Stran 294.
Kmetijstvo.
Kuga  mej  prešiči.
Lepi uspehi, ki so se dosegli v Avstriji s pokon-čavanjem goveje kuge in pljučne kužne bolezni, napotili so avstrijsko upravo k strožim naredbam tudi proti kugi mej prešiči.
Izdale so se cesarske naredbe dne 2. maja 1. 1899. (drž, zak. št. 81) in dne 15. septembra I. 1900 (drž. zak. št. 154), po katerih se morajo poklati oziroma pokončati vsi bolni ter tudi bolezni ali pa nalezljivosti sumljivi prašiči. Pri poslednjih se je pač privolila neka olajšava, katera pa pri strogi izvršitvi naredbenih predpisov in posebno v naših krajih in razmerah v splošnem nima velike vrednosti. Škoda za pobite živali izplačuje se po posebnih, precej zamotanih določilih iz državnih sredstev — se ve, ako so prešiči domače reje ali vsaj iz avstrijskih dežela. Odškodnina pa odpade, če se je kuga pokazala pri prešičih pripeljanih pred manj negi 40 dnevi iz inozemstva, h katerem pripada tudi vsa Ogrska in Hrvatska.
Z ozirom na to poslednje hočemo spregovoriti nekaj nujnih besedij na javnost, posebno pa še na naslov gg. državnih poslancev.
Pred vsem se mora omeniti, da prešičja kuga (Schweinepest) nastane v naših krajih le tamkaj, kjer se je zanesla po tujih, inozemskih — večinom ogrsko-hr-vatskih — prešičih. Mnogoletne izkušnje nas uče, da ostane kuga skoro'brez izjeme omejena le na živali oku-ženega transporta ali krdela in se pri nekoliki previdnosti ne razširjuje na domače ločene prešiče. Za omejitev kuge tedaj pobijanje prešičev nima nikakega pomena, pač pa na ta način inozemstvu pokončujemo kugo na stroške naše države in ubogega kmetijskega prebivalstva.
Vsled ogrske nagodbe pa to pokončevanje tudi za definitivno uničenje svinjske kuge nima nobenega pomena. Že odkar so se zanesli prvi slučaji te kužne bolezni, vidimo vedno isti circulus vitiosus: kuga se zanese iz Ogrske in Hrvatske, potem se vrši pokončavanje in odredi „po toči zvonenje1* t. j. zaprtija, čez nekaj časa pa je zopet prost promet, nova zatrositev kuge, novo pokončavanje in zopet novi stroški brez uspehov. Po uradnih izkazih se je vsled tega načina od dne 19.   maja 1. 1899. pa   do   15. maja t.  1.   že  pokončalo
Stran 295.
49.585 prešičev in država je imela afektivnib stroškov 1,182 768 kron 29 vin. Nepovrnjena škoda se pa niti ne da povedati v številkah! — In uspeh?! Uradni izkaz od 7. t. m. izkazuje v 80 političnih okrajih 201 kraj z 626 dvorci okuženih po svinjski kugi. Id ravno slovenske pokrajine, posebno pa Kranjska, so tudi pri tej priliki — kakor sploh vselej — izredno občutljivo prizadete. Kuga se vedno in skoro brez izjem zanese po hrvatskih torej „inozemskih0 prešičih, pri zatiranju odpade torej državno odškodovanje in ljudje zgube kupljene živali in večinoma tudi denar, vrhu tega imajo še stroške za raz-kuženje hlevov in drugih stvarij in še dolgo trajajočo zaprtijo, prepoved prešičjih semnjev itd. K vsem temu pa nam sosedne kronovine avstrijske prepovedo izvoz domačih prešičev in to še celo iz popolnoma neokuženih političnih okrajev kranjskih (vid. zadnji čas Gornje Avstrijsko).
Tu je treba tedaj nujne in odločne premembe in sicer „aut — auta. In zato prosimo vse gg. državne, pa tudi vse druge odločilne faktorje, da se temu naredi radikalen konec:
ali 1. s tem, da se prepove brezpogojno uvoz prešičev za pleme in krmljenje iz stalno okuženih inozemskih držav, v prvi vrsti iz Ogrske in Hrvatske,
ali pa 2. če bi v to visoka politika, posebno mad-jarska ne privolila, da se pokončevanjem prešičev po predpisih gori navedenih cesarskih naredb takoj preneha in uvedejo predpisi kakor pri kužni rudečici prešičev s primerno spremembo posameznih določil, posebno kakor jih je že predlagalo notranje ministrstvo „društvo avstrijskih živinozdravnikov*.