PREDSEDSTVO OBČ. SVETA ZVEZE StNDIKATOV
Investicije,
poslovnost,
produktivnost
Na prvi popočitmški seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Bezigrad so 2 manjSimt dopolnitvami sprejeli osnutek samoupravnega spo-razuma o izvajanju kadrovske politike na območju Ijubljan-skih občin in predlog družbe-nega dogovora o pridobivanju sredstev za osebno in skupno porabo ter o skupnih osnovah in merilih za doiočanje oseb-nih dohodkov in drugih pre-jemkov delegatov, voljenih in imenovanih funkcionarjev.
Poudarili so. da javna raz-prava o osnutkih kongresnih dokumentov ne poteka kot bi morala, saj prav veliko pisme-nih mnenj osnovnih organiza-cij na obfiinskem svetu še niso sprejeli. Zato si bodo prizade-vali javno razpravo poživiti, ve-liko možnosti pa vtdijo tudi v povezavi z mladinsko organi-zacijo.
Največ pozornosti so na seji posvetili analizi poslovanja go-spodarstva v občini. V prvem šestmesefiju letošnjega leta je občinsko gospodarstvo dose-glo visoko stopnjo rasti realne-ga družbenega proizvoda (10.7 odstotka) Izgub nismozabele-žili, visoka pa je tudi ekono-mičnost poslovanja Vidno pa je nesorazmerje predvsem pri delitvi družbenega proizvoda, osebnih dohodkov in investicij ter pri produktivnosti.
čeprav je povprečni osebni dohodek na zaposlenega v prvem Sestmesečju znažal v naši občini 6226 dfn, je delei sredstev, ki je namenjen za razSirjeno reprodukcijo, v upa-danju. Le 8 din od 100 din družbenega proizvoda lahko gospodarstvo usmeri za svoje investicijske projekte To pa pomeni, da lahko le vzdržuje-mo sedanji nivo proizvodnih sredstev, nikakor pa ga s to stopnjo ne moremo povečati. Sindikati so tudi opozorili na dejstvo. da smo 2/3 planirane rasti že dosegli, vendar z 4/5 zaposlenih, kar pomeni, da produktivnost pada. Poleg te-ga precej odstopamo od plan-skih določil, saj smo za aku-mulacijo predvideli stopnjo 14, dosegli pa smo le 5,3. Nič bolj-ši ni razkorak pri investicijah; medtem ko smo za splošno porabo predvideli rast 5,9 je ta skočila kar na 14. To pomeni, da so planska določila dobra, le držimo se jih ne. Sindikati so si biti enotni v oceni, da mora-mo zaostrlti odgovornost vseh, ki razpolagajo z družbenimi sredstvi, saj je jasno. da gre tukaj za nespoštovanje skle-pov najvišjih družbenopolitič-nih forumov. Nikakor ne sme-mo pozabiti tudi tega, da na ta način žagamo vejo, na kateri
sedimo oziroma spodkopuje mo gospodarsko osnovo, ki jc moramo ne samo vzdrževati ampak tudi povečevati. Sindf-kati so še posebej opozoriH m dejstvo da pri nas v investicij-ske sklade vlagamo šele ta krat, ko 50 pokrite vse ostale potrebe in obveznosti, fiepra\ bi moralo biti obratno, če ho-Čemo našo sredino resničnc razvijati
Naloga sindikatov je v kon-kretnem primeru več kot očit-na. Seznanjati morajo vse strukture delavcev z doseženi-mi uspehi in nastajajočimi pro-blemi, ustrezneje se angaiirati v družbeni kontroli nad ozdi, ki kažejo tendence k poviševanju osebnih dohodkov, njihova produktivnost pa pada. Zavze-mati pa se morajo tudi za to, da ekonomske številke dobijo ustrezno politično obeležje ;n dobro informirati delavce 0 tem, kaj so planski dokumenti, kaj dobimo in kaj izgubimo pri povečanju ali zmanjšanju po-sameznih Stevilk in da ne sme-mo gledati le na danes ampak tudi na jutri.
Opozorili so tudi na problem gostinstva, ki se utaplja v vse-mogočnih problemih, zato o kvaliteti storitev ne moremo govoriti. Nagrajevanje po delu oziroma plačilo po ustvarje-nem prometu je temeljni ka-men, na katerem mora gostin-stvo graditi. čeprav je res, da je to tudi širšt družbeni problem.
Poleg tega bo treba najti in-strumente, kf bodo samou-pravnim interesnim skupno-stim dali potrebno težo, saj je nevzdržno, da imajo zaposleni v njih večje osebne dohodke in boljše delovne razmere kot tt-str v gospodarstvu. To pomeni, da so neproduktivni poklici bolje cenjeni, kar postavlja sindikaie pred odgovorno na-logo, menjati odnos do dela in se zavzemati za nagrajevanje po doseženih uspehih. Ustva-riti moramo tudi možnosti, da bomo lahko jasno povedali, kako nekdo slabo dela, saj so danes leni takoj socialno ogro-ženi in podobno. Več poudar-ka moramo posvetiti poslov-nosti, ki je v našem vsakda-njem tn političnem življenju na zadnjem mestu. V naših na-daljnjih akcijah bo dobila prto-riteto industrija, kvaliteta dela posameznih ozdov pa se bo merila z ustvarjenim čistim do-hodkom in ne s skupnim kot do sedaj. Sindikati so na kon-cu Le enkrat poudarili, da se mora njihova dejavnost usme-riti v informiranost delavcev, borbo za produktivnost in za nagrajevanje po resničnem delu.
DANE BESEDNJAK