The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America _ «—-»MCtanr^«!?,!*1*---------------------- *--------- ■ — • -------- 'iff?' - -----»■»»»»•» ^MMk ' "s^—"■^■'»■"■■i" " ww - ...........^ amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 159. CHICAGO, ILL., PETEK, 18. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 18, 1933. letnik (vol.) xlii Vele industrije zavlačujejo program - Na Kubi zopet vre ŠTIRI NAJVEČJE INDUSTRIJE OVIRAJO DELO NRA PROGRAMA. _ PREDSEDNIK ROOSEVELT SAM POSEGEL VMES, DA PRIM OR A MAGNATE DO SPORAZUMA. _ JEKLARSKI MAGNATI SE PROT1VIJO DELAVSKIM UNIJAM. KRAJ PRELIVANJA KRVI --n Washington. d. C. — Kar najbolj ovira uspešno gospodarsko preobnovo dežele v smislu NRA programa, je oklevanje, ki ga kažejo štiri največje panoge ' industrij, namreč jeklarska, oljna, premogarska in avtomobilska, napram sprejetju pravilnika glede plač, delovnega časa in drugih delovnih razmer v svojih podjetjih. Teden za tednom se že vodi prerekanje o teh pra- v' vilnikih z zastopniki vlade, a do- 111 šlo se ni še do nikakih pozitivnih rezultatov. Vladi je postalo tega cincanja dovolj in admini- -16 strator Johnson je kratkomalo " odredil, da se mora sporazum glede pravilnikov doseči v naj- (' krajšem času, drugače bo vlada šama diktirala svoje. Predsed- rc hik Roosevelt se s to Johnsono-Vo zahtevo popolnoma strinja, Rc kajti mnogo mu je ležeče na tem, da se pride do reda v teh gigantskih industrijskih ^&>gah, ki zaposlujejo do pet j j* f,5)'ijonov oseb. Tudi sam osebno .le predsednik posegel vmes, da 11 Se ta problem čim najprej reši. s< V sredo je povabil k sebi v Belo Zi hišo ravnatelja dveh največjih jeklarskih podjetij, U. S. Steel M in Bethlehem Steel Corp. Ni si- ]( TT cer poprej objavil, o čem se bo razgovor sukal, toda brez dvo- ,s fria jima je povedal svoje. P Jeklarski magnati so posebno r Nasprotni temu, da bi se dala r ttjih delavcem pravica, da bi se s združevali svobodno v delavskih v organizacijah, obsegajočih de- g lavstvo cele dežele. Vztrajajo na s tem, da se dovoli jeklarskim de- j 'avcem, organizirati se samo v g kompanijskih unijah. Ta njih ^ ^ržnja proti splošni organizaciji delavstva se je pokazala pre-|v tekli torek. Za ta dan je delav- g ska tajnica, Francis Perkins, j sklicala zastopnike jeklarske in- r dustrije h konfeernci glede pra- r vilnika. Prišel je na povabilo ^ tajnice tudi Wm. Green .pred-^ Sednik ameriške delavske fede- t racije. Zastopniki magnatov so t ha tihem pregovorili Miss Perkins, naj Greena izloči iz konfe- j *"ence. Ker so zagrozili, da bodo ( ^ami odšli, ako bo Green ostal, j da z zastopnikom delavstva , ne marajo sedeti pri isti mizi, ■ je dala Perkins pregovoriti, 1,1 izločili so Greena na ta način, ^a so vsi zbor ova tel j i odšli v ^Ugo sobo in pustili njega samega. Ko se je Green pritožil pri f°hnsonu, je ta dejal, da s to konferenco ni imel on ničesar o-Praviti, marveč samo tajnica Perkins. -o- Rekordna hitrost italijanskega parnika , New York N. Y. — V sredo je Prispel semkaj parnik Rex, ast Italijanske linije, in sicer •j® napravil piot iz mesta Genoa, . aliJa, en dan hitreje, kakor te Po voznem redu določeno. S ^ je dosegel rekordno hitrost znje po južni vozni črti in st Je hitrostni rekord, ki n ga doslej imela parnika J^škega Lloyda, Bremen in ■ Uropa. NA KUBI ŠE m MIRU Revolucijonarna organizacija grozi vladi z novimi neprijetnostmi, akc se ne odstranita dva člana iz nje. Havana, Kuba. — Začetkom tega tedna se je splošno domnevalo, da se bo Kuba zopet povrnila k prejšnjemu mirnemu, normalnemu življenju, ko je bil odstranjen osovraženi Machado in je prevzel krmilo novi predsednik Cespedes s svojo novo vlado. Vladni člani so bili nad vse zadovoljni nad potekom revolucije, ki se je končala v dokajšnjem redu. V sredo pa se je opazilo, da so se prehitro veselili in da u- » tegnejo imeti še precej neprilik, / predno se bodo razmere zadost- -no ustalile. V situacijo je nam- | | reč posegla organizacija ABC, ki je privedla do padca Machada j2 in njegove vlade, in je povedala sedanji vladi, da ni popolnoma zadovoljna z njo. V njej namreč da seclita dva moža, ki sta bolj st Machadovega kakor pa revoluci- V( jonarnega mišljenja, in da se bi morata takoj odstraniti. Ta dva g, sta E. Cartana, načelnik cen-tralnega distrikta in obenem žu- ir pan mesta Havane, in M. Gisne- j. ros, načelnik aldermanskega u- y rada. Zastopniki ABC so se ogla- p sili pri vojaškem poveljniku ha- ^ vanskega distrikta in mu naro- p ' čili, da poskrbi, da ta dva moža n samo resignirata, oziroma, da se v • ju odstrani. Ako bi se jim ne u- g( ' godilo, so zagrozili, da bodo vla-1 di povzročili resne neprijetnosti. Da imajo revolucijonarji do-" I volj povoda, da zahtevajo to od-■ stavitev, se razvidi iz tega, ker ' je znano, da sta bila oba omenje-" na Machadova pristaša. Gisne-' ros je bil celo tisti ki je leta ^ 5 1931 kot poslanec stavil zakon- l ■' ski predlog v parlamentu, naj se F " ukine ustava in se podeli Ma- 1 3 chadiju diktatorska moč. } Predsednik Cespedes se še ni 1 " izrazil, kaj namerava storiti gle- 1 0 de zahteve ABC, kajti polne ro- 1 ke dela ima z ustvarjanjem no-a vih reform, toda brez dvoma se (! i' ne bo protivil, da se s tem izogne ,J '> ponovnim nemirom. i, -o--j v MOLITEV BILA HITRO l; USLIŠANA 1 "i Whitesburg, Ky. — Pastor v 0 neki mali tukajšnji protestan-tovski cerkvi je pretekli torek a vneto molil za dež. Za njim je -njegova verska občina tiho i klečala s sklonjenimi glavami. "Poslal bom dež nanj, na nje-gove roke in na mnogo ljud- ! stva, ki bo z njim," je bral pa-o stor z Ezekielom. Glej, izpod s, stropa je pričelo kapljati na ir glave in vratove navzočih, sprva a, počasi, nato vedno močneje. Pre-jr senečeno je bilo ljudstvo, in pa-S stor je bil presenečen. Ker pa st je zunaj cerkve sijalo vroče po- ( in letno solnce, je hotel videti, na ki kak način je nastal v cerkvi ta ca "dež", ter je stopil na podstrešje, in Našel je tamkaj sodček pive, na katerem je počil obroč. Slika kaže predsedniško palačo v Havani, Kuba, pred katero je bilo pred tednom dni ubitih in ranjenih število izgrednikov od vojaštva, ki je palačo in predsednika Machado straži-lo. Upor pa je bil končno uspešen in po pobegu Machado je prišla v roke nove vlade. H J*ag€»$lavife« V SENUŠAH PRI KRŠKEM JE STRELA UBILA POSESTNI KOVEGA SINA IN DVE KRAVI. — TRIJE MLADENIČI SO NAŠLI V KRKI V NEKEM ZABOJU VEČ CERKVENIH PREDMETOV. — SMRTNA KOSA IN DRUGE NOVICE. VFLACIJE A OČASNONEBO -- Č£ vaja se le v toliko, da se p< zmerno višajo cene. j t —o— v: Washington, D. C. — Kakor Vi je izrazil predsednik Roose- sj lt, ni v njegovih načrtih, da di v doglednem času uvedel ob-itnejšo inflacijo denarja. Nje- Z >va namera je, da moč, ki jo n ia v svojih rokah glede izva- ši nja inflacije, bo uporabil samo b toliko, kolikor bo potrebno, da p xspesuje počasno dviganje cen. g dosedanjimi uspehi je baje po- o olnoma zadovoljen in upa, da u bo na lep način uspelo, da pri- s' 3de cene do višine, na katerem c< ) bile v letih 1924 do 1926. v n č SLOVENSKI POSETNIKI j, RAZSTAVE z Te dni so. nas obiskali: Mrs. ohana Mervar, kot delegatinja i; a deveto redno konvencijo lap. Slovanske Zveze. Zasto- j, ala bo dr. sv. Katrine štev. 29. : Cleveland, Ohio. — Iz Maple ^ 'ark, 111., sta nas obiskala Mr. ^ i Mrs. J. Kocjan. — Iz San 'rancisco, Calif, sta se zglasi- 1 3 pri nas Miss Mary Starih a, , čerka ugledne Starihove dru-^. ine. Z njo se je mudila Miss'( ^.gnes Judnič, tudi iz San ^ Yancisco. Iz Clevelanda pa je^ »rispela Mrs. Steve Zadravec ^ /■sem prav iskrena hvala za t jrijateljski obisk. j -o--t USODNA ZMOTA London, Anglija. — 17 letno ] lekle Jean Chesterton je v to \ •ek postala žrtev usodne po- \ note. S svojo starejšo sestro je ] veslala v čolnu po nekem kraju, 1 cjer imajo angleške zračne ; Sete navadno svoje strelišče, i Letalca nekega vojaškega ae- , -oplana nista od daleč razlo- i Sila tega čolna od drugih figur in sta otvorila ogenj nanj. Z grozo je na stotine kopalcev z obrežja opazovalo, kako so okrog čolna padale krogle v vodo, in starejša sestra je z vsemi silami veslala proti obrežj,u. Ko pa je prispela tja je bila mlajša sestra že mrtva, prestreljena skozi pljuča. KRIŽEM SVETA , — Tokio, Japonska. — T6-časno so v teku vojaške vaje japonske mornarice, ki ;-o največ- t je, kar jih je še do zdaj bilo v vzhodnih vodah. Udeleženih je v vajah 150 bojnih ladij. Cesar sam se je odpeljal na lice mesta, < da nadzoruje gibanje. < — Rejkjavik^ Islandija. — f Z velikim navdušenjem je celotno zbrano prebivalstvo tukaj- j šnjega mesta pozdravilo Lind- ; bergha in njegovo ženo, ki sta i pristala tukaj po 500 milj dol- i gem poletu preko severnega dela : otoka. ; — Montreal, Que. — Kanad , ska unija železniških uslužbencev je med svojim članstvom izvedla glasovanje glede 10 odstotnega znižanja plače. Celokupno članstvo, 15,000 po številu, pa je glasovalo, da ne pristane na znižanje. IZSILJEVALCI UŠLI POLICIJI, Chicago, 111. — Par sto policistov in drugih oblastnih organov, okrajnih in federalnih, je bilo v torek popoldne na delu in preiskali so celo Forrest preserve, in sicer peš, z avtomobili in z aeroplani, a kljub intenzivnemu delu niso i našli, kar so iskali. Bili so za divema izsiljevalcema ki sta od znanega Jack Factorja, ki je [ | bil nedavno ugrabljen in nato proti odškodnini izpuščen, hotela dobiti novo odkupnino. Par dni sta se pogajala s Fac-torjem potom telefona. Policija pa je zvezala svoj telefon- s » Factorjemim telefonom in je taka vedela za vso zaroto. Fac- - tor je končno pristal na to, da : plača $50,000 odkupnine in v , torek popoldne bi morala dva ; fanta, oblečena v brzojavna ■ uslužbenca na določenem kra- - ju oddati denar. Preoblekla pa - sta se dva policista in nastavila r zavoj. Izsiljevalca sta prispela ' na določeno mesto z avtomo-z bilom. Ko pa sta videla, da sta a prevarjena, sta avto pognala '- v dir in se tako spretno umika-:- la z njim, da sta se skrila v c. goščo, kjer sta ga zapustila in a peš zbežala. Pričel se je nato i- velik lov, ki pa ni vodil do ni- kakega uspeha. ZAROTA PROTI || AMERIKANCEM! - 1 Vmeriški poslanik in konzul t, bila na listi žrtev. r —o— j Tckio, Jeposka. — Pri sodni 1 ibravnavi proti zarotnikom, ki ] ;o bili meesca maja zasačeni, da f so imeli v načrtu umor več viš- i ih uradnikov, se je odkrilo, da j ?ta bila med njih nameravalnimi ( žrtvami tudi dva Amerikanca, lamreč neki poslanik in neki _ _ .1________.t__ 1 It Dopisi važnega pomena za hitro ohjavo morajo biti doposlani na uredni-itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR I—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker V tem veliko pomagate listu. Na Angleškem so pa po volitvah zmagali z ogromno absolutne večino konservativci. Za predsednika vlade so pa izbrali zopet MacDonalda, ker so vedeli, da imajo sami absolutni vpliv na vladanje in da jim bo MacDonald kot popularna osebnost koristil, ker jim škodovati itak ne more. Politika konservativcev je absolutno anglokapitalistična in se ne strinja s politiko delavske stranke. MacDonald Hendersona doslej ni sprejel, da mu poroča o svojem posredovanju, marveč je Henderson poročal o svoji misiji le državnemu tajniku Edenu. V torek, dne 25. m. m. je obiskal v Londonu MacDonalda nemški gospodarski minister dr. Schmitt. Razgovarjala sta se o gospodarski konferenci in o političnem položaju. Očividno je torej, da angleški konservativni vladi z MacDonaldom na čelu ne ugaja razvoj političnih dogodkov. Ne diši Angležem vzhodnoevropska politika in še najmanj pa, da bi se dosegel med Francijo in Nemčijo sporazum, ker bi bila s tako politično zvezo precej ogrožena angleška oblast. Edinstvena Evropa bi si tudi gospodarsko, to je, kapitalistično lažje pridobila vpliv v svetovnem gospodarstvu. Zato želi Anglija razcepljeno Evropo in je Henderson, ki hoče doseči sporazum v interesu razorožitve, po nje mnenju na napačni poti. Razvidno je iz teh dogodkov, da še bližamo novim mednarodnim diplomatskim bojem — za Evropo. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ Narodna zvestoba Kadar je dežela v nevarnosti, oblasti mobilizirajo vse sile in moči za obrambo. Vsak zvest državljan prihiti na plan za svojo domovino, ki jo ljubi. Kakor se v vojnih dobah preizkuša narodno zvestobo, se isto poskuša tudi v gospodarskih preizkušnjah. Predsednik Združenih držav Franklin D. Roosevelt, je pred par tedni obelodanil velikanski gospodarski načrt, s katerim naj se zajezi brezposelnost in gospodarsko nazadovanje vobče v deželi Kongres in senat je dal predsedniku v tem oziru z posebno uzakonjeno predlogo neomejeno moč, da sme na podlagi zakona National Recovery Act izvajati vse kar potrebno, da se izboljša gospodarsko stanje te velike dežele. Pred tedni že se je objavilo zakon po zveznem administratorju Johnsonu, kateri regulira delovni čas, plače in zaslužek. Do-sedaj oblasti ta zakon niso s silo uveljavljale, marveč apelira se naj prvo na dobro voljo industrijalcev in vseh delodajalcev. In kakor zgleda najbrže sile rabiti treba ne bo, v morda le nekaterih prav izjemnih slučajih. Dosedanje tozadevno gibanje kaže, da ie amerikansko ljudstvo vobče sprejelo National Recovery Act z veliko naudušenostjo. Prav res, nenavadni dogodek je to, da v tako velikem obsegu sprejemajo delodajalci ta vladni načrt proti depresiji v deželi. Prav v tem zanimanju se zrcali velika narodna naudušenost in zvestoba. Vsak delodajalec, ki sprejme vladni načrt, ve, da je to zlasti v teh kislih gospodarskih časih novo breme zanj. S tem načrtom se sprejema nove stroške mar sikje, za katere pa ni na vidiku novih dobičkov, iz katerih naj bi se te novi stroški krili. Velika podjetja pripravljajo v ta namen svoje rezerve. Manjša podjetja sprejemajo načrt, ne vede, kake bodo z njim izhajali v računih. Ravno zato pa, ker vsak ve, da je National Recovery Act nova žrtev na strani industrijalcev, je to velika zvestoba na strani vseh onih, ki jo z naudušenostjo sprejemajo, da pomagajo deželi iz gospodarske krize. In dokler bo ameriški narod pripravljen za taka sodelovanja s tako navdušenostjo in zvestobo, kakor je, toliko časa se Ameriki ni bati nobene bodočnosti. -o- Nazori MacDonalda in Hendersona SMRTNA KOSA V PUEBLO i Bučar. Seveda, vsi smo se potrudili, da smo vsaj nekoliko olajšali skeleče rane, nezrosne Razni listi poročajo o nesoglasju med MacDonaldom in Hen-dersonom. Kakor je znano, je ob odstopu delavske vlade deset poslancev delavske stranke z MacDonaldom vred zahtevalo v Angliji "nacionalno" koncentracijo, v kateri je MacDonald ostal predsednik vlade, dočim je Henderson, tedaj zunanji minister, ostal zvest delavski stranki ter stopil v opozicijo. Henderson je pa ostal predsednik razorožitvene konference. Z ozirom na težkoče na razorožitveni konferenci, je Henderson sam stopil v stik z državniki v njih glavnih mestih ter skušal predvsem spraviti vprašanje razorožitve v Parizu, Rimu, Berlinu sn Pragi. Pozneje obišče še nekatere druge države. Zdi se, da'je Henderson skušal obenem urediti diference med Francijo in Nemčijo, kar se mu pa zaenkrat še ni posrečilo, ker Francija pričakuje v Nemčiji več pripravljenosti za sporazum, to je, predvsem spravljivo zunanjo politiko in ukinitev oboroževanja. Pueblo, Colo. Nepričakovano hitro nam je bela žena vzela štiri rojake in rojakinje. Dne 4. august a nas je zapustila Mary Petroš šele 25 let stara gospodična, hči obče spoštovanega trgovca z avtomobili, Mr. And. Petroš, ki zares, pra-v težko prenaša to ž.'.i udarec. Omenjena je obolela za pljučnico, ki je stisnila mlado življenje v enem tednu Bila je izvrstna učenka, najprej v naši šoli, potem je enako uspešno dokončala višjo šolo v St. Patricks in štiri leta pozneje, kot najboljša učenka dovršPa kolegij Loretto Heights, Denver, Colorado. Samo eno leto je pozneje učila v High School. Pleasant View, kjer ni bila samo spoštovana, ampak nenavadno priljubljena.. Nikdar se ni v svojem znanju prevzela. Svoje izvanredne zmožnosti je znala skrbno pokriti s pravo krščansko ponižnostjo. Gotovo je, I da jo bomo vsi težko pogrešali. Njen blagi spomin bo g .tovo vplival na njene brate in sestre, tudi po njeni smrti. Napravili smo ji slovesen pogreb, kakoršnega menda še nismo imeli v naši cerkvi. Iz Canon City, Colorado so prišli; Rev. P. Paul, njen iskreni prijatelj, Ven. Frater Danjel Gni dica OSB in Ven Frater Alojz Potočnik, OSB., tako da je bila največja slavnost pri oltarju. Ker je bila pri dr. Preševn ja-ko aktivna, kakor je tudi njen žalujoči oče, so Preširnovci krasno prepevali pri mrtvaškem opravilu. Pokojna Mary je spadala v več društev in zvez, kakor k dr. Marre Č. Spočetja, Catholic Daughters, tedaj je bila prostorna cerkev premajhna. Sorodniki od Mrs. Ane Petroš iz Rock Sprirgs so tudi prihiteli in tako'izkazali ljubezen, ki so jo gojili do pokojne, kakor tudi da potolažijo prizadeto družino. Ti so bili: družine — Mrak, Tavčar in srčne muke. Vzvišeno lepo je pridigal Rev. P. Francis Hor-nung, OSB. v angleškem jeziku in Rev. P. Ciril Z)U'pan pa v slovenskem. Dne 5. aug. je po dolgi bolezni umrl Josip Krall, po domače Lenček. Rojen je bil v Strugah pred 65. leti. Ranjki in pa g. Martin Simunič, sta bila prva izmed naših, ki sta se pred 37. leti ojunačila, da sta kupila zemljo ter začela kmeto-vati blizu Pueble. Priložnosti je bila takrat veliko, ker je bila zemlja primeroma po ceni. Delala sta na vse kriplje in skromno živela s svojima družinama. Gmotna sta si s pridnostjo in varčnostjo precej pridobila. — Farmarji so si vzeli v glavo, da je gora večja kakor kamen ček, da je bodočnost otrok še več vredna nego uspešnost na farmi so opravili dobro. Sedaj imajo veselje nad svojim kmečkim domom in pa nad verskim domom, za katerega so marljivo delovali. Samo delo na polju in nič višjega, naredi iz kmeta zemeljskega sužnja. Akc pa farmar zna ceniti poleg dela tudi znanstvo in vero in si pred oči postavlja večnost, potem ostane moder gospodar svoje zemlje, in spoštovan oče svojih otrok. Nič ne more radi tega izgubiti, pač pa si veliko pridobiti in otroci so m;ir za to pozneje hvaležni. Vleči se naprej in skakati le po eni nogi — je napredovanje, a hira v o in pomanjkljivo. Pravi moder človek višje postavlja svoje cilje. Pokojni Josip Kralji je bil med prvimi, ki so započeli ustanavljati dr. sv. Jožefa KSKJ, katerega člani so se lepo udeležili njegovega pogreba ki je bil v torek iz cerkve Marije Pomagaj. Sinova John in Rudolf sta že pred očetom zapustila svet, omožene hčere; Mary Gruden, Ana Coholič. Amalija Vidic in Josephine Jeršin so v naši naselbini. Prva žena je ranjkemu umrla že pred 20. leti, druga ga je preživela. V sredo 9. augusta smo izročili zemlji telesne ostanke Ane Muc, rojene Kaplan. Pokojna je bila samo 39 let in zapušča 6 otrok. Revica je imela že tretjo operacijo in sedaj za slepič, je bilo več, kakor je mogla prestati. Mavčno je bilo gledati otroke, ki obžalujejo zgodnjo smrt predobre mamice. V četrtek je bil pogreb mladeniča Sam Radin, ki je umrl šele 21 let star. Pet mladeničev se je vračalo iz Canon City in na poti se jim je prevrnil avto. kjer se je Sam smrtno ponesrečil. Parkrat so imeli farani shode, kako bi bilo še nadalje vzdrževati farno šolo. Radi dolgo časa trajajoče nezaposlenosti je veliko družin zelo na sla-jbem. Bolj premišljeni farani so povdarjali da vsak šolarček v javnih šolah stane več kakor $90.00 letno, kar se naloži na davke, tedaj bi moral vsak se potruditi in plačati v katoliško šolo od $8-$9, komur je le količkaj mogoče. Nekateri so pa le toliko brezbrižni, da pustijo vse težko breme na ramenih drugih rekoč; "Saj me ne morejo siliti." — Vest, pošteno srce naj človeka sili in priganja. Upamo, da nas rešijo boljši časi. — Dne 27. augusta imajo starši zadnjo sejo, da določijo, kolikor sob nam bo mogoče odpreti. Hvala Bogu, da imamo v naselbini več navdušenih fa-ranov, ki nočejo izgubiti šole, katera prinaša mladini največje dobrote. Zmerne stroške, za pošteno odgojo pri cerkvi, obvaruje narod stokrat večjih stroškov za ječe in druge zapore. Kdo zna tako daleč misliti? Jasna je ta resnica, ali nekaterim še tako jasna resnica ne gre v glavo. Navadno izpre-vidijo šele takrat, ko že hudo boli. Boljše je za časa pametno premisliti, da se obvarujemo najhujšega. G. K novi maši v Chicagi Prihodnjo nedeljo dne 20. avgusta bo slavila slovenska župnija sv. Štefana veliko redko slavnost: NOVO MAŠO! Daroval jo boš naš rojak, slovenski sin, ki se je v tej župniji rodil, odgojil in vzrastel, č. g. John Vianey Trinko, O.F.M. Novomašnik č. g. Trinko je prvi duhovniški produkt slovenske župnije sv. Štefana. Ko je bil dovršil farno šolo, ga je tedanji chikaški župnik č. g. Kazimir Zakrajšek poslal v St. Joseph College v Teopolis, 111., pozneje v Qui-gleypreparatory Seminary v Chicagi. Novicijat je dovršil pri poljskih frančiškanih v Pulaski, Wis. Modroslovne študije v semenišču v Green Bay, Wis. Bogoslovne šole pa v Ljubljani, kamor je šel pred tremi leti in odkjer se vrača med nas kot novomašnik, duhovnik Kristusov. Novomašnik je sin ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. Michaela Trinko, znanega slovenskega pleskarja v Chicagi. Mr. Trinkotova družina je chicaškim Slovencem dobropoznana kot verna in slovensko zavedna katoliška družina. Ta družina je bila vsepovsod, kjerkoli se je šlo za kako dobro potrebno stvar, vedno med prvimi. Ne s krikom, ampak tiho z dejanji se je izkazovala in se izkazuje pri vsaki dobri stvari med nami. Iz kroga take družine prihajajo tudi vzgledno odgojeni otroci in to so vsi v ugledni Trinkotovi družini. Najstarejši sin prihaja med nas kot novomašnik — duhovnik in slovenska naselbina v Chicagi ga te dni pozdravlja in se mu klanja. Njen sin je — naš je in vsi smo ponosni , nanj, kakor tudi na vrlo slovensko družino Trinkotovo, iz katere prihaja. Bog dal slovenski Ameriki še več takih kremenitih zna-čajnih slovenskih družin! Slovenska naselbina pri sv. Štefanu se te dni živahno pripravlja, da sprejme svojega novomašnika, ki prihaja'te dni iz stare domovine nadvse častno in primerno. Doma v starem kraju je nova maša velik praznik za vsako župnijo. Naj bo tak velik praznik tudi za nas slovenske Chicažane. Okrasimo okolico okrog cerkve z zastavami, cvetjem in mlaji, kolikor to mogoče. Pokažimo še drugim, da se veselimo tega dneva, ker je naš dan — dan nove maše v Chicagi. Program cele slavnosti je priobčen v tej številki na drugem mestu. C. g. John Vianey Trinko, O.F.M., novomašnik. PROGRAM NOVE MAŠE Chicago, 111. Verniki se bodo zbirali pol ure ali četrt pred 11. uro pred cerkvijo, ne v cerkvi. Cerkev bo ob tem času zaprta. Noivcmašnikovi sorodniki, prijatelji in duhovščina se bodo zbrali v šolskem hodniku. Iz šole se bo vila parada po cesti do cerkve in sicer: 1. Na čelu križ. 2. Za njim ministranti s sve-tiljkami. 3. Za temi otroška godba. 4. Za godbo bele oblečene deklice. 5. Za njimi duhovništvo in za njimi novomašnik s svati. — Ljudstvo naj napravi na cesti špalir. Poslušaj vsak člane cerkvenega odbora, ki bodo ta dan naši redarji, tako na cesti, kakor v dvorani. Po maši prejmejo verniki no-vomašniški blagoslov, ki ga da Rojaki! V vrste naših duhovnikov stopa gori omenjeni novomašnik — Kristusov vojak. Duhovnik je maziljenec Gospodov, brez kazni božje se ga nihče ne more dotakniti. Poglejte na življenje teh ljudi, ki preganjajo duhovnike. Bog ne pripusti, da bi jih svet preganjal brez kazni. Ker pa svet ljubi hudobijo, bo duhovnike vedno sovražil. Kristus je predpovedal in ravno to sovraštvo je pravi znak Kristusovega svečeništva. Kako moramo biti duhovnikom hvaležni! Oni po bili, civilizirali narode, branili pravico in pravičnost! Oni so, ki ska-zujejo človeku največje dobrote na duši in telesu! Dan za dnevom opravljajo daritev sv. maše in molijo za grešni svet, da bi se ga Kristus usmilil. Oni molijo za prijatelje in sovražnike, za mlade in stare, za bolnike in zdrave, za žive in mrtve. Kaj bi bilo vse duhovno življenje brez duhovnika? Brez krsta, brez birme, brez sv. spovedi, sv. obhajila, sv. poslednjega olja, brez cerkvenega zakona? Premislimo vse to! Zato pa pogosto molimo za duhovnike, spoštujte, ljubite jih kot služabnike božje, delitelje božjih milosti! Prosite Boga, da bi duhovnik stal ob vaši smrtni postelji, da bote našli usmiljenje božje! * * * . ^ Novomašniku č. g. John V. Trinkotu pa kličemo: Novomašnik bod' pozdravljen! Slovenslca naselbina v Chicagi te z veseljem in ponosom sprejema. Na mnoga mnoga leta v čast božjo in v korist našega milega slovenskega naroda! novomašnik izpred altarju vsem skupaj. Novomašniški blagoslov bo podeljen skupno zopet po večernicah ob 4 popoldan. Po končani maši se poda novomašnik z duhovščino v paradi v šolski dvorano k banketu. Ljudstvo se naj lepo razporedi, kakor pred mašo. Parado spremlja godba. Po banketu bodo ob 4 uri pop. slovesne večernice. P° blagoslovu se gostje vrnejo k nadaljni zabavi v dvorano. Vstopnina je prosta in kdoi' želi videti in govoriti z novo-mašnikom pride lahko v dvorano. Še enkrat prosimo za strok' red! Prisrčno vabljeni vsi od kraja! Na svidenje na novi maši! (Dalje na 4. strani.) DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in se cene pogosto spreminjajo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00............Din 130 Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00............Din 220 Za $10.00 poSljite..~$10.85 Zh .$10.(K)............Din 470 Za $15.00 pošljile.-.$l6.0° Za $10.80 ............Din 500 Za $20.00 pošljite.—$21-°° Za $20.00............Din 960 Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $21.00............Din 1000 Za $40.00 pošljitc....$41-25 | Za $50.00............Din 2440 Za $50.00 pošljite....$51-5° Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John JericK (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, &1" "TARZAN IN ZLATI LEV (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Zamorec Luvini je bil po postavi manjši od Wazircev. Bil pa je bolj zvitega značaja in bolj prefrigan. Naredil je načrt da ugrabljeno žensko da Tarzan« nazaj proti odkupnini, ako pa to ne, jo bo lahko izvedel Arabcem, ki so hodili po slonovo kost v njegove kraje. Prodal jo bo in predstavljal si, da dobi za njo bogat izkupiček. Ker je bil Luvini moški in urnejši jo je z lahkoto dohitel in jo je zopet odvedel nazaj. Medtem časom, pa je bil Wazirski vodnik Usula, zvest služabnik Tarzajiove rodbine že vse ogledal okrog ograje ali visokega plota, ki je obdajal Askersko naselje. Izmislil si je načrt. Dračje in trnje okrog palisade je podžgal in tako so plameni kmalu objeli plot sam. . , Kmalu je bilo vse taborišče v plamenih. A-skerci so v strahu pred plameni bežali skozi pa-lisadni vhod in Wazirci so stali na vsako stran ter pazili, če bodo zagledali med njimi belo ženo Lady Greystoke. Toda ničesar niso opazili. Usula je zvedel od enega da je Luvini ujel belo ženo in isto privedel v taborišče. Kaj če ni še ostala notri. Hudo^se je pri tem ustrašil Usula... Luvin je razmotal vrvi in odvezal Ivane Lady Greystoke. Komaj dobro jo Luvini odvezal Ivano j® ta že planila na vso moč skozi vrata lite in dirjala proti izhodu iz taborišča. Luvini pograbi svoje orožje in jo ubere za njo. Dirka preko taborišča je šla kaj hitro. Luvini. ki je preje že naredil načrte, kaj bo storil z ugrabljeno ženo, je drvel za njo na vso moč. (75) ' Petek, 18. avgusta 1933. amerikanski slovenec Stran R SLMjjjj^* mtUl Hiii—J JIM IHJ W i tiit MKm H Bfcj tf < UMI i 11H1MJ < tilMB !Tt UMB fl tiKM 1111 flf 1U1H' M MBTT111 —Itfltl—i i tUHHU—11111WM4111M11 lU^M^Wl MKiUH^j^ I VETER PREKRIŽAL PADALCU NAČRTE IZ URADA GLAVNE GA TAJNIKA D. S. D. 1 Julija meseca so prejeli bolniško podporo sledeči člani in čla- j nice: 2 Društ. štev. 1: Anna Bartol ........................$ 27.00 . Kathcrme Smolich ............................20.00 * Martin Fir ....................................................20.00 ^ Anton Strmec............................................20.00 John Mutz........................................................20.00 ^ Jacob Terlep ............:......................15-00 Mary Pazdertz ........................................8.75 Skupaj .................. $130.75'; Društ. štev. 3: John Setina ..........................$ 32.00 Mary Kastigar pol............. 14.00 ^ Mary Lusina ........................ 27.00 j Skupaj .................. $ 73.00 | 'ušt. štev. 4: John Lukanich pol...............$ 10.00 L Skupaj .................. $ 10.00 ; Društ. štev. 5: John Lubsina ........................$ 45.00 Skupaj .................. $ 45.00 j Društ. štev. G: Frances Lesnak ....................$ 26.00 , Theresa Umek .................... 12.00 Anna Madirch .................... 35.00 IV- . ,T - Skupaj .................. $ 73.00 Društ. štev. 11: Matthew Veselich ................$ 40.00 Michael Vidina .................... 28.00 \ Katherine Bayuk ................ 24.00 John Balkovec .................... 23.00 Joseph Dekleva.................... 18.00 Skupaj ................... $133.00 Društ. štev. 12: Ursula Amborese ..................$ 20.00 Mary Dolinsek .................... 22.25 Christina Azman por......... 15.00 Stella Legan por................. 15.00 Skupaj .................. $ 72.25 Društ. štev. 13: John Zalig ............................$ 7.25 Louis Duller ........................ 15.00 Skupaj .................. $ 22.25 Društ. štev. 14: Mary Lončar pol...................$ 10.00 Peter Sedmak...................... 30.00 Ladislav Malek .................... 23.00 Skupaj .................. $ 63.00 Društ. štev. 16: Margaret Stonich ..................$ 16.50 - Skupaj .................. $ 16.50 °rušt. štev. 17: Anna Basky ..........................$ 15.00 ^ Skupaj .................. $ 15.00 JJrušt. štev. 18: Joseph Grubelnik ................$ 9.00 n Skupaj .................. $ 9.00 Urušt. štev. 19: Miroslav Vujnovich pol.........$ 20.00 Skupaj .................. $ 20.00 Sl —Lickovich 5, by Piper 7, by Ribich 1. Bases on ball of—Licko vich 1, off Piber 2, off Ribich 1 S. j higijeno ? n — "Če je kot mesar sposoben za to mesto, ne vem in ne bom d i 7 sodil. Ve pa lahko vsak da o r, ! zdravstvu sodi lahko edino le di- r plomiran zdravnik. A | 53. O Dr. Kramer ju smo ču- I li v Ameriko, da je naslednik po- j t kojnega Dr. Žerjava in da je kot r | član framasonske lože zagrizen I ž ■nasprotnik katoliške duhovščine, c Je li to res? ji { — "To bo vsekakor res, Cer- 'i kvi sovražnega duha se je pač g navlekel svoječasno pri dunajski [c "Neue Freie Presse"." z ....54.....Kdo in kaj je Dr. Kra- f mer drugače in kaj veste o tem [ možu, o katerem se toliko čujc I zadnje čase? 'i — "O tem pa žalibog ne vem 'i ničesar.' Slišal sem samo, da ga j? imenujejo v katoliških krogih i "diabolus rotae"." i 55. Ste li tekom svojega bi- < vanja v starem kraju obiskali ju- ' < goslovansko prestolico Beograd: j — "Ne, po utarokrajski h Se- • ' leznicah se nisem rad vozil, - Sploh pa radi bolezni prve me-, ' sece nisem mogel kam posebno : - daleč. Cez zimo sem bil res 3 me- ( sece na Dolenjskem, to poletje ^ pa sem odšel na Koroško, kakor ' ' vam je znano, da me niso vtak-1 nili v luknjo." j 56. Čidi smo pred ncdolgim, ' da je nastalo v Liki neko uporno ~ gibanje in v časopisju smo čitali, j ^ j da so obsodili enega izmed krivcev na smrt in več na daljše in * krajše dobe zapora. Ka j veste po-1 vedati o tem slučaju? 0 — "Vem samo toliko, kar so 1 poročali listi na Kproškem. Ker - ni nikdo tega tajil, je nedvom-3 no resnica. Uporni duh se širi 3 med ljudstvom. — Jezuite je 1 branilo, ko so hoteli vpeljati pro-1 tijezuitski zakon — v Travniku 0 nad 5000 oboroženih kmetov, ka- 01 toličanov, pravoslavnih, moha-0 i medancev, hoteli so zažgati o- 0 krajno glavarstvo. Tudi v Za- - grehu so se vršile v tem oziru 2 pomladi silne demonstracije pro-t- ti vladi. 57. Kako se vam je kaj do-is padlo vojaštvo, je li dobro oskr-y bovano in kaj pripovedujejo o j vojaškem življenju slovenski ^ fantje, ko se vračajo od vojakov? 1 •— "O tem moram reči le to, kar sem videl, glede obleke. Gru-ničarji n. pr., ki imajo jako tež- "" ko službo, so pogosto prav razcapani. Mislim, da včasih tudi prej lačni. Tu in tam sem dal na vlaku kakemu graničarju kak mal znesek, ker se mi je revež i smilil, pa si je na prvi postaji kjer je mogel, kupil kruha. — Fino, elegantno, kakor da bi jih vzel iz škatljice, so pa uniformi-s rani žandarji. Teh je v celi Jugoslaviji 17,000 in so po celi Ev-jo ropi znani kot "elitna trupa" za ih slučaj vojne. Za te skrbi vlada v prvi vrsti, sicer bi se na nje ne mogla zanašati." 58. Čuje se večkrat, da glede politike vlada v Jugoslaviji nekak kontumac, le žandarji i-majo svobodno besedo in so nekaki gospodje? I — "Žandar je v Jugoslaviji itakorekoč "boss". Če ste obtoženi, velja izjava enega samega Ižandarja pred sodnijo več ko sto , drugih prič. Neki žandarme-jrijski komandir — ime imam na !razpolago — je bil od okrajnega sodišča obsojen radi 21 (edenin-[dvajset) deliktov, radi tatvine zlate verižice, radi tatvine kruha iz pekove peči, radi poskušene-ga posilstva, radi telesne poškodbe,— (fanta, ki ni hotel priznati je žgal z razbeljenim železom na spolovilih) — itd. — Vse vr-jste obsodbe so poslali na bana, na ministerstvo, na dvornega maršala, na kralja; celo režimov-ski župan je podpisal prošnjo, da se komandir prestavi, a komandir je še vedno ostal. Ni pa veliko manjkalo, da niso višjega policijskega uradnika, ki je vo-, dil zadevo proti žandar ju, kazensko "povišali" in ga prestavili. (G. Grdina, kaj pravite? ! da naj si v Jugoslaviji vse sami urede?) "Third degree", znan • j pri. ameriški policiji, je pa še j veliko bolj v navadi pri žandar-. jih. Videl sem sam, kako so ne-kega fanta pretepali na stanici." , j 59. Slišali smo, da ste tudi ■ ,Vi imeli nekake besedne spopade i z žandarji. Povejte nam kaj o - teh slučajih? — "To je precej obširno in o > teh nadležnih "špiesth" povem t' več pozneje." T 60. Veliko sc čuje, da co nekateri Ministri in drugi veliki ljudje naložili vd'ks svote v ino-" zemstvo. Ali. je to res? — "Vse to je res. Saj kralj in kraljica tudi .nalagata vse kar moreta očitno in lih -tapako spraviti preko meje v inozemstvo. 61. Ali nalagajo v inozemstvo vsi, i! bojazni in nezaupanja pred domačimi zavodi ali zakaj? — "Strah in nezaupanje pred - domačimi zavodi ne bo vzrok. - Pač, pa .vidi kralj, da je že rnno- 0 go "kronanih" glav v inozem- 1 jstvu in bržkone računa na čas, ? da se kaj takega tudi njemu lah->, ko pripeti." : 62. Katerim stanovom gre v - 1 Jugoslaviji najbolje? :-1 — "Vpokojenim ministrom, li vpokojenim generalom, višjemu a 'uradništvu in — žandar jem!'' k J — Tak je bil torej razgovor o ž razmerah v starem kraju med. i i [urednikom in preč. g. župnikom - Father Smoleyem. Objavili smo h 'ga, da bote slišali še drugi po A-i-1 merilci, ki se še za stari kraj i-1 kaj zanimate. Za nas je bil ta 1 pogovor vrlo zanimiv in upamo, a da bo tudi za vse naše či ta tel, je. a Pokazal je vsaj delno sliko se-le danjih razmer v Jugoslaviji. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 18. avgusta 1933, In ko je Janez začel pisano gledati, ko so mu mati omenjali financarja, so ga brž potolažili, da so se že tudi oče naveličali gledati njegovo postopanje za Cilko in mu jih take nasuli, da bo zdaj za nekaj časa mir pred njim. Cilka pa je bila tisti dan zvečer čisto obupana in ni spala že peto noč. — Shujšala je in bledela in četudi ni tožila na glas, so se vendar vsi trije, mati, oče in Janez bali za njeno zdravje. Tedaj se je drugi dan zjutraj raznesla novica po Dobravi, da je prišel domov Šinkovčev Matija in brž je segla tudi do Hribarja. Ko je Cilka zvedela o tem, je tekla k Bregarjevi Lizi, ker se je nadejala, da bo Matija tam. In res ga je dobila. Pa ji je povedal Matija, cla o Matevžu ničesar ne vč. Pravil je, kako se mu je godilo. Videla je Cilka, da šepa še zdaj. Liza ji je zaupala, da ji je obljubil, nikdar več ne tihotapiti, ker jo je dovolj skupil. Razložil je tudi Matija čemu ga ni bilo toliko časa nazaj. Rana na nogi mu ni dala, da bi mogel varno stopiti domov, Šele v sredo so ga spustili iz postelje. Potem pa je moral v orožniški postaji odsedeti dva dni zapora, ker je bil prišel čez mejo brez potnega dovoljenja. Po prestanem zaporu so ga danes v jutro poslali s tiralico in orožnikom skozi predor po železnici v Fužino, kjer so ga šele izpustili. Naši so mu tudi zagrozili, da ga ne bodo, če ga dobe še enkrat okrog meje, spustili tako brez kazni in naj' se varuje priti zopet njim v roke. Sumijo ga pač, da je tudi on tihotapil, toda, ker mu ne morejo prav dokazati, ga zaenkrat puste. Zato ne bo več rinil v Golico po prepovedanih potih, ampak se bo držal doma in pomagal očetu, ki so že nadložni in komaj čakajo, da bo prevzel mladi ključ in pripeljal nevesto s seboj, do se oni sami, kakor tudi mati lahko vsedejo k prepotrebnemu počitku. Tako je zopet eno Cilkino upanje šlo po vodi. Tisto noč ji je bilo strašno hudo, tako, da je mislila, znoreti ji bo. Ni spala vso noč, venomer je slonela na oknu in gledala proti Golici, kakor bi hotela prodreti temo in z obupno iskajo-čimi očmi in trepetajočim si^em Matevža vsaj ganiti, da bi ji dal sporočilo, Če je živ, ali ji po čudežu sporočil, če je mrtev. Ker ta negotovost je bila hujša od smrtne novice in vedela je, da ne more dalje tega prenašati, sicer ona sama zboli. Po neprespani noči pa sta jo obup in bolečina pognali že zarana v cerkev in tam v spoved-nico k duhovnemu gospodu. Stari gospod so ji tako zaupljivo govorili o zaupanju v božjo pomoč in milost, da so Cilki solze lile po obrazu, ko je prišla iz spovednice. Pri mizi Gospodovi je potem dobila še nove moči, da ni v veliki bolečini obupala ter je z novim upanjem pričakovala vesele j ših vesti v prihodnjih dneh. WAUKEGENCANJE SE VABIJO NA PIKNIK Waukegan, III, Cerkveni pevski zbor "Lira" priredi v nedeljo 20. avgusta popoldne na Wire Mill prostorih veliki piknik, na katerem bo ne-1 kaj posebnega, da kaj takega še I niste videli. Piknik se začne ta-' koj ob 1. uri popoldne. Na pikniku se bodo vršile razne tekme in igre, za katere se bodo delile nagrade tekmecem, kateri bodo! zmagali. Bo tam tudi pevski' program. Pevci in pevke se za to prav pridno pripravljajo. Zagotovljeni bodite, da bo na pikniku pripravljeno za vse in bo prav dobra postrežba. Zato tudi vabimo vse mlado in staro, da se tega piknika udeleži. Vabimo vsa mladeniče in dekleta, vse j može in žene, nikdo kdor se bo tega piknika udeležil, se ne bo kesal. Le pridite, boste videli, kako prijetno se boste zabavali med našimi pevci in pevkami, ki vas vsako nedeljo razveseljujejo s petjem v cerkvi — Med našimi pevci in pevkami je se opazi neka napetost, kakor bi bila vojna. Kakor se vidi, je Mr. John Hladnik, vodja basistov, poslal tenorjem ultimatum in tudi Miss Mary Cipon, voditeljica altov, je poslala ultimatum sopranom, a tenorji in soprani za : to nič ne zamerijo. V nedeljo popoldne na pikniku se bodo pa udarili. Ne vem pa kako, ali s puškami ali s količki. Strah pa bo pred Mike Grasom, ki je pre- ' cej velik in dela velike korake in ' bo dosegel vse najmanj sto ko- i rakov na okoli in bo hujši kakor I strojna puška. Več vam od tega 1 ne bom povedal, pač pa vas pev- i ski zbor vabi, da pridete sami ] na piknik in boste vse videli na ] — Cobh, Irska. — Oblasti so aretirale nekega J. Graltona, Irca po rodu, toda naturalizira nega ameriškega džavljana. ter ga deportirale v Ameriko, Znan je bil namreč kot silovit komunistični agitator. ŽEGNANJE IN VELIKI PIKNIK V LA SALLE La Salle, III. Kakor so naš župnik nam oznanili bo v nedeljo, sv. Roka nedelja. Pri prvi sv. maši ob 6 uri zjutraj pristopijo možje in starejši fantje dr. Najsv. Imena k sv. obhajilu. Zato se prosi vse kateri spadatte k temu društvu, da pridejo in prineso s seboj regalije. To pa za to, ker se zbero skupaj v dvorani ob 5:35 zjutraj, odkoder skupaj ifRITE "AMER. SLOVENCA"! na hrano in stanovanje se sprejemajo fantje in možje za $5.00 na teden. Servira se domača hrana. Vprašajte na upravništvu tega lista. OSMO POGLAVJE Pod Lepim vrhom v bajti Zabretove Mete se bori mlado življenje s smrtjo. Padar Trpina stavi upanja v krepko Matevževo naravo, ki bo mox*da vendarle zmogla grozečo smrtno nevarnost in odnesla zmago nad nevarno rano in njenimi posledicami. Toda Matevž je zelo opešal vsled mnoge izgube krvi, poleg tega pa se je rana privadila v hladnem jutranjem zraku. Mladi fant se je bil še prehladil, ko ga je Tilen nosil in moral ž njim mnogo počivati, tako da je pritisnila pljučnica. TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela ločno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Slovenec Amerikanski N 1849 west 22nd street, chicago, ill. /"Benw « iZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) ZAHVALA Joliet, 111. Dolžnost me veže, da se javno zahvalim Družbi Svete Družine za izplačano posmrtnino, katero sem točno prejela za mojim umrlim soprogom Martinom Konda od omenjene DSD. — Vsakemu, kdor še ni vpisan v DSD, priporočam, da se priglasi in se tam zavaruje za svojo posmrtnino. Uršula Konda, Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. — Povest z gorenjskih planin — Tisti dan, ko je bilo Matevžu najhuje, so pričeli v bajti misliti tudi na duhovnega gospoda. Ali bojazen, da bi se znalo na ta način zvedeti, • kje sta zasledovana tihotapca skrita, je delala vsem trem mnogo preglavice. Na dobravskega gospoda bi se bili pač laže zanesli, da jih ne bi izdali in bi na skrivaj prišli gor bolnika pre-videt, toda v to stran je segla že druga, zapla-ška fara, in dobravski gospod gotovo ne bi hoteli priti sem gori. Zato je posebno Tilen precej časa okleval, bi li šel po gospoda, ali ne. Ko pa je nevarnost pričela rasti, se je vendar odločil in Terpina je šel iskat zaplaškega gospoda. Tilen si ni upal iti sam, ker je vedel, da bi ga po njegovi veliki rasti kaj kmalu spoznali, čeprav bi ponoči hodil. Obenem pa je Terpina spotoma hotel pogledat še pri neki ženski v Za-plazu, kako je kaj z njeno boleznijo. Terpina je zaprosil zaplaškega gospoda, naj gredo prevideti samo s sv. oljem nekega fanta pod Lepim vrhom, ki se je bil prehladil in ga muči sedaj nevarna pljučnica. Zaplaški gospod je bil sicer še mlad, vendar pa je poznal dobro ljudi, in ko ga je Terpina pripeljal v bajto pod Lepim vrhom, je gospod kmalu spoznal, da ima opravka s tihotapcem. Slišal je bil tudi praviti v Zaplazu, da so se na Golici spopadli financarji in tihotapci, in da je bil eden zadnjih ustreljen. Zato je sklepal, da mora biti ravno ta, ki je ponj poslal, oni. Ganila pa ga je skrb in verska udanost vseh treh ki so vseeno poklicali gospoda, kljub nevarnosti, da bi se lahke izdali. Zato je po opravljenih zakramentih, ko ga je Terpina spremil nazaj do prvih zapla-ških hiš, spotoma temu omenil, kaj se mu zdi in mu obenem zagotovil, naj bodo brez skrbi, da bi o tem okrog pripovedoval. Obljubil je tudi, da bo prihdnje dni enkrat prišel vnovič pogledat in prinesel seboj sveto popotnico, da ne bo ostalo samo pri napol opravljenem sv. o-pravilu. Res, čudovita je vez, ki veže naše slovensko ljudstvo z vero, z Gospodom in Njegovimi posvečenimi! Ali je skrb in težava, ki je ne bi skupaj nosila, preprost slovenski človek in njegov duhovni pastir, oba v duhu Gospodovem? Četudi se naše ljudstvo pogrezne v razne zablode, kakor kaže naša povest, eno dobro ima: globoko verno je in neizmerno zaupanje živi v njem v tolažbo sv. vere in njenih svečenikov. In kaj je vez, ki ju tako tesno spaja? Ne samo vera kot taka, ampak še to, da so naši svečeniki sinovi iste slovenske matere, da so izšli po večini iz kmetiškega delavnega ljudstva in se zato čutijo eno ž njim. To je, kar našemu dobremu narodu daje moči, da ne klone nikdar in pred nikomur, da nikdar ne obupa. Res so zaplaški gospod držali besedo in "prinesli v nedeljo po večernicah Matevžu, ki se mu je bolezen obračala na bolje ter je bil že izven nevarnosti, sveto popotnico ter ga prevideli z vsem potrebnim za vsak slučaj. Matevž se jim je pri spovedi povsemj zaupal in vplivu dobrega gospoda se je posrečilo, da jim je obljubil, ne vec tihotapiti. Te svoje obljube pa Matevž ni nikomur izdal, tudi Tilnu ne. . Ko -ie Terpina videl, da se je Matevžu zdravje pričelo vračati, se je spomnil, da mora le iti tudi drugam pogledat, sicer ga bodo ljudje preveč pogrešali. Mali, drobni možiček je imel za vsakega svojih bolnikov dober spomin in še večjo skrb, nikogar ni pozabil. Zato se je zdaj odpravil na pot. (Dalje prih.) Amerikanski Slovenec DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1 :S0—3:30—6:30—S :3C Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. C-ermak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9691—9G95 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 5700 Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop ; 1—5 pop., in 6—8 zvečer—v četrtek, petek in sob oto. WAUKEGANSKI URAD JE na 424 — 10th Street Tel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (v sredo samo dopoldne.) LEADING PRESCRIPTION DRUGGISTS F I N G L BROS. E. G. FINGL, R. Ph. G. A. W. FINGL, R. Ph. G. — Two Stores — 1858 West Cermak Road Phone Canal 9694—9695 1758 West 21st Street Phone Canal 9734—9735 CHICAGO, ILLINOIS Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMAN1CH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois FRANK E. PALACZ JOHN MAROVICH Predsednik Podpredsednik Res. telefon Rockwell 4882 Res. telefon Canal 3681 A. Glavach & Co. ^ slovenski pogrebniški zavod Automobili za vse slučaje, kot krste, poroke, pogrebe ter vse druge slučaje. Odprto noč in dan. Kadarkoli rabite našo postrežbo nas samo pokličite. Uradni telefon: 1916 West 22nd Street, Canal 1267 in 5889 CHICAGO, ILL. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Pamiku le De France 19. avg., 5. sept. 23. sept. CHAMPLAIN 24. avgusta, 20. septembra PARIS 9. septembr, 29. septembra Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente c^mehJSne 306 N. Michigan Ave. Chicago, 111. DR. J. E. LfRSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o- memoTlialt krasiti grobove svoji n! jih dragih, ne poza-J' /r bite, da imate na ^pilCsM^W razpolago lastnega - -■W -lfct- rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R HLADNO PIVO GASI ŽEJO! Naznanjam, da imam na I čepu vsak čas izborno ; "BLUE RIBBON" pivo po I 5c vrček Prodajam ga tudi na pelice V moji gostilni imam posebne I prostore za dame. [ Za posetnike svetovne razstave I in druge potnike imam na razpo- I lago čiste spalne sobe. | Rojakom Slovencem se toploi I priporočam za naklonjenost. ! Ant. Tomažin | SLOVENSKA TOČILNICA !' PIVA — VSE VRSTE SODE ICE CREAM in SLAŠČICE. j 1903 West Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 8840. j. PRIPOROČA SE slovenskemu občinstvu, kateri pridejo na svetovno razstavo, kakoi tudi drugim. Imam na razpolage čiste spalne sobe, zraven tudi restavracijo z domačo kuhinjo, kakor tudi gostilno z dobrim svežim pivom Najemnina zmerna. Za pojasnila s« obrnite na: ANTON GOLENKO 2226 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Ako pridete iz drugega mesta se poslužite telefona Canal 8045 Vas pridemo iskati na postajo. V NAJEM za krajšo ali daljšo dobo se dobi čiste z pohištvom opremljene sobe. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, lastne oči, kako se bo vsa stvar razvijala in vršila. Pevski zbor vas vabi, zato vsi Waukegenča-nje in Northčikažanje, kakor tudi rojaki iz bližnje okolice, vsi na piknik. Prav gotovo, če bi Mr. Račič iz Chicage vedel, kako bo pri nas luštno, bi prišel s svojo celo armado. Povabimo ga da pride. Kdor vinca ne pije, ne poje lepo, Na piknik naj pride, naučil se bo. John Kovačič, pivski in pevski vodja v nedeljo popoldne. -o- VESTI IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Veliko je še v našem mestu Slovencev, ki ne berejo ameriških listov in zato ne vedo, kaj nam obetajo v mestni hiši. Zato sem se namenil, da bom nekaj važnejših reči napisal. Zadnje teden je City Treasu rer, J. W. Mudroch zagrozil s kaznijo vsem tistim, ki niso so plačali za zadnje leto 12% interesa od 1. avgusta naprej. — Večkrat se je govorilo, da ne bo treba plačati nikakega interesa v tej depresiji, za zaostalimi davki, pa to ni res. Jaz sem to sam mislil in se prepričal, ko sem moral od pol leta plačati 5%. Ako kateri torej kaj dolguje in če more plačati, naj kmalu poraivna, da ne bo potem preveč vznemirjen ko bodo od njega tirjali 12% interesa. Stari pregovor pravi, da zima in gosposka ne popustita. — Drugič pa sami vidimo, da se rabi denar vsaki mesec za izplačilo višjim uradnikom, kateri imajo nad $10.000 letne plače. Seveda, za male uradnike, za policaje, ognjegasce, učitelje in navadne delavce, že plačo lahko odlože za par mesecev. Ti dobe potem, če od velikih plač kaj ostane. Navadno so za par mesecev zadaj. Dne 10. augusta so nas zapustili federalni suhači, ki so 14 let nadlegovali Milwaucane, kateri so kršili 18 amendment. Le nekaj teh agentov bodo pi vovarniški basi izbrali, da bodo pazili po točilnicah, da se bo točilo pravo pivo, drugače bi se lahko kateri zmotil in ponarejal pijačo, katero bi potem prodajal za dobro, kakor je bilo to sedaj že več let v navadi. Veliko se govori in piše v < Milwaukee o delavskih razme- i rah. Kakor mnogi pripoveduje- : jo ni plavi orel prinesel še no- \ bene koristi, četudi ga je delo- i dajalec prilepil na tovarniško i poslopje. Kakor to izgleda, so 1 taki oderuhi kupili te znake or- < lov in jih prilepili na okna le s zato, da mimoidoči vidijo, da se 1 je tukaj že nekaj storilo v prid 1 delavca. Na ta način mislijo ] prevaritj federalne pregledo- 1 valce, ki se z avtomobili peljejo 1 mimo in vidijo ta znak ter se e potem peljejo naprej, ne da bi i kaj več povpraševali, kaj in i koliko se je že storilo v prid de- :t lavstva. — Mnogo tovarniških'1 delodajalcev je že podpisalo £ Rooseveltov pakt in tudi v res- i niči že nekaj storilo za delavce 1 in tem bodo delavci prav goto- s vo hvaležni. Vestno ' bodo i opravljali njim poverjena dela, t da bo njim samim v korist in l zadwvljnost. Tudi družine teh i delavcev bodo hvaležne tem c samaritanskim delodajalcem in \ vrlemu predsedniku Roosevel- r tu, ki jih je rešil mnogega gor- i ja, katero so okušali v letih i Hooverjeve prosperitete. — i Pozdrav čitateljem tega lista. I G. W. Raly l --o------i CLEVELANDSKI SLOVENCI c SO VABLJENI NA KONCERT 1 Cleveland, O. j Pevsko dr. "Slovenija" vabi { na pevski koncert pod milim nebom, Kje? — Na cerkvenih prostorih v Maple Gardens in 1 sicer v nedeljo 20. augusta. J Koncert vodi g. Zorman \ Sam. — Koncertu sledi prosta zabava za stare in mlade. p. odkorakamo v cerkev. Naš maršal, član, Mr. Joe Strukel to želi. Enako želi g. župnik in ves društveni odbor. Druga sv. maša bo ob 9 ,uri in ta bo slovesna. Pričakuje se velike udeležbe. Pridite dragi farani vsi, saj dobro veste, kaj vse se je v stari domovini godilo, kadar je bilo farno žegnanje. Dneve in tedne poprej so se fantje pri pravljali kako bodo pokali s topiči, mamice so se pa hvalile, katera bo napravila boljše štruklje ali potice in vse je bilo židane volje. Zato bo tudi pri nas v La Salle v nedeijo nekako tako slovesno, kakor v starem kraju. Da bo i-es tako .veselo, se takoj po končani sv. maši prične piknik gori za bolnico v Hrastovju, kakor je bil prejšnja leta. Točilo se dobro peneče pivo in prigrizka tudi ne bo manjkalo, kar si boste lahko preskrbeli za male cenite. G župnik in cerkveni odbor vas dragi farani, vse prav prijazno Vabijo, da pridete na ta cerkveni piknik. — Pomnite farani, da je cerkev naša, da je last nas vseh, da jo vsak po svoji moči podpira. Zato pa, vsi na piknik. Ravno tako ste prav uljudno povabljeni vsi cenjeni rojaki iz mesta Oglesby, John-sville. Peru in De pue, Illinois, kakor tudi drugi daljni rojaki. Pridite med nas, da se povese-lite med nami v hladni senci za bolnišnico. V bolnici se nahaja mlada rojakinja Miss Anna Pelko, ki je bila dne 13. augusta operi' rana na slepiču. Želimo, da se kmalu zdrava zopet povrne na dom k očetu in materi. Tajnik dr. Najsv. Imena __n__