policija na nogah, ali brez vsake potrebe, ker zagrebški meščani znajo sami vzdržati red. Politični pregled. V Ljubljani, 10. septembra. Nemški katoliški shod v Olomucu se je vršil v nedeljo ob ogromni udeležbi pravega, avstrijsko mislečega naroda iz VBeh nemških delov Moravske, plemstva in duhovščine. Mej navzočimi odličnjaki so opazili poleg knezonadškoia Kohna brnskega škofa Bauerja, princa in princezinjo Thurn-Taxis, grofe Seiler, Seilern, Harrach, Serenyi, Stolberg, Thun , Belcredi, Sylva-Tarouca, Goluchowski, Strachwitz, Bellegarde, Spiegel, barona Stillfried, Rolsberg in dr. Prisotna sta bila tudi deželna glavarja moravski in sleški. Udeležnikov so našteli židovski žur-nalisti 8000, a jih je bilo gotovo dokaj več. Zborovanje se je vršilo vkljub ugovoru mestnega zastopstva v duhovskem semenišču, ker je namestništvo razveljavilo ma-gistratni odlok. Navdušenje na shodu je bilo velikansko in še temvečje, ker so istodobno in v istem mestu zborovali največji sovražniki krščanstva in Avstrije ter udrihali, kakor znajo le liberalci in pročodri-movci, po klerikalizmu in duhovščini. Predlagane resolucije na katol. shodu so bile vsprejete z največjim navdušenjem. O izidu volitev v gališki kmečki skupini se nahajajo v časopisju najrazličnejši glasovi. Mejtem ko glasila poljske vladajoče stranke ne morejo prehvaliti taktike osrednjega vo-livnega odbora, ki je dosegel toliko zmago za deželnozborsko večino, navajajo opozici-jonalni listi najrazličneje podatke o znani »čistosti« galiških volitev. Zadnja zmaga je bila v resnici zmaga takozvanega naroda nad ljudstvom, zmaga žlahte nad kmeti ter posebne vrste zmaga nad »renitentnimi« voditelji rusinskega naroda. Nič manj kot dvanajst mandatov bo zopet izgubile prave ljud. stranke in dobri dve tretjini mandatov kmečkega prebivalstva sta v rokah gospode. Sicer je pa ta zmaga precej draga, ako se vpošteva sredstva, ki so bila potrebna v dosego namena, posebno pa, ako se pomisli, da je razburjenost prebivalstva dosegla vrhunec, ki morda sedaj zadnjič dopušča, da ga zastopa — neprijatelj in da njegov glas v zbornici ne pride v poštev. Sedanji »ljudski« zastopniki imajo skrb za vse, le ne za ubogega kmeta in delavca. Srbska kraljeva dvojica je nastopila tekoči teden potovanje po raznih krajih srbske zemlje. Najprej se je napotila v Niš, kjer namerava ostati kakih 14 dnij, potem pa obišče še razna večja in manjša mesta. V Belgrad dospeta kralj in kraljica v zadnjih dneh septembra. Na potovanju ju spremlja ministerski predsednik Vuič. V Petrograd kralj Aleksander letos ne gre. V nekaterih krogih se je trdilo, da je temu vzrok zopetno pričakovanje nekega veselega dogodka, o katerem pa v Belgradu menda nihče ne ve, v resnici pa mora kralj ostati doma radi skupščine, ki se snide v oktobru in bo sklepala o važnih zakonih, ki jih bo treba takoj odobriti. Poleg tega pa menda tudi v Petrogradu niso posebno pripravljeni na ta vsprejem, ker je ima car oddan že ves čas do Božiča. Kralj Aleksander bo torej šele spomladi mogel resno misliti na potovanje v Petrograd, če dotlej ne pride vmes zopet kak drug nepričakovan dogodek. Pruski minister Miquel f. V noči med nedeljo in ponedeljkom je umrl v Frankobrodu ob Menu od kapi zadet v dobi 74. let bivši pruski državni minister pl. Miquel. Mož je v letu 1867 kot nacijo- nalno liberalni č7an prišel v pruski državn zbor, leta 1890 je pa Miquel prišel po Bis-marekovem odstopu v prusko ministerstvo, kjer je kot Viljemov mož prevzel finančni portfelj. Državnozborski mandat je tedaj odložil. Po mišljenju je bil kajpada Miquel tudi kot minister liberalec, vendar je pa skušal si pridobivati simpatije katoliškega centruma. Ta mu jih seveda nikdar ni vračal v večji meri, kakor jih je zaslužil, in ga imel vedno za »fremdlinga«. Ker je mož stal na vrhuncu le s pomočjo kanalske predloge, je tudi z njo padel in «moral je iti v prezgodnji pokoj, ker je centrum vrgel kanalsko predlogo. Povodom napada na predsednika Mac Kinleya piše dunajska „Informacija" mej drugim, da napad ne bo imel nikakih poliliških posledic, tudi ko bi predsednik res moral umreti vsled dobljenih ran. Mož se namreč ni odlikoval v nobenem oziru, bil je le orožje in nikdar voditelj ne v politiških in ne v gospodarskih vprašanjih. Dve večji zakonski osnovi se sicer imenujeta po njem, a le zato, ker je bil slučajno načelnik dotičnega odseka reprezentantske zbornice. — Za slučaj, da se izprazni že sedaj predsedniško mesto, bo vodil njegove posle bo konca štiriletne dobe podpredsednik Roosevelt. Nove volitve ne bo pred koncem dobe. Do-sedaj so pred pretekom predsedniške dobe umrli predsedniki : Harrison, Taylor, Lincoln in Garfield. Namestovali so jih podpredsedniki Tyler, Fillmore, Johnson in Mac Arthur. Kitajski mirovni zapisnik podpisan. V soboto, dne 7. t m. so se sošli pri španskem poslaniku v Pekinu poslaniki vseh ondi zastopanih velesil ter kitajska pooblaščenca Li-Hung-Cang in princ Cing, da podpišejo že davno odobreni mirovni zapisnik. Poslaniki S3 dovedli seboj svoje tajnike. Ko so bili vsi imenovani zbrani na označenem mestu, imel je španski poslanik kot starosta poslanikov daljši nagovor, v katerem je izražal nado, da bo s podpisom mirovnega zapisnika nastopila nova doba za razmerje mej Kino in velesilami. Nato je odgovoril princ Cing, da se čuti srečnega, da so konečno vendarle končana grozodejstva zadnjega leta, ter dal nekako zagotovilo, da državniki ne bodo več doživeli, da bi se znova pretrgale prijateljske razmere mej Kino in velesilami, kajti Kina bo izpolnila vse njej naložene dolžnosti. Potem se je zapisnik vsestransko podpisal in s tem definitivno odobril. Li-Hung-Cang pri tej priliki ni mnogo govoril, ker je še vedno izredno slaboten. »opisi- Z Notranjskega, 7. septembra. Prišla mi je slučajno »Rodoljuba« št. 34. z dne 29. avg. t. 1. v roke. Tu nekdo zavija, da klerikalci na nobeno reč ne odgovarjajo in ostanejo vsega dolžni. Res, da na vse čenče ne odgovarjamo. Pametnemu človeku se že vsa taka zavijanja preneumna zdč. Gotovo je dopis skoval tak olikanec, kateri je napravil izpit z odliko pri kaki v lažeh dobro izvežbani komisiji. Najbolj preprost človek ali »kmetavs«, kakor navadno napredna »inteligenca« imenuje vse tiste, ki imajo od prsti umazane čevlje, lahko presodi liberalne zvijače in psovke. Zato sem tako priprost, da se predrznem vprašati: Visoka in slavna napredna inteligenca, kakšen kmet pa mora biti, da bi bil sposoben za kandidata, ker naše kandidate z vso surovostjo napadate? gotovo pa je, da nobeden kandidat kato-lisko-narodne stranke ne bo šel k napredni inteligenci skušnje delat. Napredna stranka si misli najbrž kmeta na papirju v dolgem fraku, z okovanimi prsti, kot pinja visokim cilindrom, ki pokriva zmedeno naprednost. »Kmetavai« pa imamo o kmetu druge pojme. Zato bi bilo najbolje, da slavna napredna gospoda svojim kandidatom očisti oči in ušesa, da slišijo ubogega kmeta, ki tarna pod butaro sedajnih nadlog in pod dlanom raznih kapitalistov. Slavna naprednost, nikar si ne misli, da se trda koža ne uname, ker vsakdo ve, kje ga čevelj žuli. Kandidata Drobniča imenujete »kravjega mešetarja«. In ko bi to tudi res bilo, nič ne de, Baj ravno kmet mora biti v vseh gospodarskih zadevah praktično izvežban. A vi naprednjaki hvalite take kmete, .katerim bi človek še za kratek čas ne zaupal par krav na paši. Dalje neki dopisnik modruje v »Rodoljubu«, kaj so klerikalci. Dotični dopisnik nima druge olike, kakor jo je prejel nekaj časa službujoč pri deželni brambi. Povemo mu pa, da tisti, ki po gostilnah kote v mo-šnjičku obira, naj raje ostane doma in kupi ženski soli. Sploh pa ima »Rodoljubov« dopisnik slab vid in sluh pri obiskovanju gostiln. Zato mu svetujemo bolj natančno opazovanje, ali pa naj ostane doma za pečjo Dragi bralci, seduj lahko spoznate, kje so podrepniki in skledolizniki. Menda se jim ne vsedete na lim. Zato v boj za katoliško-narodno stvar ! Kmečki posestnik. Iz Krškega okraja, 6. sept. Zadnje dni je opravljal naš presv. knezoškof kanonično •vizitacijo in delil zakrament sv. birme po župnijah leskovške dekanije. Dopisnik je bil v nekaterih župnijah neposredna priča, kako se je vršilo to višjepastirsko opravilo; glede ostalih župnij pa je isto zvedel po drugih svedokih. Povsodi so pripravili presv. knezu jako slovesen in prisrčen sprejem. Cerkveni prostori so bili praznično ozaljšani z mogočnimi mlaji, okrašeni s pomenljivimi napisi, odi-čeni z dišečim cvetličjem in s plapolajočimi zastavami. Toda ne samo cerkve so si nadele prazničen okit, ampak tudi hiše druzih župljanov. (Izjemo v slednjem pogledu dela mogočno mestice Krško.) Pri vsprejemu je bila povsod navzoča šolska mladež z uči-teljstvom, župani z odborniki, in brezštevilna množica ljudstva. Običajni pozdravi in ogovori so se menjavali povsodi. Sijajna točka v vsporedu cerkvenega opravila je bila v vsaki župniji knezoškofova propoved. Cerkve so bile natlačene poslušalcev, ki so poslušali z neko sveto spoštlji-vostjo in stanovitno pazljivostjo časovnim potrebam primerne resnice, ki jih je razlagal z navdušeno, prepričevalno besedo presv. govornik. Taki govori morajo obroditi veselih sadov. Že se je zdanilo v marsikateri glavi, ki je bila omračena z raznimi predsodki in zmotami, zajetimi iz sodobnega lažiliberalnega slov. dnevnega slovstva. Druga sila, s katero presv. knez elementarno upliva na svoje škofljane, je njegova nenavadna ljubeznjivost v občevanju z ljudstvom. V tem oziru sem opazil prav ganljive prizore. Pri dohodu škofovem v župnijo je zrla zbrana množica z nekim bojazljivim spoštovanjem svojemu škofu v oči. Kako pa se je obnašala ista množica pri odhodu škofovem? Obsula ga je z vseh stranij, kakor roj čebel svojo matico, šepetajoč mu poslovilne pozdrave, poljubujoč mu roke in obleko, povzdigujoč mu v slovo žuljave roke. In knezoškof ? Za vsacega ima prijazno besedo, za vsacega mil pogled, neprenehoma blagoslavlja, ogovarja, komaj se prignete do voza, ki čaka nanj. Vstopi vanj. I v tem trenotku — ni slišati vriska in krika, ne poslovilnih vsklikov — nič tega ni, ampak le nekaj šumi in hrumi mej množico, napol glasno, in oči se porose svetega veselja in udanosti. Vse zre nemo za odhajajočim škofom. Oj vi preroki, ki sejete seme lažilibe-ralizma mej naše dobro ljudstvo, da bi mu omračili duha in podivjačili srce, kake nizkotno je vendar vaše delovanje ! Potrudite se mej ljudstvo, pa se boste prepričali lahko, da vaše seme rodi le plevel brez globokih korenin, in da se bo tudi ta plevel kmalu zadušil do cela. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. septembra. Nujna prošnja. Opetovano prosimo gospode somišljenike, naj namv četrtek takoj brzojavijo razmerje glasov s posameznih volišč. V ta namen bode v našem uredništvu cel danvpozno noč služba. Brzojavni naslov : Uredništvo „Slovenca", Ljubljana. Nujno prosimo, naj se to pod nobenim pogojem ne opusti. Stroške drage volje povrnemo. Ne verujte liberalcem! Tudi na tem mestu opozarjamo somišljenike, naj liberalnim besedam, katere bodo trosili te dni, prav nič ne verujejo. Liberalci imajo pri- pravljenih cel kup lažij in liberalno časo pisje se bode do volitev lagalo, kar se bo dalo. Preko liberalnih lažij samozavestno stopajte na volišče! > Revizija Našim čitateljem je še v spominu, da je tukajšnjo o. kr. deželno sodišče č. g. Viljema M 1 e j n i k a, tedanjega kurata v Štivanu, dne b. majnika t. I. krivim spoznalo razžaljenja njegovega Veličanstva in obsodilo na štiri mesece ječe in na povračilo sodnih troškov. Kajpada je ob toženec po svojem zastopniku vložil zoper to obsodbo pritožbo ničnosti na c. kr. najvišje sodišče, ki je pritožbi z dne 20. junija 1901 ugodilo, obsodbo deželnega sodišča razveljavilo in ukrenilonovo obravnavo v tej zadevi. Dosedanji razlogi za obsodbo niso veljali. Naš Slomšek pri Čehih. Spominsko knjigo, katero je lani izdala družba sv. Mohorja v Celovcu pod naslovom : „L a v a n -tinski škof Anton Martin Slomšek, spisal dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru", prestavlja v češčino nadarjeni češki pisatelj Jan. Kovaf, kooperator v Ivančičich poleg Brna. Prevod bo najprej objavljen v učiteljskem listu „V y c h o v a t e 1 s k e L i s t y", potem pa skupno v posebni knjižici, z namenom, kakor pravi prelagatelj „i u nas znanost' o Slomšekovi razširiti, a prohloubiti napsanim jeho iivotopisu a vyličenim jeho paedagogickeho vyznamu«. Za duhovne vaje od 23. do 27. septembra v rezidenci oo. jezuitov so vsi prostori že oddani. Ogenj. Prejeli smo nastopno brzojavko : Danes sta v Kropi pogoreli hiši številka 28 in 29, podrti št. 100 a in lOOb. Številke govore! Na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Opatiji in Voloskem se je upisalo 155 otrok In to brez vsake agi tacije. V obe laški šoli pa 64 otrok. Mimo tega se je na šoli Rajčiča v Opatiji vpisalo 52 slovenskih otrok. Skupno torej 207. Imamo torej razmerje 207 : 64. Te številke govore o krivičnosti istih, ki za italijanske otroke snujejo šole, skrb za veliko število otrok iz večine prebivalstva pa prepuščajo družbi sv. Cirila in Metoda. Predor med Podbrdom in Bohinjem. Od bohinjske strani so prišli pri vrtanju predora že 430 metrov v goro. Plasti eo večinoma peščene in kamenite, četudi ne obstajajo iz prav trdega in za zidanje sposobnega kamenja, vendar se mora rabiti za rušenje istih dinamit. Od pod-brdske strani so pa prišli 240 metrov v goro. Med raznimi kamenitimi plastmi se nahajajo tudi male neznatne premogove sledi. Od bohinjske strani izdolbejo predora povprečno 2 metra na dan. Na vsak način upajo, da bode predor v 3 letih popolnoma dokončan. Ogenj v Krškem. Pri Aumanu v Krškem je včeraj zgorelo gospodarsko poslopje, ena hiša in streha prodajalnice. G. predsednik ptujske slovenske čitalnice! Z ozirom na dopis iz Ptuja v „Slovencu" z dne 5. t. m. št. 203, v katerem se trdi, da mora posebno g. predsedniku ptujske slovenske čitalnice biti znano, da so vsi mestni duhovniki vrli in trdni udje čitalnice, in z ozirom na dopis iz Ptuja v „Slov. Narodu" z dne 2. t. m. št. 200. v katerem se trdi, da mestni duhovniki niti udje ptujske čitalnice niso, si usojam g. predsednika ptujske slov. čitalnice vprašati: „G. predsednik, so li mestni duhovniki udje ptujske slov. čitalnice ?" Prosim za odgovor! Jeden v imenu več čitalničarjev. Prememba posestva. Posestvo J. Kmetiča v Spodnji Šiški je kupil J. Seidel za 25.000 K. G. Seidel bo sedanja poslopja podrl in ondi postavil nova poslopja. Kolarjev avtomobil je danes povozil tramvajski voz in avtomobil zmečkal. Drobiž s potovanja. 5. septembra: V uredništvu rusinskega lista „Ruslan" v Lvovu dobim našega .Slovenca" z dne 2. sept. Z veseljem ga vzamem v roke ter prečitam domače novice. V hotelu Bellevue vprašam, zakaj je opoludne tako malo gostov. Natakar odgovori, da se pripravljajo judje za bližnje praznike, ker bodo obhajali 15. t. m. novo leto in šotorski praznik. Zato se postijo. Sedaj torej vem, kje sem se nastanil. Odhod iz Lvova v 84 km oddaljeno Kuhavino, znamenito galicijsko božjo pot. Mrzlo deževno vreme spominja, da nismo daleč od Rusije. Karpate zabranjujejo gorek veter od juga, proti severu se razteguje sama planjava, ravno tako ima burja odprto pot sem od Volge. Naši gorenjski kraji leže mnogo višje nad morjem, a tukaj je v višini 200 m hujša zima, — 6. septembra: Severna Galicija je glede naravne lepote nepomenljiva, same ravnine ima človek kmalu dovolj, vendar dobimo tuintam vsaj nekaj zanimivega, kakor na pr. mesto Prze-misl ob reki Sana. Vzdiguje se ob griču navzgor; na vrhu star grad, o katerem pravijo, da ga je dal postaviti poljski kralj Kazimir Veliki. Lepi nasadi ob vsem hribu. Przemisl je največja trdnjava našega cesarstva, toda utrdbe se ne vidijo, ker so precej Haleč zunaj mesta, najmočnejša posadka v Avstriji, broječa 10 tisoč vojakov. Cerkve stoje v bregu ena nad drugo, najveličastnejša je grško-katoliška z mogočno kupolo. Na kolodvoru me je sprejela tolpa mladih fakinov, krščenih in nekrščenih, ter mi vsiljevala razne hotelo, toda zvedel sem že poprej za gostilno Przemisl, ki ima krščanskega gospodarja. Kuga na Reki. Na Reki je umrl mornar Gjustič. Bolezen njegova je bila slična kugi. Z Reke se sedaj poroča, da reški mestni bakteriolog dr. Lenac trdi, da je Gjustič umrl na kugi. Občinstvo je jako razburjeno. Bolnica je izolirana s kordonom. Semenj. Na včerajšnji semenj j» bilo prignanih 1321 volov in konj; 523 krav in telet. Skupaj 1977 glav. Kupčija je bila živahna, ker so prišli kupci iz tujine. Trebuh prerezal si je v saboto 7. sept. na Savi pri Jesenicah oženjeni tovarniški delavec Janez Vovk. Ko je žena odšla z doma, se je zaklenil v sobo, vzel britev in se smrtno nevarno ranil. Dobili so ga ležečega razgaljenega na tleh v krvi. Ko se je nekoliko zavedel, je rekel: le to mi je žal, da nisem prej zaklal R . . . ega (inženirja) in potem še le sebe. Na mizi je ležal »Rodoljub«, dušna hrana samomoril-čeva. Pri vsaki mogoči priliki se je norčeval iz krščanstva. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je včeraj umrl. Podpore obrtnim šolam. Naučno ministerstvo je dovolilo iz državnih sredstev podpore tem-le obrtnim šolam : italijanski v Gorici 2800 K, slovenski 2200 K, v Foljanu 1500 K, v Nabrežini 2100 K, v Renčah 1400 K. Slovenski društveni dom v Pu-eblu. Iz Puebla v Ameriki prihaja vest, da je društvo sv. Jožefa kupilo prostor, na katerem postavi društveno hišo z veliko dvorano. Strašen umor. V Št. Lenartu pri Mariboru je Jernej Lipik umoril moža svoje hčere, Taneza Deutschmanna na grozovit način. Razbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutschmann še ni izdahnil, je Lipik vzel nož in mu odrezal glavo. Potem je Lipik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — ušel. V soboto se je morilec sam javil ob-lastvom. Tudi Lipikovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se jfe z očetom o umoru dogovorila. Samomorilec ranil svojega re-šilca. Preteklo nedeljo okoli polunoči šel je nekoliko pijani Peter Donda v Moraru v Fur-laniji domov mimo nekega dvorišča, na katerem je stal voz z navzgor povzdignjenim ojeBom. No ve se zakaj, ali Dondu skočila je v glavo misel, da so hoče na oje — obesiti. In res, kmalu je visel na njem ! Koj potem pa pride mimo njegov bratranec Alojzij. Ko zagleda visečega Petra, pokliče na pomoč nekaj prijateljev, s katerimi je bil poprej v družbi in s katerimi se je ločil malo korakov od nesrečnega kraja. S pomočjo teh je srečno snel obešenca ter mu rešil življenje. Ko Be je pa obešenec nekoliko zavedel, vzel je iz žepa dobro nabru-šeni nož ter začel tako hudo mahati po bratrancu rešilcu, da ga je trikrat prav nevarno ranil. Ranjenca prepeljali so v Kormin k zdravniku, ponesrečenega samomorilca pa so peljali drugi dan v zapor. Bankovci po 10 gld. Fin. ministerstvo je izdalo odlok, po katerem ostanejo v veljavi dosedanji bankovci po 10 gld. do 31. avgusta 1903. Po preteku te dobo avBtro- ogerska banka ni več obvezana sprejemati in zamenjavati takih bankovcev. Iztlrjavanje v inozemstvu. C. kr. trg. ministerstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da imajo c. in kr. konzularni uradi mej drugimi tudi nalogo pomagati avstrijskim državljanom pri iztirjevanju denarnih zneskov iz inozemstva. Za konzularno intervencijo pri iztirjevanju trgovskih tirjatev v inozemstvu veljavni službeni navod se je pa v zadnjem času opetovano napačno tolmačil. Primerilo se je večkrat, da so se domače tvrdke v tem oziru obrnile do c. in kr. konzularnih uradov v obsegu, ki je presegal dopustno mero, zlasti se je pa mislilo, da je tem uradom naloga, dati si izplačati menjice, ne da bi bile poprej tvrdke krenile same tisto pot, ki je v normalnem trgovskem občevanju v navadi za iztirjavanje tirjatev. Trgovinsko ministerstvo opozarja, da je v začetku omenjena dolžnost c. in kr. konzularnih uradov le subsidijarnega značaja, se zategadelj mora omejiti le na take slučaje, v katerih je trgovec zasebna sredstva izčrpal in mu, da dobi svoj denar, ne preostaja druzega, kakor apelirati na konzularno pomoč. V takih slučajih se bo pazilo tudi v bodoče, da ustre-žejo c. in kr. konzularni uradi rade volje tako utemeljenim in v pravilni obliki ulo-ženim prošnjam domačih tvrdk. Konkurenčni razpis. C. in kr. vojaški stavbeni oddelek v Gradcu je naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se c. in kr. državno vojno ministerstvo prizadeva dobiti tako konstrukcijo za peči, ki bi z razpoložljivim kurivom na priprost in zanesljiv način zagotovila v sobah ono temperaturo, ki je v higejičnem oziru potrebna. Tozadevni razpis in konkurenčni pogoji so v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. * * * Čudež pred francoskim kasači j -skim dvorom. Neki Gabrijel Gargon je dobil v pravdi z železniško družbo orleansko 60.000 frankov odškodnine in dosmrtni letni dohodek 6000 frankov, ker je bil poškodovan pri železniški nesreči pri Montmoreau in ker so strokovnjaki konsta-tovali njegovo neozdravljivost. Železniška družba je zgubila pravdo v prvi in drugi instanci. Sedaj je družba rekurirala na ka-sacijski dvor, češ, da je odškodnina previsoka. V tem času pa je za neozdravljivega od zdravnikov proglašeni Gargon podal so na božjo pot v Lourdes in bil ondi — ozdravljen, dasi se je znanstveno konstatirala njegova neozdravljivost. Kaj bode sedaj naredil kasačijski dvor? Vsak se lahko prepriča, da je Gargon sedaj ozdravljen, a to ozdravljenje se ni moglo izvršiti naravnim potom, ker znanstveniki in ve-ščaki so izrečno izjavili se, da se Gargon ne more ozdraviti naravnim potom. Ako pa se ozdravljenje ni izvršilo naravnim potom, tedaj so je moralo izvršiti nadnaravnim potom. In to naj bi pripoznal francoski kasa-cijski dvor? Čudeži so vender, pravijo nekateri ljudje, nemogoči, torej po nazorih takih ljudij ni čudežev, torej tudi Gargon ni čudežno ozdravljen in to baje tem manj, ko je že Napoleon 111. Lurški Materi Božji prepovedal, da so ne sme prikazovati. Toda — ozdravljen je pa Gargon vender-le; ka-sacijskemu dvoru skoro ne bi druzega preostalo, kot reči: »To na? nič ne briga !« Čudežev delati nima noben pravice in to tem manj, ker so čudeži prepovedani. Kaj pa je z denarno odškodnino Gargonu. Ker je Gargon znanstveno pripoznan neozdravljivim, torej vender ne more biti sodnijski proglašen ozdravljenim. Ozdravljen je pa Gargon venderle. Lahko smo radovedni na sodbo francoskega kasacijskega dvora. Upor turških vojakov. Turška vojaščina se je uprla, ker že več mesecev ni dobila nobene plačo. Vojaki v Adrianopolu hočejo zažgati guvernerjevo palačo, ako jim ne dado denarja takoj. V Monaatiru v Ma-cedoniji so meščani sami plačali vojake, da so rešili mesto, in v Scio v Mali Aziji so so vojaki polastili častnikov in jih zvezali, dokler ne dobijo svoje plače. Pravijo, da denarne težave sultanu kratijo spanje zadnje čase. Truplo v zaboju V Parizu jo v Rue Chatillon neka gospa Marin v veži neke hiše spravila velik zaboj. Ker po zaboj v določenem času ni prišla, so ga odprli. V zaboju so našli truplo 501etnega moža. Gospe Marin ne morejo dobiti. Društva. (Odbora moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila i n M e -toda v Ljubljani) sklenila eta v včerajšnji seji jednoglasno, da priredita skupaj svojo letošnjo veselico v nedeljo dne 22. t. m. v restavraciji g. Iv. Hafnerja na sv. Petra cesti, na katero se slavno občinstvo že sedaj opozarja. Slavna društva se prosijo, da naj blagovolijo pri prirejevanju svojih veselic na ta dan ozir jemati. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Velikih Laščah) pri redi dne 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih g. Fr. Grebenca veselico s sledečim vsporedom : Petje, glasovir, dva komična prizora, žive podobe (vera. upanje, ljubezen), prosta zabava. Vstopnina 50 h. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Brez posebnih naznanil. (Vabilo k veselici), katero priredi Kolesarsko društvo „Ilirija", v nedeljo dne 15. L m. na vrtu in predvrtu restavracije pri „Novem svetu" po izvršeni društveni cestni dirki Kranj Ljubljana pričenši se ob 2. uri popoludne na štartu v Kranji s ciljem v Gornji Šiški — po sledečem vsporedu: 1. Meščanska godba 2. Vožnja v redah na razBvetljenjh kolesih (na razsvetljenem predvrtu). 3. Šaljiva pošta. 4. Coriandoli-Corso (na predvrtu). 5. Ples (v steklenem salonu). 6. Razne druge zabave. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 h K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Ob neugodnem vremenu vrši se dirka in veselica prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. Darov! Družbi s v. Cirila in Metoda so od 23. avgusta do 6. septembra poslali pri spevkov p. n. gospoda in društva: Uprav-ništvo »SI. Nar « 257'09 K, obrtno pomožno društvo v Ljubljani 20 K, prof. Fr. Novak v Ljubljani 4 K, posojilnica v Slatini 50 K, posojilnica v Cerknem 20 K, podružnica v Litiji 108 K, podružnica v Gorenji Radgoni 217-30 K, ženska podružnica v Dornbergu dohi dek veselice 84 K, podružnica v Ptuju 39 K, bralno in pevsko društvo »Skolj« v Šmarjah polovico v« seličnega dohodka 25 K, dr. J. Jamšek v Litiji del nasprotnikove globe v kazenski zadevi 400 K, slov. abi-turijentje iz 1891. I. ob desetletnici 28 K. — Družba je imela meseca avgusta 3725 K 93 v. dohodkov in 4192 K 74 v. stroškov. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 10. sept. Cesar se je sinoči ob 7. uri 15 min. povrnil iz Budimpešte. Dunaj, 10. sept. Bedni profesor za zemljepisje na vseučilišču Viljem To-maschek je umrl. Brno, 10. sept. Na Velehradu se 22. in 23. t. m. ustanovi zveza katoliških čeških kmetov. BudimpeSta, 10. sept. Tu se bo vršil od 4. do 7. novembra ogerski katoliški shod. Berolin, 10. septembra. Gotovo je, da bode prihodnji četrtek zopet izvoljen županom zadnjič od cesarja nepotrjeni Kaufmann. Prišlo bo do resnega konflikta mej cesarjem in berolinskim občinskim zastopom. Zofija, 10. sept. Ofioijelno se naznanja, da je vest o demisiji Karave-lovega kabineta neosnovana. — Zasedanje sobranja je zaključeno. Gleveland, sept. Tukajšnja policija izjavlja, da ni mogla zaslediti nikake anarhistiške zarote proti Mac Kinleyu, akoravno je zaslišala vse Szol-goszeve prijatelje. Novi Jork, 10. sept. V Pennsyl-vaniji je 200 zbranih italijanskih anarhistov izrazilo svoje veselje nad napadom na Mac Kinleya. — Na socija-listiškem shodu v Cikagi, ki ga je obiskalo 2000 sodrugov, se je odklonil predlog, naj se izrazi predsedniku Mac Kinleyu sočutje, ker je napadeni zastopnik kapitalistov. Pozo r! Liberalci raspošiljajo po poiti vsem volivcem listke, na katerih priporočajo svoje kandidate s pristav-kom, da naj na že popisanih listkih črtajo naše kandidate in napiiejo liberalne. Pazite na to rovanje liberalcev ! 6. septembra, škarlalica. 1'm tri i no: V bolnišnici: Fran Pestotnik, pekov sin, 6 let, M A a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatara po Olzijn VetruTl Nabo al . •s 3 t » " » 9 9 zvee. | 738 5 153 sl. jug. oblaeno 00 10 7. zjutr. I 787 1 2. popol. j 736 7 130 16-7 sl. vzsvzb si. jvzh. oblač. » Žitne cene dnč 9. septembra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen......K 7-93 do 7 94 „ „ pomlad 1902 . . . . „ 8 42 „ 8 43 Rž za jesen........„ 7-04 „ 7-06 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-32 „ 7-34 Koruza za september-oktober . . „ 5-36 „ 5-37 „ , maj-junij 1902 . . . „ 5 86 „ 5'37 Oves za jesen.......„ 6-90 , 6 91 „ » pomlad 1902 . . . „ 7-20 „ 721 Na budimpeStanski borzi: Pšenica za oktober......K 7 86 do 7 86 „ „ april 1902 .......8-29 , 8-80 Rž za oktober.......„ 667 „ 6-68 „ „ april 1902 ......„ 696 , 6 97 Oves za oktober........6'63 „ 6-54 „ .„ april 1902.......688 „ 6*90 Koruza za september.....„ 5*09 „ 6*1" „ maj 1902 ....., 5 08 „ 5-09 (Efektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaSka.......K 7 85 do 8 40 južne žel.........810 „ 8-40 Rž „ „......„ 7-05 „ 725 Ječmen „ .......„ 7 00 „ 850 „ ob Tisi.........6-75 „ 8-00 Koruza ogerska.........5-45 „ 5-60 Cinkvant p .......„ 6 75 „ 7-10 Oves srednji..........7-10 , 7-20 Fižol............11-00 „ 11-55 Meteorologlčno poročilo. Višina nad morjem 806'Sim. srednji zračni tlak 7361)mm t 884 1-1 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj preljubljeni soprog oz. oče, gospod V'= £nfon Mihalič okr. zdravnik v Ljutomeru danes 9. sept. ob 7. uri dopoldne v 35 letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni, previden s sveiotajstvi mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega rajnega bode v torek 10. t. m. popoldne ob 5. uri. Maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Ljutomeru. Nadica, Boris fl\afiida Mihalič otroka. soproga. Mesto posebnega naznanila. Lak za šolske table, SuSa.J&o- goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se pri tvrdki BBATAEBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. 228 21 11—2 Vnanja naročila proti povzetju. Zahvala. 882 1-1 Zi vse tolažilne, dokaze milega sočut|a, za podarjene venee, za mno-gobroino spremstvo k večnemu počitku naše nepozabne matere in sestre Ane Verbic m Marije Verbič izrekava vsem svojo najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekava nadzorniku južne železnice v Ljubljani preblag. gospodu Gutmann u za vse dobrote, katere je izkazoval rajnkima. Bog plačaj! Ljubljana, 8. sept 1901. Žalujoča ostala. Dva dijaka dobita lepo stanovanje in dobro hrano za primerno plačo. Več izve se pri Leopold Tratnik-u v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. 862 4—2 V najem se da pod ugodnimi pogoji dobro obiskovana prodajalna v Radovljici. 853 2-1 Anton Resman. Nad sto kvintalov grozdja samo iz vinograda, ki leži proti solncu, se proda. Grozdje je lepo in zdravo. Kdor si želi dobre kapljice, naj se oglasi od 9. do 17. t m. pri posestniku Antonu Rešeta, Planina nad Vipavo št. 80. 881 2-2 Dobro obiskovana 883 2—1 prodajalna V okolici Ljubljane se zaradi bolehnosti lastnika takoj odda. Kje, pove upravništvo „Slovenca«. 5 fajerska R0OJ v i o mmtt rriötvrelep ETOVNOZNANA avilna voda. ¡KISSPÄ; OSVEŽUJOČA PIJ/ jcmpci^si \ČA. Nepresegljiva zdr Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 351 35.28 i Za na želodcu bolehajoče! 1 Vsem. ki so si vsled prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali težko prebavljivih, prevroč h ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja nakopali kako želodčno bolezen, kakor: želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavi j »nje ali zažlezenje, naj bode s tem priporočeno dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že mnogo let preizkušeni. To je Huberta Ullrich-a zeliščino vino. To zeliščino vino Je prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča ln oživi prebavni organizem človeka. Zeliščino vino odstrani motenja pri prebavi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. Po pravočasni vporabi zeiiščinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. Nikar naj se torej ne zamudi rabiti je. Simptomi, kakor: glavobol, koloanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanjem, ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih se mnogokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju. /iinrli(k n,'ega nePr'ietnfi posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje | I sroa, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hemeroidalnih bolestih, se z zelišč nim vinom časih hitro odstranijo. Zeliščino vino odstrani vsako neprebavnost in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev. m Medla, bleda barva, nedostajanje krvi in «slab- (¡Pilit* 80 ve^'noma posledice slabega prebavljanja, nedostalnega snovanja krvi in bo-J J lezni na jetrih. Ob nedostajaDji apetita, nervozni oslabelosti in razdra- ženostl in pogosLem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat take osebe počasi. Zeliščino vino daje oslabeli življenjski moči nov impulz;. Zeliščino vino pomnoži apetit, pospešuje prebavljanje in reditev, oživlja spremembo snovij, pospešuje snovanje krvi, pomirja razburjene iivce in stvarja novo življenjsko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to. Zellšdlno vino se dobiva v steklenicah po gld. 1-50 in 2-— a. v. v lekarnah v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Nov«m mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojiui, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežini, Trstu itd., kakor tudi po vsem Avstro-Ogerskem po vseh lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeiiščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske. 672 12— 4 mi SCST* Pred ponaredbaml se svari. Zahteva naj se izrecno Huberta Ullricli-a zeliščino vino. m u xi a J s k a borza. tUu . 98-45 Skupi'» driavti južne železnice 3°/c 344 — » > južne železnice 5°/0 120 60 > > dolenjskih železnic 4°/0 . — — Kreditne srečke, 100 gld............398 — 4";0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. . 49 >• — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega » , » 5 » . 24- — Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....16 — Rudolfove srečke, 10 gld. . . 58- — Sa'move .irečkf;, 40 gld. . . ... 214 — St Genöis srečke, 40 gld ...... 266 — Watdste'nove sreöke, 20 gld............397 -- Ljubijausüe srečke ... 60 — Akcije .m»io-avst.ri|ske ban t f., 20O gld. . . 265 — Akcije Ferdinandove sav. telei., 1000 gl. a'... » , 5500 — Akcije tržaškega Lloyd» 500 gld. . . 866 - Akcije južne iuleznice, 200 gld ar. . , . 86 — Splošna avstritstta .itavbinak.i iruiba . , 138 - Montaaska družba avstr. plan......38i) 50 Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. 432 — Papirnih rubljov 100 , . 253 25 Nakup in prodaja Tfejft, vaakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri lzžrebanjo najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba K II C IT »" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., SlrobelgassB 2. iiikST Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančiiin «tvaroii, potem o nursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vretfMMtaife papirjev in vestni ^viti za dosego toliKor je mogočo visocoe» obreatovanja pri popolni varnosti n a 1 o ž o n 1 h ' h t 11 i <;. iHMiMimiiiiiiii umi11 iiiiiiiini milili mi i u