Dogajanje v občini Markovci zaznamuje bogato investicijsko obdobje. Med drugim je v teku gradnja vrtca.
Kljub gospodarski krizi investicije tudi v podjetništvu in obrti. Poročamo o novih pridobitvah.
Poletje in zgodnja jesen sta bila čas številnih dogodkov in prireditev - kulturnih, društvenih in zabavnih
Markovci v novi podobi
Gradnja novega poslovno-stanovanj-skega objekta v središču Markovcev gre h koncu. V petek, 14. septembra, so tako namenu slovesno predali prvi poslovni prostor - nov gostinski lokal, bar Pri oračih.
Prijeten in moderno opremljen lokal je urejen na sto kvadratnih metrih pokritih površin, 30 kvadratnih metrov pa je tudi terase. Nosilca gostinske dejavnosti sta mlada podjetnika Andrej Janžekovič in Gregor Bezjak. »Lokal je, kot se za Mar-kovce spodobi, tematsko povezan z bogato etnografsko preteklostjo domačega kraja, ki še danes predstavlja pomemben del kulturnega dogajanja v občini in bližnji okolici. Pri oračih se bomo trudili povezati današnji hiter tempo življenja s kulturno dediščino našega kraja, vse skupaj občasno začinili s pesmijo oračev, prijateljev pevcev in morda še koga. Trudili se bomo, da bomo zadovoljili vaše želje in na tem mestu doživeli veliko lepih trenutkov ob druženju in povezovanju, ki sta porok za uspešen razvoj kraja in občine kot celote,« je ob odprtju lokala povedal Gregor Bezjak. Andrej Janžekovič pa je nadaljeval z besedami: »Nov gostinski objekt je nastal na osnovi ideje članov skupine Orači, ki sva jo z Gregorjem tudi uresničila. Najin namen je obogatiti ponudbo in vsebino kulturnega življenja v Markovcih, ki imajo bogato tradicijo in le-to želimo tudi nadaljevati. Prav zato je gostinski lokal dobil ime po pustnem liku oraču.«
Slovesnega odprtja se je udeležil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je v družbi investitorja gradnje poslov-no-stanovanjskega objekta in direktorja podjetja MCK Franca Janžekoviča ter obeh najemnikov lokala slavnostno pre-rezal otvoritveni trak.
ISSN 1580-3554
Glasilo občine Markovci
Leto 13, številka 4, oktober 2012
Poslovno-stanovanjski objekt je v mesecu septembru že zaživel.
Teden dni po odprtju bara Pri oračih, 21. septembra, so v novem poslovno-sta-novanjskem objektu v Markovcih odprli tudi poslovalnico Deželne banke Slovenije in prodajalno z živilskim blagom -Mercatorjevo franšizo, s katero upravlja Kmetijska zadruga (KZ) Ptuj. »Na območju občine Markovci je to v obdobju treh let že tretja naša otvoritev. Pred tremi leti smo odpirali prodajalno z živilskim blagom v Bukovcih, lansko leto je sledilo odprtje nove kmetijske trgovine, danes pa torej še odprtje prodajalne v tem novem poslovno-stanovanjskem objektu. KZ Ptuj tako uspešno širi in vzdržuje verigo svojih maloprodajnih poslovalnic. Imamo sedem prodajaln z živili in 24 trgovin s kmetijskim repro materialom. Čez približno mesec dni odpiramo še eno prodajalno, in sicer bomo na Rogoznici, v našem centralnem skladišču, odprli prodajalno z zelenjavo in živili lokalnega izvora. V poslovnih prihodkih skupine KZ Ptuj predstavlja zadružna maloprodaja
Foto: MZ
V petek, 21. septembra, so odprli poslovalnico Deželne banke in Mercatorjevo franšizo. Vrvico so prerezali (z leve): Marjan Hergan, Marjan Janžekovič, Sonja Anadolli, Milan Gabrovec, Peter Vrisk in Aleš Viher.
Foto: MZ
Slavnostni prerez vrvice ob odprtju bara Pri oračih. Vrvico so prerezali: Gregor Bezjak, Andrej Janžekovič, Franc Janžekovič in župan Milan Gabrovec._
(sem sodijo kmetijski repromaterial in živila) okrog 15 milijonov evrov. Na ravni skupine pa smo v lanskem letu sicer beležili 40 milijonov evrov prihodkov,« je v nagovoru povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
Ob odprtju poslovalnice Deželne banke Slovenije je na govorniški oder stopila tudi predsednica uprave banke Sonja Anadolli in med drugim povedala: »Vsi vemo, da so danes banke v dokaj težkem položaju. Naš cilj je komitentom ponuditi kakovosten servis, storitev na nivoju in pa seveda tudi ustrezen razvoj same banke. 85 poslovnih enot na območju celotne Slovenije nam omogoča, da imamo v naši banki vire samo iz naslova prebivalstva. Velik del virov so deponenti in na to smo kot banka zelo ponosni. Praktično nimamo tujih kreditov, zato je banka stabilna. Prav tako v tem letu beležimo porast dodeljenih kreditov tako fizičnim kot pravnim osebam, kar kaže na to, da se stvari izboljšujejo in da počasi
prihajamo v neko novo obdobje.« Navzoče na prireditvi so nagovorili tudi predsednik KZ Ptuj Marjan Hergan, predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije Peter Vrisk, direktor Deželne banke za območje poslovne enote Podravje Aleš Viher in župan občine Markovci Milan Gabrovec. Slavnostnega odprtja v Markovcih se je udeležil tudi poslanec Državnega zbora Franc Pukšič, investitorju gradnje novega poslovno--stanovanjskega objekta Francu Jan-žekoviču pa je vodstvo KZ na otvoritvi namenilo posebno pozornost. Podarili so mu namreč fotografijo starega objekta zadružnega doma. Župan Milan Ga-brovec ter vodstvi Zadruge in Deželne banke pa so se ob tej priložnosti podjetju MCK in njegovemu direktorju Francu Janžekoviču tudi zahvalili za izvedbo investicije v tem kraju.
Mojca Zemljarič
i,(ST (7 MARKOVCI! V
Gradnja vrtca bo zaključena v nekaj mesecih
Veduta Markovcev je v obdobju zadnjih nekaj mesecev dobila povsem novo podobo. Medtem ko je poslovno--stanovanjski objekt v središču Markovcev odprl že nekaj lokalov, pa te dni pospešeno teče tudi gradnja novega vrtca. »Ta bi naj bil zgrajen najkasneje do meseca februarja«, zatrjuje župan Milan Gabrovec, ki smo ga tudi za tokratno izdajo Lista iz Markovcev povabili k pogovoru.
Gradnja objekta, kot je vrtec, je zagotovo naložba desetletja. Bi se strinjali? Župan M. Gabrovec: »Menim, da gre celo za naložbo večjih razsežnosti. Gradnja objektov za potrebe javnih zavodov, kot so šole, vrtci, domovi upokojencev, zdravstveni domovi in podobno, so investicije za obdobje 30 ali celo 40 let. Novogradnja vrtca je tako največja tovrstna investicija v obstoju samostojne občine Markovci. V manj kot dveh letih, odkar sem kot župan prevzel vodenje občine, smo to naložbo uspeli pripeljati v kraj. Danes je gradnja vrtca že zelo daleč in v času treh ali štirih mesecev bi moral biti objekt predan svojemu namenu. Poslopje vrtca bo imelo lastnosti nizko energetskega objekta, za naložbo pa smo s strani Eko sklada prejeli sofinancerski delež. Za ogrevanje bomo uporabili najsodobnejšo tehnologijo z izkoristkom talne vode, to pa pomeni tudi manjše stroške pri vsakoletnem ogrevanju objekta. Kot primer lahko povem, da se za ogrevanje šolskega poslopja na letni ravni porabi okrog 35.000 litrov kurilnega olja, kar predstavlja zelo visoke stroške. Edini strošek, ki ga bomo imeli z ogrevanjem vrtca, bo poraba električne energije, ki bo poganjala črpalke. Ker načrtujemo, da bi v obdobju prihodnjih petih let začeli tudi z aktivnostmi za gradnjo nove šole, bomo seveda tudi pri tistem projektu razmišljali o tovrstnem ogrevanju.« Gradnja vrtca teče zelo hitro. Je bilo tako tudi v načrtu?
Župan M. Gabrovec: »Ko smo podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, to je podjetje Jelovica, smo zastavili datum za dokončanje del mesec februar. Glede na to, s kakšno dinamiko tečejo dela, pa se zna zgoditi, da bo objekt dokončan že prej.« Ste pogosto prisotni na gradbišču? Župan M. Gabrovec: »V začetku, ko so začenjali z zemeljskimi deli, sem bil na gradbišču skoraj vsak dan. Ker gre za tako pomembno in obsežno investicijo, me potek del seveda zanima. Ko je bila postavljena prva etaža, sem se sprehodil po notranjosti objekta in si ga ogledal. Moram reči, da sem bil nad videnim fasciniran. Zadovoljen sem, da gradimo vrtec v takšni obliki, obenem pa si upam trditi, da bo naš vrtec najmodernejši v celotni državi.« Kaj o gradnji novega vrtca pravi javnost?
Župan M. Gabrovec: »Veliko ljudi mi pri realizaciji investicije izreka podporo. V javnosti prihajajo do mene glede te naložbe zelo pozitivne informacije. Je pa res, da del svetnikov, tisti, ki v sejni sobi sedijo na moji desni strani, projektu niso bili naklonjeni, zato smo imeli kar nekaj težav. Upam, da je njihovo mnenje danes drugačno. Če se spomnimo samo dve leti nazaj, je bilo v načrtu, da bi se vrtec širil v obstoječe prostore šole. Za potrebe šole bi uredili montažni prizidek kontejnerske izvedbe. Glede na to, da imamo v občini okrog 180 otrok, ki jim je potrebno zagotoviti predšolsko varstvo, se mi ta ideja ni zdela smiselna in zato smo se odločili za novogradnjo.«
Večkrat ste že omenili, da boste po zaključku gradnje vrtca pristopili h gradnji nove šole.
Župan M. Gabrovec: »Idejno zasnovo za novogradnjo šolskega poslopja bomo začeli pripravljati prihodnje leto. Pri tem nam bo morda v pomoč magistrska naloga študentke iz naše občine, ki študira arhitekturo in se bo v nalogi ukvarjala s projektom nove šole v Markovcih. Razmišljamo pa tudi o tem, da bi za izbiro idejne zasnove objavili javni razpis. V roku petih let bi potem najbrž začeli z gradnjo, seveda pa je gradnja nove šole v veliki meri odvisna tudi od deleža sofinanciranja s strani države.«
Gradnja poslovno-stanovanjskega objekta je zaključena. Na občinskem svetu je slišati kritike, da se pri tem projektu prepletajo javni in zasebni interesi ter tudi javne in zasebne finance. Kako komentirate te očitke? Župan M. Gabrovec: »Kar se tiče tega objekta, pa tudi na splošno vsega, kar smo od novembra 2010 pa do danes začeli ali sploh načrtovali ... Za projekte, ki jih pripravljamo z občinsko upravo, so vseskozi na občinskem svetu s strani petih, šestih svetnikov prisotna nasprotovanja. Vse tisto, kar pripravimo mi, je za njih slabo. Po njihovem mnenju delamo netransparen-tno, proti predpisom in brez dovoljenj. V dveh letih, odkar vodim občino, sem na občinskem svetu vseskozi napaden. Žal pa gre za govorjenje na pamet, ker nihče nikoli ničesar ne preveri, ne pokliče na občinsko upravo, kjer bi lahko dobili vse informacije o tem, kaj se dogaja. Na občinskem svetu potem natolcujejo, da smo tam nekaj sofinancirali, drugje nekaj naredili protipravno in tako dalje. Javno moram povedati, da ničesar ne počnemo protipravno in da delamo transparentno. Pripravljen sem na naslednji dve leti žu-panovanja v občini Markovci. V dobrobit naših občank in občanov bom ta čas delal z vso svojo vnemo, energijo in znanjem. Naš cilj je v kraj in občino pripeljati čim več dejavnosti in storitev ter tako s tem izboljšati vsakodnevne pogoje za življenje.« Na septembrski izredni seji občinskega sveta DIIP za ureditev trga v Markovcih ponovno ni bil izglasovan. Pojavili so se očitki, da se v dokumentaciji potrjuje ureditev zemljišča, ki pa je sicer že asfaltirano.
Župan M. Gabrovec: »Podjetje, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt, je med gradnjo določene ceste, ki so bile okrog starega zadružnega doma, poškodovalo. Po zaključku gradnje je investitor ceste povrnil v prvotno obliko, občina pa je ob
Župan Milan Gabrovec
tem uredila infrastrukturo, ki je javnega značaja (odvodnjavanje meteornih vod in asfaltiranje delov zemljišč, ki so v lasti občine). Cestišče okrog novega objekta smo tako povrnili v prvotno stanje. Če je pa res kakšen meter zemljišča asfaltiran več, kot je to bilo v preteklosti, pa bodo ugotavljali inšpektorji. In če se bo izkazalo, da je asfalta za meter ali dva preveč, bomo investitorju oziroma naročniku del naložili, da se situacija povrne v prvotno stanje. Po mojih podatkih je sicer vse bilo narejeno v skladu s projektno dokumentacijo. Če pa to ne drži, pa bomo ugotovili, saj je preverjanje že v teku. Najlepše bi seveda bilo, če bi na junijski seji že potrdili DIIP za izgradnjo trga in tako bi danes imeli urejeno vse. Ne razumem pa razmišljanj svetnikov, ki se sprašujejo, kam bodo stopili stanovalci novega objekta, češ da so okrog objekta javne površine. Tudi vsi mi, ki živimo v hišah, iz svojih dvorišč stopimo na javno površino (cesto ali pločnik). Kot kaže, je pač treba biti proti vsemu, pa čeprav gre za dobre ideje.« Od dneva, ko ste postali župan, ste peljali pogovore, da se na mestu starega zadružnega doma zgradi nov objekt. Kljub nasprotovanjem je danes ta objekt dejstvo in je že zaživel. Kakšno vrednost za razvoj kraja ima po vašem mnenju ta naložba? Župan M. Gabrovec: »V prvi vrsti to pomeni, da smo uredili ta del Markovcev -da smo porušili staro stavbo in uredili 16 stanovanj ter več poslovnih prostorov. Prav tako potekajo intenzivni pogovori in pogajanja za ureditev lekarne in še nekaterih drugih dejavnosti. Pogovore o tem
pelje investitor gradnje in lastnik objekta - podjetje MCK. Če strnem, smo z novim objektom pridobili stanovanja, izboljšali pogoje za poslovanje že obstoječih dejavnosti (banka, trgovina in gostinski lokal), prav tako pa bomo v kraj pripeljali še nekaj novih dejavnosti.« V Sobetincih se načrtuje gradnja novega vaškega doma. Kako daleč je ta projekt?
Župan M. Gabrovec: »Za gradnjo vaškega doma Sobetinci je občina podala vlogo za pridobitev sofinancerskega deleža. Za projekt je potrjen DIIP in ko bomo dobili sklep o sofinanciranju, bomo pričeli z izbiro izvajalca del. Objekt naj bi zgradili v letu 2013 in ga nato v letu 2014 zaključili.« Kako kaže na področju nadaljevanja gradnje kanalizacijskega sistema? Župan M. Gabrovec: »Na občinskem svetu smo potrdili DIIP, ki smo ga skupaj z občino Gorišnica posredovali na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Gre za vlogo za pridobitev sofinancerskega deleža iz naslova tako imenovanih kohezijskih skladov. S strani ministrstva imamo zagotovljen sklep o sofinanciranju, ki ga pričakujemo v roku meseca dni. Po prejetju sklepa sledi izbira izvajalca del in nato spomladi prihodnje leto začetek gradnje v naseljih Stojnci in Bukovci. Kasneje nas čaka še gradnja kanalizacije v Novi vasi, ki bo prav tako priključena na čistilno napravo na Forminu, vendar ne bo sofinancirana iz kohezijskih sredstev. Sredstva za to naložbo bomo poskušali najti s prijavo na druge možne razpise. Pričakujem, da se bo gradnja kanalizacije v Novi vasi lahko začela že kmalu, morda sočasno z Bukovci in Stojnci.«
In kaj kaže pogled v prihodnost? Katere ideje in projekte bi želeli udejanjiti po tem, ko bosta dva velika projekta -vrtec in kanalizacija - zaključena? Župan M. Gabrovec: »Idej je ogromno. Na območju občine Markovci leži tri četrtine Ptujskega jezera. V Zabovcih, ob športnem parku, je občina lastnica nekaj zemljišč, za katera bom na občinskem svetu predlagal, da se jih uredi v prostor za kampiranje. Sprva bi omogočili okrog 20 priključnih mest s po štirimi priključki, uredili bi sanitarije, v gozdu pa morda kakšne manjše bungalove. Menim, da je ideja uresničljiva. S tem bi v našo občino privabili tiste, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, pa tudi ljubitelje kolesarjenja, po-hodništva ali pa celo goste, ki bi bili pri nas nastanjeni in bi obiskovali Terme Ptuj. Za v bodoče pa je ideja, da na tem prostoru zgradimo regatni center.«
Mojca Zemljarič
Ob šoli že stoji nov vrtec.
2
Leto/13, šteuiMa/4, oktober2012

UST (7 iVi.A.RKOVCJ
Ravnateljeva popotnica novemu mandatu
Ravnatelj Ivan Štrafela začenja svoj drugi petletni mandat vodenja Osnovne šole Markovci. Ob vnovičnem imenovanju na mesto ravnatelja je svoja razmišljanja o vodenju šole in načrtih za v bodoče strnil tudi v zapisu za List iz Markovcev. Začenjam nov petletni mandat vodenja šole in vrtca Markovci. Soglasna podpora učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, Sveta staršev, Občine Markovci in Sveta šole zame predstavljajo veliko priznanje, obenem pa veliko obvezo za naprej. Preden sem se odločil, da ponovno kandidiram za to mesto, sem se vprašal, kakšen ravnatelj sem. Po temeljitem premisleku sem se odločil, da želim nadaljevati in nadgraditi zastavljeno delo. Nadaljnje vodenje šole in vrtca bo temeljilo na mojem dosedanjem delu. Zato se bom v uvodu dotaknil nekaj najpomembnejših segmentov delovanja naše šole in vrtca pod mojim dosedanjim vodstvom. Težko je oceniti tisto, česar del si. Ob oceni si lahko preveč subjektiven ali preveč kritičen, ker se bojiš, da bi pozitivna ocena lahko bila samohvala, preveč kritična pa ne bi odražala objektivnega. Pa vendarle lahko na osnovi različnih analiz zaključim, da sta bila šola in vrtec v času mojega ravnate-ljevanja uspešna. Vsakoletne evalvacije našega dela so pokazale dokaj visoko (v povprečju nad 80 %) stopnjo zadovoljstva. Skozi različne instrumentarije smo učence, starše in delavce šole na različnih področjih našega delovanja povpraševali po njihovem zadovoljstvu. Pomembno je dejstvo, da stanje na nobenem področju ni bilo nikoli alarmantno. Tista področja, ki so imela nekoliko nižjo stopnjo, pa smo se trudili izboljšati. Da smo bili uspešni, nam je priznavalo tudi okolje. Občina Markovci nam je za uspešno delo podelila občinsko priznanje in plaketo. Za dobro in uspešno sodelovanje smo dobili priznanja številnih društev in organizacij znotraj občine in tudi širše. Zveza kulturnih društev nam je podelila naziv »Kulturna šola«. Ta naziv smo si pridobili na osnovi zares širokega spektra kulturnih dejavnostih, ki ob rednem šolskem delu potekajo na naši šoli. Po svojih dobrih kulturnih prireditvah smo prepoznavni že v širšem okolju. Z odlično prireditvijo smo obeležili 200-letnico šolstva v Mar-kovcih, ki se je je udeležil tudi minister za šolstvo. Ob tej priložnosti smo izdali 160 strani obsežni zbornik, v katerem smo se
sprehodili skozi zgodovino šolstva v Mar-kovcih, pripravili pa smo tudi odmevno razstavo. Vsako leto smo aktivno vključeni tudi v pustno dogajanje v Markovcih. Prav tako smo uspešni na pedagoškem področju. Učni načrt in predmetnik sta bila vsako leto realizirana v celoti. Sledili smo novostim na pedagoškem področju, kot sta obvezni drugi tuji jezik in fleksibilni predmetnik. Izvajali smo različne nadstandardne dejavnosti, kot so šole v naravi, plavalni tečaji, tabori, fakultativni pouk tujega jezika in računalništva (tudi že v vrtcu). Vsako leto poteka več kot 30 različnih interesnih dejavnosti. Dosegali smo dobre rezultate na različnih športnih tekmovanjih in tekmovanjih iz znanja. Pomemben segment je tudi mednarodno sodelovanje, saj so naši učenci in delavci bili v okviru različnih projektov v Italiji, Belgiji, Franciji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Dve leti smo bili središče študijskih skupin za strokovne delavce za pet področij. Strokovni in tehnični delavci so se redno permanentno izobraževali. S šolskim letom 2010/11 smo začeli s projektom Zdrav življenjski slog, v letu 2011/12 pa še s projektom Popestrimo šolo. Veliko pozornosti smo namenjali nabavi didaktičnih sredstev, posodabljanju IKT tehnologije in urejanju šolske stavbe.
V	sodelovanju z Občino Markovci smo preuredili dve igralnici za potrebe vrtca, prenovili vrteško igrišče, obnovili vse sanitarije, obnovili in opremili garderobe učencev, obnovili šolsko kuhinjo, razširili in obnovili šolsko knjižnico, prebarvali večino šolskih prostorov in zunanje lesene površine, obnovili smo zbornico in dogradili dodatno pisarno, zamenjali smo tudi dotrajano pohištvo (mize in stoli). Skrbeli smo za urejeno okolico, za kar smo dobili priznanje Turističnega društva Markovci. Zastavljene cilje, ki jih želimo doseči v kratkoročnem in dolgoročnem obdobju, smo oblikovali na osnovi vrednot, vizije, poslanstva, dosedanjih izkušenj pri delu, rezultatov šole, materialnih potreb za izvedbo vzgojno-izobraževalnega procesa ter rezultatov anketiranj strokovnih delavcev, učencev in staršev. Imamo oblikovano vizijo razvoja šole in vrtca, v kateri so jasni in prepoznavni cilji, ki povedo, kakšno šolo in vrtec želimo in ju tudi gradimo.
V	šoli se vsak dan oblikujejo poti, ki se nikoli ne končajo. Vodijo naprej, s popotnico znanja, ki nam ga uspe osvojiti skupaj z otroci. Znanje predstavlja vrednoto in
Ustanovili lokalni
odbor stranke SD
V občini Markovci je bil v mesecu juniju ustanovljen lokalni odbor stranke SD. Za predsednika odbora je bil imenovan Franc Meznarič iz Stojncev. Podpredsednik je postal Franc Poha-rič, sekretarka pa Vika Solina. Kot je vodstvo odbora pojasnilo na ustanovitvenem zboru, ki je potekal na Kmetiji Meznarič v Stojncih, bodo za naslednje lokalne volitve sestavili listo kandidatov, s katero bodo poskušali pridobiti mesto v občinskem svetu. »Glede na ekipo in energijo verjamemo, da bo rezultat dober. Zraven uspeha na volitvah je pomemben tudi program, ki ga že pripravljamo in o katerem se bomo pogo-
Foto: arhiv OŠ
Ivan Štrafela začenja svoj drugi petletni ravnateljski mandat na čelu OŠ Markovci.
zavedanje njegovega pomena v nadaljnjem življenju.
Moj osnovni cilj je ustvarjanje kakovostne šole in vrtca, ki bosta poleg pridobivanja znanja prispevala tudi k oblikovanju otrokove osebnosti. Prispevek pri slednjem pa pomeni topel človeški odnos, spre-jetost in varno okolje, v katerem se naši otroci pripravljajo za vstop v svet odraslega. V bližnji prihodnosti bo za vse nas velika pridobitev izgradnja novega vrtca. S pridobitvijo le-tega se bodo pogoji dela izboljšali,vpis pa bomo lahko omogočili vsem otrokom iz občine Markovci. Z novim vrtcem se bo sprostila tudi prostorska stiska v šoli.
Sedanja šolska stavba je montažnega tipa in je stara 33 let. Njena življenjska
doba se počasi izteka, zato bo potrebno začeti z aktivnostmi za gradnjo nove šole. V letošnjem šolskem letu se je na naši šoli po dolgem času povečalo število učencev. Šolo obiskuje 308 učencev, ki so razporejeni v 18 oddelkov, v sklopu obveznega programa pa delujeta še dva oddelka podaljšanega bivanja in oddelek jutranjega varstva. V 1. razredu je 39 učencev. Vrtec obiskuje 116 otrok, ki so razporejeni v šest oddelkov. V šoli in vrtcu je zaposlenih 64 sodelavcev. Naš cilj je otrokom omogočiti, da se razvijejo v samostojne, odgovorne, svobodne in ustvarjalne ljudi, ki bodo mogli in znali uporabljati svoje intelektualne, telesne in duševne sposobnosti.
Ravnatelj Ivan Štrafela
vorili tudi z občankami in občani. Dejstvo je, da je bilo v naši občini kar nekaj narejenega, socialni demokrati pa vemo, da se da narediti še veliko več. Med cilji, ki smo si jih zastavili, so med drugim razvoj podeželja s poudarkom na samooskrbi, razvoj turistične dejavnosti, promocija kraja in izdelkov, ki jih pridelujejo domačini, ter več priložnosti za mlade,« je ob imenovanju na funkcijo predsednika SD Markovci povedal Franc Meznarič. Ustanovitvenega zbora SD Markovci sta se udeležila tudi podpredsednik stranke in poslanec v državnem zboru Dejan Ži-dan ter predsednik konference SD Dejan Levanič.
Mojca Zemljarič
Leto 13, 'številka 4, oktober2012
3
VA MÍVRKOVCIW
Redna in dve izredni seji občinskega sveta
Zadnja redna seja je bila 21. junija, nato pa 10. julija in 10. septembra še dve izredni seji. Na junijski seji je bil sprejet Odlok o spremembah podrobnega prostorskega načrta za del območja OC Novi Jork, s katerim je bila predvsem podjetju Vitiva omogočena gradnja novega objekta. Sprejeta je bila tudi sprememba Odloka o občinskih cestah, s tem pa natančno določena smer vožnje za tovornjake skozi naselje Sobetinci. Na novo je bil sprejet tudi Pravilnik o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v občini Markovci. Tega je bilo potrebno predvsem prilagoditi novi zakonodaji. Na investicijskem področju so svetniki sprejeli dva DllP-a: investicijski dokument za izgradnjo več-
namenskega centra v Sobetincih in za izgradnjo dvigala na oziroma v občinski stavbi. Sklenili so tudi, da bo Občina kupila eno mansardno stanovanje v novem poslovno-stanovanjskem centru v Mar-kovcih, in sicer takoj, ko bo le-to dokončano in etažirano. Ko bo stanovanje v lasti Občine, bo izveden javni razpis za najem tega istega neprofitnega stanovanja. Ustanovili so tudi dve služnosti: za izgradnjo nizkonapetostnega elektro priključka v Prvencih v korist PH Solar iz Maribora in za zamenjavo bakrenega primarnega kabla omrežja CATV Markovci med naseljema Prvenci in Sobetinci z optičnim kablom v korist firme Teleing. S sklepom so svetniki ustavili postopek prodaje parcel t.i. vaških gmajn v Prvencih. Ker je vaški odbor podal pobudo po
URADNE OBJAVE
i.
Odlok o spremembah in dopolnitvah občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja P13-O1 Novi Jork (Uradno glasilo slovenskih občin št. 21/2012 z dne 29. 6. 2012)
Odlok o dopolnitvah Odloka o občinskih cestah (Uradno glasilo slovenskih občin 21/2012 z dne 29. 6. 2012)
Pravilnik o dodeljevanju občinskih socialnih pomoči v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin 21/2012 z dne 29. 6. 2012)
Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Prvenci (Uradno glasilo slovenskih občin 22/2012 z dne 12. 7. 2012)
Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Zabovci (Uradno glasilo slovenskih občin 22/2012 z dne 12. 7. 2012)
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja prostora P13-O1/1 Obrtna cona Novi Jork (območje III) (Uradno glasilo slovenskih občin 24/2012 z dne 3. 8. 2012)
Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s klikom na Lex Localis.
2.
3.
4.
5.
6.
Obnova cest
Izvajalec del Cestno podjetje Ptuj je zaključil rekonstrukcijo obstoječe lokalne ceste Novi Jork-Sobetinci, vključno z izgradnjo hodnika za pešce in kolesarje.
Po rekonstrukciji je nova asfaltirana širina ceste pet metrov, hodnik za pešce in kolesarje pa je širine 1,8 metra, ki je ločen z vmesnim »zelenim pasom« širine en meter. Celotna dolžina ceste znaša 2,2 kilometra. V sklopu projekta sta v zaselku Novi Jork obnovljeni tudi avtobusna postaja in javna razsvetljava, vzdolž celotne dolžine ceste pa je javna razsvetljava le kanalizirana. V teh dneh se izvaja postopek ureditve meje obstoječe ceste in hodnika, tj. odmera ceste. S stra-
ni sofinancerja projekta, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je že bila izvedena kontrola projekta »na terenu«. Omembe vrednih pripomb ni bilo. Prav tako je izvajalec del Cestno podjetje Ptuj dokončal izgradnjo dela ceste v naselju Zabovci (javne poti proti strelnemu jarku - Rupnikova linija) v skupni dolžini 120 metrov. Omenjena pot vodi predvsem do kmetijsko obdelovalnih površin, zato je obremenjena s težkimi kmetijskimi stroji, ki so obstoječo asfaltno prevleko širine treh metrov uničili. Zaradi navedenega je bila opravljena rekonstrukcija ceste. Po rekonstrukciji je nova asfaltirana širina ceste pet metrov z obojestransko urejenimi bankinami.
Branko Zorko
Lokalna cesta OC Novi Jork-Sobetinci
gradnji kolesarskih poti, bo zemljišče ponovno odmerjeno in zatem ponujeno v odkup Prvenčanom. Posameznim parcelam v Prvencih, Novi vasi in Bukovcih je s sklepom bil podeljen status grajenega javnega dobra, s tem pa občanom omogočen priklop na posamezno javno infrastrukturo. Sprejeta oziroma podana je bila tudi ocena izvajanja programa varnosti občine v letu 2011. Na julijski izredni seji je bil sprejet Odlok o spremembah Odloka o komunalnem prispevku v občini Markovci. Državna inšpekcija je namreč ugotovila, da imamo na območju Spodnjega Podravja vse občine v odlokih narobe zapisana določila o odmeri komunalnega prispevka in posledično le-tega zaračunavamo prenizko. Tudi naši občini je naložila pripravo sprememb odloka, ki bodo nekoliko podražile komunalni prispevek, predvsem za novograditelje. Odločbe za plačilo komunalnega prispevka ob priključitvi na kanalizacijo so namreč bile poslane vsem zavezancem v občini v skladu s prejšnjimi določili odloka, kar pomeni po nižjem izračunu, tako da je prispevek za kanalizacijo po kvadratnem metru objekta in parcele enak na območju celotne občine. Sprejet je bil še sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na parceli v Prvencih in ustanovljena služnost za povezavo omrežja CATV Markovci na hrbtenično optično omrežje družbe Teleing v skupni dolžni 50 metrov v korist služnostnega upravičenca družbe Teleing iz Ljutomera.
Status grajenega javnega dobra je bil podeljen tudi nepremičnini v Zabov-cih in na isti nepremičnini ustanovljena služnost za priključitev na gospodarsko infrastrukturo, in sicer na vodovod in kanalizacijo v korist vsakokratnega lastnika
nepremičnine oziroma sedanjega lastnika Mateja Petroviča iz Ptuja. Svetniki so soglasno tudi sklenili, da se za zastopnika pacientovih pravic na območju ZZV Maribor predlaga kandidatko Natalijo Galinec iz Stojncev, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje v skladu z javnim pozivom.
Na septembrski izredni seji je bil sprejet Investicijski program odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju Ptujskega polja. Gre za projekt izgradnje kanalizacije v Bukovcih in Stojncih z navezavo na čistilno napravo na Forminu. Projekt je prijavljen na kohezijska sredstva in na odobritev evropskih sredstev čakamo že vse od leta 2002. Vmes smo se venomer prilagajali novim zahtevam in projekt nenehno dopolnjevali. Končno upamo na odobritev sredstev skoraj sedem milijonov evrov vrednega projekta. Občini Markovci in Gorišnica bosta tako vsaka na območju svoje občine (pri nas v Bukovcih in Stojncih) zgradili kanalizacijske vode, na Forminu pa skupaj v razmerju 50:50 tudi čistilno napravo. Če bo potekalo vse tako, kot je treba, bi z gradnjo pričeli že v letu 2013. Po zaključenem projektu bi na isto čistilno napravo priključili še na novo zgrajeno kanalizacijo v Novi vasi, saj bo kapaciteta čistilne naprave to omogočala. Sprejet pa je bil tudi sklep o javnem razpisu za opravljanje lekarniške dejavnosti v soglasju z občinama Cirkulane in Zavrč. V kolikor bo s širitvijo lekarniške mreže soglašal Zavod za zdravstveno zavarovanje, čigar soglasje na občini še pričakujemo, bomo nemudoma objavili razpis in tako upamo, da bomo v Markovcih v kratkem času pridobili še eno novo dejavnost - lekarno.
MBK
Frizerski studio Lidija
2. julija je v Bukovcih vrata odprl nov frizerski salon, Frizerski studio Lidija.
Lastnica salona in nosilka dejavnosti je Lidija Petrovič, ki se je po 18 letih dela v frizerstvu odločila za samostojno podjetniško pot. Velikost salona je skupaj s skladiščnimi in sanitarnimi prostori60 kvadratnih metrov. »V salonu strankam ponujamo popolno frizersko storitev, od striženja, sušenja, barvanja (tudi za moške z barvami Keune color man), pramenov, trajn, različnih negovalnih kur la-
sišča, masaže lasišča ... Prodajamo tudi izdelke vrhunske lasne kozmetike Keune iz Francije, ki jo tudi sicer uporabljamo v našem salonu. Ker strmim k novim trendom in kakovostnim storitvam, nenehno obiskujem razne seminarje doma in v tujini, kar tudi dokazujejo certifikati in priznanja, ki sem jih pridobila na področju trend frizur v zadnjih treh letih. V našem salonu smo strankam na voljo vsak dan, razen nedelje, po predhodnem naročilu,« je povedala Lidija Petrovič.
MZ
Foto: zasebni arhiv
Odprtja frizerskega studia se je udeležil tudi župan Milan Gabrovec in takole z lastnico Lidijo Petrovič nazdravil začetku njene podjetniške poti.
Foto: BZ
4
Leto/13, številka/4, oktober2012
Zunanja ureditev poslovno-stanovanjskega objekta Markovci
Podjetje MCK d.o.o. je te dni končalo z izgradnjo poslovno-stanovanjskega centra Markovci. Namesto zadovoljstva ob pridobitvi takšnega objekta v naši sredini je opaziti kar nekaj negodovanja, pripomb, pomislekov, predvsem zaradi nedorečenosti pri urejanju okolice objekta. Prav zato v nadaljevanju na kratko opisujem potek urejanja zunanje ureditve.
Objekt je grajen na zemljišču parcel štev. 486/13, 486/11 k. o. Markovci v lasti investitorja objekta. Sam objekt je grajen do parcelnih mej, ki mejijo na zemljišča, te pa so v lasti Občine Markovci (prikazano na skici). Investitor poslovno-stanovanj-skega objekta je v času gradnje posegel na ta zemljišča in jih delno tudi poškodoval. Kot izvajalec del jih je seveda dolžan sanirati.
Za potrebe energetske oskrbe vrtca in širitve centra naselja Markovci je Občina Markovci v času gradnje poslovno-sta-novanjskega centra izvajala tudi dela na prestavitvi transformatorske postaje TP Markovci-šola. Dela so se izvajala na osnovi sklenjene pogodbe med distributerjem električne energije Elektro Maribor d.o.o. in Občino Markovci. Pogodba Občino Markovci zavezuje, da izvede potrebna gradbena dela, strošek elektro inštaliranja in nakup nove TP pa bremeni elektro distributerja - Elektro Maribor d.o.o. V delu cestišča, ki poteka do obstoječe TP, je Občina Markovci zgradila tudi odvodnjavanje meteornih
vod. Omenjena dela so se izvajala na zemljišču parcel štev. 484/5 in 486/12 k.o. Markovci, na katere je izvajalec poslov-no-stanovanjskega centra delno posegel v času gradnje.
Drugo skupno delovišče, kjer sta gradbene posege izvajala Občina Markovci in investitor poslovno-stanovanjskega centra, je parcela štev. 486/15 in 487/12 k. o. Markovci (cesta, ki poteka proti OŠ oziroma vrtcu). Kot je poznano, odvodnjavanje tudi v tem delu cestišča ni bilo urejeno, zato je bilo smiselno ob navedenem posegu to tudi urediti. Običajno je, da se pri gradnji tovrstnih objektov izdela tudi projekt zunanje ureditve, kjer so jasno določene meje obdelave določenega posega. V tem primeru investitor poslovnega objekta tega projekta ni izdelal, zato se pri nekaterih občinskih svetnikih pojavljajo pomisleki glede deleža financiranja zunanje ureditve. Dejstvo je, da je Občina Markovci naročnik in financer ureditve odvodnjavanja meteornih vod na zemljišču parcel štev. 484/5, 486/15 in 487/12, vse k. o. Markovci, saj v tem delu le-to ni bilo urejeno. Prav tako je dejstvo, da je Občina Markovci naročnik in financer sanacije dela cestišča, v delu poteka meteorne kanalizacije in delu poteka elektro vodnikov, ki so se vgrajevali v sklopu prestavitve TP. Za preostali del zemljišča ob objektu, kjer Občina Mar-kovci gradbenih del ni izvajala (parcele štev. 486/1 2, 487/1 3, 486/7, 486/1 4 ter
Situacija - zunanja ureditev poslovno stanovanjskega centra Markovci
delno 484/5, 486/15, 487/12, vse k. o. Markovci), nosi stroške investitor poslov-no-stanovanjskega objekta, ki je v fazi izgradnje poškodoval javne površine. Strošek ureditve kanalizacije meteornih vod Občina Markovci financira iz proračunske postavke 1502218 »Dograditev
obstoječega kanalizacijskega sistema«, strošek ureditve poškodovanega cestišča pa iz proračunskih postavk 1302101 »Vzdrževanje in urejanje lokalnih cest« in 1302102 »Vzdrževanje in urejanje javnih poti«.
Župan Milan Gabrovec
Novost pri prometu z zemljišči
Zakon o uravnoteženju javnih financ / ZUJF / (Uradni list RS, št. 40/2012) tudi za občane prinaša nekatere novosti. V 138. členu določa davčne stopnje zaradi spremembe namembnosti zemljišč, v 139. členu pa zahteva, da mora zavezanec za odmero davka ob nakupu, prodaji ali menjavi priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v »zemljišče za gradnjo stavb«, iz katerega mora biti (zraven drugih podatkov) razviden datum spremembe namembnosti in velikost parcele, ki ima namembnost »zemljišča za gradnjo stavb«. Davčne stopnje določene v 138. členu ZUJF za davek na dobiček zaradi spremembe na-
membnosti zemljišča znašajo:
-	25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto,
-	15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta,
-	5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh do vključno deset let. Ta določila so pomembna predvsem za občane, ki želijo določeno parcelo prodati ali kupiti ali menjati. Že do sedaj je občan v teh primerih potreboval potrdilo o namenski rabi zemljišča, ki ga je na podlagi vloge pripravila Skupna občin-
ska uprava občin v Spodnjem Podravju, novost pa je dodatna vsebina, ki je v potrdilu zapisana samo v primeru, ko se v postopku ugotovi, da gre za zemljišče, ki je namenjeno gradnji stavb, in sprememba namembnosti (npr. iz kmetijskih ali gozdnih zemljišč v zemljišča, namenjena za gradnjo stavb) ni starejša od deset let. V tem primeru so v tretji točki potrdila za opredelitvijo namenske rabe dodani še podatki o velikosti (površina
parcele namenjene za gradnjo stavb) in datumu spremembe namembnosti. Brez navedenih podatkov prometa z zemljiščem ne bo mogoče speljati. Da občanom prihranimo dodatne poti po uradih, smo prilagodili tudi obrazec za vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi, ki ga (kakor do sedaj) lahko pridobijo na sedežu občine ali na spletni strani http://www.sou-info.si/.
Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Foto: MZ
Pri prometu z zemljišči velja nekaj novosti.
90 let Marije Vincek - v spomin
V	petek, 1. junija, je okrogli življenjski jubilej, 90 let, praznovala tretja najstarejša stojnska vaščanka, danes žal že pokojna, Marija Vincek.
Da je še do nedavnega bila vesela in čila ženica, je dokazala tudi z navdušenostjo nad zaigranimi skladbami ansambla, ki ji je prišel popestrit njen praznik. Njeni otroci so povedali, da je ob njihovem prihodu vselej rekla: »Hvala bogu, da me nič ne boli ...« Tega jim žal več ne bo mogla izreči. Pokojna Marija Vincek se je rodila v Novi vasi, kjer je odraščala skupaj s sedmimi brati in sestrami, od katerih danes živijo še tri sestre; ena od teh je v Srbiji. Mariji so se v zakonu rodili štirje otroci: Milan, Liza, Gela in najmlajši Franc, ki je ostal na domačiji. V jeseni življenja jo je razveseljevalo šest vnukov in štirje pravnuki. Marijo je marsikdo poznal kot dolgoletno poštno delavko v Markovcih, večkrat pa je delo nadomeščala tudi na Ptuju. Že več kot 40 let je bila v pokoju. Sin Franc je s ponosom povedal, da je mama bila tudi borka z zlatim odličjem 1. zagorske brigade in da je prejela odlikovanje za hrabrost, kar je zagotovo častno priznanje.
Mariji so ob njenem jubileju prišli voščit tudi predstavniki Vaškega odbora Stojnci skupaj s svetnikoma, nekaj dni za praznikom pa še predstavniki Rdečega križa in župnijske Karitas. Ob pogledu na zadovoljno Marijo takrat ni nihče pomislil, da se bomo ob koncu poletja od nje poslovili. Res je bilo tako.
V	začetku septembra se je več kot 90 let trajajoča življenjska pot tretje najstarejše stojnske vaščanke iztekla. Spoštovana gospa Marija, počivajte v miru.
Alenka Rožanc
Leto 13, številka 4, oktober2012
5
ÍJÜT (7 íVLíVKKOVCliV
Družinsko srečanje Krajnčičevih
V	soboto, 23. junija, so se v Zabovcih, na domačiji Krajnčič, zbrali sorodniki - potomci očeta in matere Janeza in Otilije Krajnčič ter starega očeta in stare mame Ferdinanda in Julijane Krajnčič, rojene Golob.
V	prijetnem poletnem popoldnevu so se tako pri Krajnčičevih srečale družine štirih bratov: Janeza, Viktorja, Franca in Jožeta. Dva izmed bratov, Viktor in Franc, z družinami živita v Nemčiji, Jože pa v Mestnem vrhu. Janez, najstarejši
izmed njih, je ostal na domačiji v Zabovcih, kjer sta si s soprogo Stanko uredila dom in družino. Pobudnik tokratnega družinskega srečanja je bil Janezov sin Jani, zdaj že mladi gospodar na Krajnči-čevi domačiji.
Sočasno z družinskim srečanjem so se Krajnčičevi spomnili še pomembnega jubileja, povezanega z domačijo. Na njihovem dvorišču namreč stoji star studenec, ki je letos star točno sto let. Studenec je leta 1912 skopal prvi gospodar
Foto: MZ
Srečanje družine Krajnčič
Dan državnosti
V nedeljo, 24. junija, dan pred slovenskim praznikom dneva državnosti, je tudi v naši občini potekala osrednja občinska prireditev ob 21. prazniku slovenske države.
Prireditev je potekala v dveh delih. Ob 10. uri je v domači farni cerkvi potekala maša za domovino, ki jo je daroval gospod župnik Janez Maučec. Za tem je na župnijskem dvorišču ob lipi, simbolu slovenstva, sledil kulturni program v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon. Osredji govornik na prireditvi je bil podžupan občine Markovci Franc Ferčič, ki je vsem zbranim čestital ob prazniku ter med drugim povedal: »Domovina je ena sama, nudi nam mnoge dobrine, ki se jih mnogokrat ne zavedamo ali jih spregledamo. Včasih smo preveč kritični, posebno takrat, ko pričakovanja presegajo realne možnosti. Če je to v pozitivnem smislu, temu sledi
napredek. Mogoče je tudi ta ugotovitev vzpodbudila naše veljake po želji o samostojni domovini, samostojni državi. Želim si, da se vrnejo časi enotnosti, spoštovanja, razumevanja, razumnega odločanja, ko gre za blagostanje, razvoj ožje in širše domovine. Naša domovina je lepa, prelepa; lahko smo ponosni na naša polja, gorat svet, morje in ljudi, zato nam naj bo sveta.«
Kulturni utrinek prireditvi so dodale solistka Simona Kokot ter pevke Mešanega cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko z domovinskimi pesmimi naših poetov. Tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti so letos pripravili tudi v Zabovcih, na gmajni ob vaški lipi. Kulturni program sta pripravili domačinki Brigita in Simona, nastopili pa so otroci iz vasi. Po proslavi se je dogajanje preselilo v športni park, kjer so pripravili vaške igre in pogostitev.
Alenka Rožanc
na domačiji, Ferdinand Krajnčič, o letu izdelave pa priča v studenec vgravirana letnica. Tistega leta naj bi se v Zabovcih sicer skopalo več studencev, dva izmed njih pa še vedno služita svojemu namenu. Janez Krajnčič je studenec obnovil leta 2003. Ker je lepo viden s ceste, ga družina ob praznikih ali drugih priložnostih tudi okrasi. V času božičnih praznikov je to prostor za jaslice, v času pusta nanj obesijo fašenskega duha, za veliko noč pisanice, poleti ga krasijo cvetoče lončnice, jeseni pa buče in druge poljščine. Jaslice in pisanice so Janezovo ročno delo, saj ima z rezbarjenjem in iz-
delovanjem okraskov iz lesa neizmerno veselje. Med drugim je tako že izdelal jaslice, ki jih postavijo v vaški kapeli, kozolec pri vaški lipi, različne majhne vozove in druge okraske.
Slovesno noto junijskemu družinskemu srečanju družine Krajnčič je dodal tudi cerkveni blagoslov, ki ga je opravil farni župnik Janez Maučec. Blagoslovil je domačijo, studenec in Janijevo avtome-hanično delavnico. Vseh 33 udeležencev srečanja pa je tisto soboto preživelo lep sproščen popoldan z veliko dobre volje in smeha.
Mojca Zemljarič
Foto: Darko Meznarič
Nagovor podžupana Franca Ferčiča
J skd
JAVNI SKLAD RtfUBUStE V.UVr NUr. ZA KULTURNE DEJAVNOSTI CJtimflinil itpOtU«! Ptui
objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD PTUJ
ZA LETO 2012
Območna izpostava JSKD Ptuj v skladu z 2. poglavjem Poslovnika OI JSKD Ptuj razpisuje priznanja Sveta območne izpostave za področje ljubiteljske kulture za leto 2012:
•	PRIZNANJE SVETA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine,
•	JUBILEJNA PRIZNANJA OBMOČNE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine.
Predlog mora biti zapisan na priloženem obrazcu in mora vsebovati:
1.	podatke o predlagatelju
•	naziv in poštni naslov društva - predlagatelja, matična številka društva - predlagatelja,
•	ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja,
•	telefon, fax, elektronska pošta.
2.	podatke o kandidatih
•	ime in priimek oz. naziv kandidata, poštni naslov,
•	za katero priznanje je kandidat predlagan,
•	katera priznanja je že prejel.
3.	priloge
•	kratek življenjepis za posameznike s poudarkom na dosežkih na kulturnem področju oz. kratek povzetek o delu društva;
•	utemeljitev, ki mora dovolj obširno navesti razloge, ki upravičujejo podelitev predlaganega priznanja.
Merila za podelitev priznanj
Podelitev priznanja Sveta območne izpostave JSKD Ptuj opravičujejo predvsem pomembni dosežki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika ali društva na področju kulture. Priznanje se podeli:
•	za izjemne dosežke pri organizacijskem delu;
•	za razvijanje novih oblik in vsebin dela;
•	za področje kulturne vzgoje in izobraževanja;
•	za raziskovalno delo;
•	za strokovno svetovalno in mentorsko delo;
•	za razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi društvi in zvezami društev;
•	za publicistično delo;
•	za dosežke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine.
Podelitev jubilejnega priznanja Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj upravičuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let), društva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Podeljevanje priznanj
Priznanja Sveta območne izpostave JSKD Ptuj se podelijo enkrat letno na proslavi v organizaciji OI JSKD Ptuj. Podeli jih vodja območne izpostave ali predsednik/ca Sveta. O izbiri kandidatov odloča Svet Območne izpostave JSKD Ptuj.
Jubilejna priznanja območne izpostave se podeljujejo na letnih oz. jubilejnih prireditvah društev. O podelitvi odloča Svet Območne izpostave JSKD Ptuj, podeljuje pa jih vodja območne izpostave ali predsednik/ca Sveta. Podelitev jubilejnih priznanj ni omejeno z datumom. Predloge za jubilejna priznanja je treba oddati najmanj mesec dni pred prireditvijo, na kateri naj bo podeljeno.
Rok za oddajo predlogov je 12. november 2012.
Popolne vloge pošljite na naslov Območna izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, 2250 Ptuj
s pripisom »Za priznanja«. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni do 21. novembra 2012. Svet območne izpostave bo obravnaval le popolne in pravočasno prispele predloge!
Razpis se posreduje vsem predsednikom kulturnih društev, osnovnim in srednjim šolam na območju območne izpostave in objavi v glasilih občin, za katere dela območna izpostava. Ptuj, september 2012
Predsednica Sveta OI JSKD Ptuj Zlatka Lampret
6
Leto/13, številka/4, oktober2012

LIST (7 (Vi.A.RKOVCJ
20 let podjetja MCK
Podjetje MCK, ki ima poslovne prostore v obrtni coni Novi Jork, je letos zabeležilo 20 let poslovanja. Slavnostni dogodek, ki so ga proslavili v družbi sodelavcev, poslovnih partnerjev, strank, prijateljev in znancev, so pripravili v petek, 20. julija. Podjetje MCK je bilo ustanovljeno leta 1992, na lokaciji v Borovcih, kjer so imeli tudi svojo prvo trgovino z instalacijskim materialom. Vsa leta se je podjetje razvijalo in nadgrajevalo svojo ponudbo. Sprva so na trgu ponujali storitve vodovodnih instalacij in vgradnje ogrevalnih sistemov. V nekaj letih so začeli še s prodajo in vgradnjo keramike ter sanitarnega materiala. Prav tako je pomemben segment njihovega dela postala celovita obnova kopalnic, v Borovcih pa so medtem zgradili tudi nov sodoben poslovno-prodajni objekt. Leta 2005 so dejavnost in sedež podjetja iz Borovcev preselili v obrtno cono Novi Jork, kjer imajo okrog 3500 kvadratnih metrov pokritih površin. V objektu so sodoben salon keramike, kopalnic in
kopalniške opreme, trgovina z instalacijskim materialom ter skladišče. Salon kopalnic je eden izmed največjih, če ne celo največji, v Sloveniji. »Trudimo se, da naš prodajni program sloni na kakovosti. Na področju keramike največ sodelujemo s podjetji iz Italije in Španije, ki sta po obsegu in kvaliteti dva največja proizvajalca keramike na svetu. Za keramiko smo tudi neposredni uvoznik. Naš celoten prodajni asortima sloni na kakovosti in lahko zagotovim, da imamo tako v prodajnem salonu kopalnic kot tudi v trgovini z instalacijskim in drugim materialom ponudbo najvišje kakovosti z ustreznimi standardi,« je povedal direktor podjetja Franc Janžekovič. V podjetju MCK je zaposlenih 20 sodelavcev, pri delu pa jim pomaga tudi nekaj kooperantov. V obdobju zadnjega leta je podjetje v Markovcih zgradilo tudi sodoben poslovno-stanovanjski objekt, ki je te dni že zaživel. Objekt je grajen v štirih etažah. V kletnih prostorih je garažna hiša, v pritličju 11 poslovnih prostorov različnih velikosti, v prvem nadstropju in mansardi pa 17 stanovanj,
Foto: arhiv podjetja
Poslovni objekt podjetja MCK v obrtni coni Novi Jork
zgrajenih na ključ. Stanovanja so velikosti od 47 do 85 kvadratnih metrov, vse enote pa imajo veliko teraso ali balkon. Ogrevanje objekta je urejeno s toplotno črpalko (sistem voda-voda), v objektu je tudi dvigalo. Stanovanja v novem objektu v središču Markovcev bodo za bivanje izredno prijetna, saj so zgrajena po viso-
kih standardih. Prednost objekta je tudi v tem, da je grajen v središču občine, v neposredni bližini šole, vrtca, upravnih prostorov občine, pošte in trgovine. Le nekaj korakov vstran so tudi športne površine, primerne za prosti čas in sprostitev.
Mojca Zemljarič
Novi prostori podjetja Emitt v Stojncih
V podjetju Emitt v Stojncih so junija slovesno odprli nove poslovno-pro-dajne prostore, ki so jih zgradili ob obstoječem poslovnem objektu. Lastnika podjetja Emitt sta Milena in Vladimir Janžekovič, podjetje pa zaposluje deset sodelavcev. Na otvoritveni svečanosti, ki je bila v petek, 29. junija, je bil slavnostni govornik lastnik in direktor podjetja Vladimir Jan-žekovič, ki je skupaj s soprogo Mileno in hčerkama Sabino in Sandro na vhodu v nov objekt prerezal tudi otvoritveni trak. Kulturno noto dogodku so dodali pevci Moškega pevskega zbora Markovci, Milena in Vladimir Janžekovič pa sta v imenu podjetja društvu Sožitje podarila ček v vrednosti 1000 evrov. Nove prostore sta blagoslovila markovski župnik Janez Maučec in župnik iz sosednje občine Za-vrč Jože Pasičnjek. Družini Janžekovič so ob pomembni poslovni pridobitvi čestitali podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, predstavnik občine Markovci Branko Zorko in sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Boris Repič. Vladimir Janžekovič je svojo samostojno podjetniško pot kot elektro inštalater začel leta 1989. Kmalu za tem se je začel
ukvarjati z montažo in servisom oljnih gorilnikov. Od leta 1994 podjetje posluje na zdajšnji lokaciji v Stojncih, kjer so kupili poslovni objekt ter uredili upravne prostore in trgovino. Že kmalu za tem so objekt razširili ter prodajne in skla-
diščne prostore še povečali. Skladišče so v prihodnje razširili še dvakrat, prav tako za ta namen uporabljajo kletne prostore objekta. Skupaj imajo danes za potrebe skladišča na voljo 700 kvadratnih metrov, 160 kvadratnih metrov merijo pro-
Slavnostni prerez otvoritvenega traku
stori nekdanje trgovine, ob obstoječem poslovnem objektu pa so junija lani začeli graditi še prizidek. Gre za novih 300 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, na katerih so svoj prodajni asortima tudi razširili. »To pomeni, da bomo lahko razstavili več materiala, in sicer pri elektro instalacijah, vodovodnih instalacijah ter materialih za centralne kurjave. Pri slednjem bomo v večji meri ponudili sisteme za uporabo alternativnih virov energije. Razstavljeni so kotli na lesno biomaso, na lesne pelete in polena, za-logovniki ter toplotne črpalke,« je ob slovesnem odprtju povedal direktor podjetja Vladimir Janžekovič. Podjetje Emitt danes izvaja storitve s področja elektro, vodovodnih in strelo-vodnih instalacij, meritve elektro in stre-lovodnih instalacij, vgradnjo neopaznih strelovodov, montažo centralnih kurjav, toplotnih črpalk, montažo in servis oljnih in plinskih gorilnikov ter klimatskih naprav, meritve emisij dimnih plinov in montažo svetil. Za naštete storitve ponujajo vgradni material, ob tem pa imajo tudi bogato ponudbo bele tehnike in svetil.
Mojca Zemljarič
Leto 13, številka 4, (Oktober2012
7
VA MÍVRKOVCUV
Predstavitev naših vasi - Markovci
Vas Markovci leži šest kilometrov južno od Ptuja. Poselitev vasi sega v 2. tisočletje pred našim štetjem, v čas mlajše kamene dobe, o čemer nam pričajo najdeni predmeti iz tistih časov. Vas je razdeljena na več delov: Zgornji konec, Gospodska ulica, Spodnji konec in Siget. V zgodovinskih virih, ki so nam na voljo, zasledimo prvo omembo vasi davnega leta 1215, kar pomeni prvi zapis katerekoli izmed vasi v naši občini. Območje Markovcev je skozi stoletja bilo pod upravo več gospodarjev. Vladali so nam Rimljani, frankovsko gospostvo, salzburški nadškofje, različna nemška in avstrijska plemstva. Ker je del današnjega spodnjega Podravja v srednjem veku ležal v t.i. obmejni krajini, je tem krajem vedno pretila grozeča nevarnost vpada Ogrov, ki so, podobno kot Turki, večkrat opustošili to področje. V vasi je v preteklosti stal tudi dvor, ki je v literaturi redko omenjen. Omenja se šele leta 1450, čeprav je bil med največjimi na Ptujskem polju. Leta 1493 so ga razdejali Turki. Po vaški pripovedki naj bi kasneje domačini na njegovem mestu leta 1519 postavili cerkev Sv. Marka. Ker je cerkvica sčasoma postala premajhna, so jo večkrat dozidali, zadnjo večjo spremembo pa je doživela 1871, ko so zgradili novo cerkev. Naslednje leto so ji dodali zakristijo in leta 1936 še stransko kapelo. Markovci so postali samostojna župnija leta 1789, ko so se v vasi začeli pojavljati prvi zametki šolstva. Redni pouk se je začel leta 1810, seveda pod okriljem duhovščine. Prvo šolsko stavbo so v Markovcih zgradili leta 1840, 50 let kasneje pa so postavili novo stavbo, ki stoji še danes in je bolj znana kot »stara šola« oziroma sedanja občinska stavba. V 40. letih 20. stoletja so Markovčani dobili tudi elektriko; nekateri vaščani se še danes spominjajo, kako je bil ta dan pomemben za celotno vas. Po pričevanjih so v farni cerkvi imeli zahvalno mašo, nato pa je sledila procesija do »Jožekvega transformatorja«, ki so ga blagoslovili. Voda je iz mestnega vodovoda pritekla šele leta 1972. Za Markovčane je bila v preteklosti zelo pomembna reka Drava, ki je krojila njihova življenja. Ljudje so živeli v sožitju z reko. Tudi legenda o nastanku imena
vasi Markovci ima v svojo zgodbo vpeto prav reko. Govori namreč o tem, da je kip sv. Marka priplaval po Dravi, vaščani pa so ga dali postaviti na steber v središču vasi. Na Dravi je do druge polovice sedemdesetih let vozil tudi brod, ki so ga domačini imenovali »barno«. Ko so začeli graditi Ptujsko jezero, ki je zelo zaznamovalo vas Markov-ce in okolico, je ta prenehal pluti. Preden so vaščani naredili brod in ustanovili brodarsko zadrugo Markovci, so reko premagovali z velikimi čolni, v katerih so iz svojih polj in travnikov iz Šturmovca prevažali svoje pridelke.
Šturmovci so danes znani kot krajinski park, ki je pod okriljem projekta Natura 2000. Sicer to področje leži v sosednji občini Videm, a ima na njem veliko kmetijskih površin tudi mnogo naših občanov.
V preteklosti, ko še ni bilo zgrajenega umetnega jezera, je bilo to območje zelo poplavno. Zaradi tega so naši predniki imeli tukaj predvsem gozdnate travnike, kar pomeni, da so jih poleti kosili in tako pridelali seno za živino, v jeseni ali spomladi pa so pograbili listje, ki so ga uporabili za steljo. Danes po namembnosti še vedno prednjačijo travniki, vendar so posledično zaradi izseka drevja nastale tudi večje njive.
Markovčani so se nekoč največ ukvarjali s poljedelstvom, povezanim z živinorejo. Kmetje so največ pridelovali čebulo in krompir, ker je geografska lega omogočala dobro uspevanje teh rastlin. Prodajali so ju po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.
Središče Markovcev
99 let Rozalije Slameršak
Foto: Marija Prelog
99-letna Rozalija Slameršak v družbi snahe
Rozalija Slameršak, po domače Ma-tečova tetica, je najstarejša vaščanka Markovcev in tudi najstarejša občanka v markovski občini. Avgusta letos je dopolnila 99 let. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki obeh humanitarnih organizacij v naši občini, župnijske Karitas in Rdečega križa, ter predstavniki vaške skupnosti. Ro-zalija Slameršak je mati šestih otrok, ki so si ustvarili družine in jo vsi, skupaj z vnuki in pravnuki, radi obiskujejo. Skrbno za 99-letno mamo in babico skrbijo najmlajši sin Viktor s snaho Bebo ter vnukinji Helena in Urška. Matečova tetica je še vedno pokretna, vendar žal precej naglušna. Leta nazaj je poleti skoraj vsak dan šla peš z motiko na rami na njivo, vedno dobre volje in nasmejana. Družina se je preživljala z majhno kmetijo, mož pa je bil brodar na markovskem barnu. Občani in vaščani želimo Rozaliji Slameršak obilo zdravja v želji, da dočaka 100 let.
Marija Prelog
Večina velikih kmetov je imela tudi lastne vinograde v Halozah. Ljudje pa se niso ukvarjali samo s kmetijstvom, v kraju sta bili razviti tudi obrt in rokodelstvo. Čeprav je v preteklosti življenje v Markovcih teklo počasi in jim je čas počasneje mineval kot danes, so vas mnogokrat prizadele naravne nesreče in epidemije različnih bolezni (kuga v 15. stol., kolera v 18. stol., povodenj in požari). Eden večjih požarov, ko je pogorelo več kot pol vasi, je izbruhnil leta 1857. Leta 1935 je požar upepelil spodnji del vasi - Siget. Ker so veliki požari pustošili večkrat, so leta 1923 ustanovili Gasilsko brigado Nova vas-Markovci. Še isto leto so prebivalci obeh vasi in okolice prispevali denarne in materialne dobrine, da so gasilci lahko nabavili ročno gasilno brizgalno z vso pripadajočo opremo. Leta 1950 so gasilci na občnem zboru sprejeli sklep, da sporazumno porazdelijo opremo in se razdružijo. Tako je dve leti kasneje bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Markovci. Svoje prostore so markovski gasilci dobili šele leta 1974, ko so adaptirali sokolski dom. Vse do tedaj so svojo opremo shranjevali po različnih skednjih in v prostorih Kmetijskega kombinata Ptuj. Tri leta po odprtju gasilskega doma so namenu predali tudi svoj prvi orodni avto TAM
65 T5. Leto 1997 je bilo za gasilce znova slovesno, saj so pridobili novo orodno vozilo za prevoz moštva Peugeot Boxer. V letu 2007 je v Markovcih bila otvoritev novega gasilsko-vaškega doma, ki stoji na mestu starega in je lahko vzgled marsikaterim domovom v okolici. Markovci so danes upravno in geografsko središče očine Markovci. V vasi se nahajajo šola, občinska stavba s pošto, zdravstvenimi storitvami in drugimi poslovnimi prostori, cerkev in vrtec. Vaščani smo še posebej ponosni na izgled svoje vasi, saj je bila v preteklih letih dobljena vsa infrastruktura (elektrika, vodovod, telefon), dobili pa smo tudi kanalizacijo. Čeprav vas z vsemi posodobitvami daje vtis urbanega okolja, vaščani še vedno težimo k temu, da živimo na vasi, v kmečkem okolju in temu primerno bi bilo potrebno gledati tudi v prihodnosti, predvsem na področju prostorske in okoljske politike.
Gonilne sile družabnega življenja na vasi so predvsem gasilsko in športno društvo ter Vaški odbor Markovci. Čeprav mnogi trdijo, da se ljudje vedno manj družijo, pa je v naši vasi obratno. Vaščani se radi zberejo ob različnih organiziranih prireditvah in tako popestrijo vaško življenje.
Matjaž Mlinarič
Foto: zasebni arhiv
Razglednica vasi Markovci iz sredine 20. stoletja
8
Leto/13, številka/4, aktabrn2012
Poslednja seja brez sejnine
Koncem maja je prvi predsednik skupščine Krajevne skupnosti Markovci Vladimir Korošec daleč od medijske pozornosti sklical poslednjo sejo vseh organov krajevne skupnosti Markovci (v nadaljevanju KS Markovci), delujočih od sredine šestdesetih let do leta 1991. Tedaj je bila KS Markovci ukinjena in kot Primestna četrt priključena Mestni občini Ptuj. Zbrali so se člani svetov KS, člani skupščine KS, vidni člani komisij in delegacij SIS-ov, delavci KS, sejo pa sta počastila tudi sedanji župan Milan Gabrovec in vedno dobrodošel Branko Kostanjevec. Slednjih dveh smo bili posebej veseli, zlasti prisotnosti gospoda župana. S svojo udeležbo je dokazal, da spoštuje čas in delo svojih starejših predhodnikov, nekdanjih funkcionarjev, ki so močno zaznamovali razvoj in prepoznavnost naše sedanje občine. To je bilo prvo srečanje v takšni sestavi - seja v posebnem am-bientu (športni park Borovci), seja, kjer smo po prelepi slovenski navadi imeli tudi zakusko, ki jo je plačal sklicatelj, in poslednja seja, kjer, kot smo bili vajeni, niso bile izplačane sejnine. Zbrane je prijazno nagovoril sklicatelj Vladko Korošec, ki je poudaril, da je bila sklic »seje« v takšni sestavi njegova velika dolgoletna želja. S ponosom se je spomnil časov, ko smo našo KS gradili s samoprispevkom in nabiranjem prispevkov z nabiralnimi polami od hiše do hiše. Prisotne je zaprosil, da podajo svoja mnenja o delu v tistem času, ali kot je bilo zapisano v vabilu »... spominjali
Foto: Laura
Zbrani na srečanju v družbi župana Milana Gabrovca
se bomo, tehtali svoje delo, za katerega nismo dobili plačila, našo KS pa pustili v odlični kondiciji ...«. V tistem času je bila največja težava skoraj vseh krajevnih skupnosti slaba infrastruktura. To je bil čas, ko smo polagali prve metre asfalta, prve metre vodovodnih cevi, ko smo korenito prenovili naše pokopališče in postavili pokopališko vežico, zgradili novo šolo, KS pa je bila še kako vpeta v gradnjo hidroelektrarne SD II, ki se je močno zajedla v naš prostor in spremenila življenje ljudi. Leta 1973 so bili na območju KS Markovci le štirje telefonski priključki, v 80-tih pa smo bili med prvimi s svojo kabelsko televizijo.
In res, vsak od prisotnih se je »spominjal in tehtal«; nekateri manj, drugi dalj časa. Spominjali so se zapletov in težav pri izpeljavi projektov. Kljub zbranim sredstvom s samoprispevki so mnoga
društva v svoji vasi zbirala še dodatna sredstva z nabiralnimi polami od vrat do vrat. Največkrat je šlo za nabavo novega gasilskega vozila, gradnjo vaškega ali gasilskega doma. Ob tem sem pomislila na burne seje sedanjega občinskega sveta v zvezi z nabavo novih gasilskih vozil. Skoraj prepričana sem, da bi naši vrli gasilci (vsa čast njihovemu požrtvovalnemu delu!) danes tiste redke požare še vedno gasili z legendarnimi »rosen-bauercami«, če bi morali sredstva zbirati na tak način.
Kot kaže pa je daleč največ težav in zamer povzročalo število telefonskih priključkov, saj (posebej v prvi rundi) ni bilo mogoče ugoditi vsem. V sedanjem času to težko razumemo, saj ima že vsak družinski član svoj mobilnik, hišni telefoni pa skoraj molčijo. Eden »najkrajših poročevalcev« na srečanju je bil nekdan-
Foto: Laura
Pobudnik srečanja je bil Vladko Korošec.
ji tajnik KS, ki je v svojem, samo njemu lastnem slogu, poročal, da je bilo vse idealno, delovni čas neomejen, pokojnina pa nadpovprečna, tako da skupaj z varstvenim dodatkom ne doseže niti slovenskega povprečja. Vseeno, hvala gospod Črešnik, bili ste »Mädchen für alles« in malo je tistih, ki smo vam hvaležni. Srečanje nekdanjih legendarnih funkcionarjev je potekalo v letu okroglih obletnic. V letošnjem letu bo namreč sklicatelj Vladko Korošec praznoval visok okrogli jubilej, ki bi mu ga prisodil le malokdo. Trije od predsednikov sveta KS pa so ali pa še bodo letos dopolnili 70 let. Vsem, za nazaj in vnaprej - čestitke! Iskreno hvaležni smo Vladku Korošcu za odlično idejo in njeno uresničitev, hvala spretnemu natakarju Francu Obranu za hitro postrežbo in dobro vino ter na koncu hvala Športnemu društvu Borovci, ki nas je sprejelo pod svoj krov. Vsi zbrani pa so izrazili zahvalo tistim, ki so izbojevali samostojno občino, katere razvoj skrbno spremljamo. Županu, občinskemu svetu in občinski upravi pa želimo uspešno delo in naj nas tudi v bodoče ne delita besedi nekoč in danes. Kot lokalna skupnost smo bili vedno uspešni in takšni ostanimo tudi vnaprej!
Danica Tement
Leto 13, številka 4, oktober2012
9
(7 MÍVRKOVCIW
Nika in Mojca - Naj dijakinji Gimnazije Ptuj
Foto: zasebni arhiv
Naj dijakinji Mojca Kostanjevec in Nika Rožanc ob prejemu maturitetnega spričevala
Ob koncu štiriletnega šolanja Gimnazija Ptuj podeljuje naziv Naj dijak/--inja generacije. Letos je to mesto pripadlo kar dvema uspešnima dijakinjama, ki prihajata iz naše občine. To sta Nika Rožanc in Mojca Kostanjevec, ki je tudi letošnja zlata maturantka, saj ji je na maturi uspelo zbrati 30 točk. Obe sta bili sošolki že od male šole dalje, vselej sta sodelovali v tandemu in tako soustvarjali uspehe na različnih področjih. Nika in Mojca sta nam zaupali načrte za prihodnost, obe pa se bosta prav radi spominjali srednješolskih let. »Mnogo ljudi rado reče, da so ravno gimnazijska oziroma srednješolska leta bila tisto najlepše obdobje v njihovem življenju. Sama še tega ne morem potrditi, je pa res, da so zame bila brezskrben čas sklepanja novih prijateljstev, za katera verjamem, da bodo trajala še dolga leta, čas nepozabnih zabav in druženj, tudi čas učenja, ki se mu je pač težko izogniti, nenazadnje pa moja gimnazijska leta ostajajo nepozabna življenjska izkušnja,« je o spominih na svoja srednješolska leta povedala Mojca, Nika pa jo je dopolnila z besedami: »Gimnazijska leta so resnično hitro minila. Najprej so se nam štiri leta zdela kot dolga pot, a so nas na koncu vse prehitela in hitro jih je bilo konec. To so bila leta odraščanja, spreminjanja in sprejemanja realnosti sveta. V slabih 1500 dnevih sem pridobila ogromno znanja in širine, videla kar velik kos Evrope in spoznala tudi najboljše prijatelje.« Vseeno pa pot do uspehov ni lahka. »Matematika in fizika sta bili moja Ahilova peta. Vedno rečem, da vsi nismo za vse, zato sem pri teh predmetih potrebovala nekaj pomoči. Zahvaljujoč mojim brihtnim sošolcem pa sem vsako leto znova vse uspela spraviti pod kap,« je dejala Nika. Mojca, ki ji naravoslovni predmeti niso delali težav, pa odgovarja: »Težko rečem, da so kje nastale velike ovire. Ko pride do problema, se z njim preprosto moraš soočiti. Z učenjem, ki je bistveni faktor v gimnazijskem izobraže-
vanju, sama ponavadi nisem imela težav. Seveda so bili dnevi, ko je bilo potrebno stisniti zobe. Šele po opravljenih preizkušnjah namreč spoznaš, da v nobenem trenutku nisi tako zrel, da bi bil kos novemu in še neznanemu problemu popolnoma brez dvomov.« Obe punci sta bili vsa leta odličnjakinji; Mojca bi svoje povprečje ocen težko kakorkoli izboljšala. V vseh teh letih sta se uspešno udeleževali tudi tekmovanj z najrazličnejših področij; Mojca je tri leta zapored prejela srebrno Cankarjevo priznanje. Ptujska gimnazija je šola z jasno vizijo in cilji, ki jo vsako leto zapustijo zadovoljne generacije gimnazijcev. Nika pojasnjuje: »Ptujska gimnazija je resnično ustanova, ki vzgaja. Ne poučuje samo zahtevanih predmetov, ampak vzgaja za življenje. Zraven vsega splošnega znanja daje širino, možnosti potovanj in širjenja obzorij. Vsem prihajajočim generacijam bi jo toplo priporočala. Zakaj? Sama brez nje na primer ne bi videla Dunaja, Pariza, Budimpešte, Škotske, Danske, Bolgarije, Belgije ...« Mojca k temu doda: »Gimnazija Ptuj je prostor delavnih, ustvarjalnih in strpnih ljudi. Omogoča kvalitetno izobraževanje, ki zajema in vključuje tako družbena kot tudi naravoslovna področja raziskovanja, svojim dijakom pa hkrati ponuja tudi ogromno možnosti sodelovanja in udej-stvovanja v najrazličnejših aktivnostih in drugih dejavnostih.«
Obe maturantki sta (bili) vključeni v mnogo obšolskih dejavnosti, kar je velikokrat težko uskladiti z rednim šolskim programom. »Moram reči, da sem si nakopičila kar precej obveznosti; moja interesna področja so namreč zelo raznolika in zato sem bila pogosto vpeta v dodatne družbeno angažirane aktivnosti na šoli in izven nje. Toda s svojo vztrajnostjo in voljo do dela mi je nekako uspelo uskladiti obšolske dejavnosti tudi s šolskimi obveznostmi. Kar se mora, namreč ni težko,« razloži Mojca, Nika pa pritrdi: »Uf, tukaj pa je včasih šlo zelo na tesno. Terjalo je veliko časa in stresa, a so bili v šoli vedno razumevajoči do teh zadev (npr. šolski pevski zbor ter razne priredi-
tve; vaje smo imeli kar med poukom). Pri zunanjih dejavnostih sem si tudi nekako uspela organizirati čas, a je bila šola vedno na prvem mestu.« Obe sta bili tudi na mnogih ekskurzijah; izpostaviti velja Nikino potovanje na Dansko, kamor je bila izbrana s strani domače gimnazije in Društva sloven-sko-danskega prijateljstva in Mojčino izmenjavo v daljni Singapur. »Šlo je za mednarodno izmenjavo v okviru projekta Homeseek in ptujska gimnazija je kot prva šola v Sloveniji v izmenjavi sodelovala z azijsko šolo. Marca sem tako odpotovala na dolgo pot proti več kot deset tisoč kilometrov oddaljenemu Sin-gapurju - varni, moderni mestni državici z naprednim gospodarstvom, učinkovitim javnim transportom, širokimi avenijami, brezhibno čistimi ulicami in v nebo vpijočimi nebotičniki kamorkoli si pogledal. Na drugi strani pa kamere, nadzor, nerazumne denarne in krute telesne kazni, cenzurirani mediji. Dobrodošli v Singapurju! Vse nepozabne dogodivščine, ki sem jih doživela tam, je nemogoče strniti v kratke vtise. Gre za izkušnjo, ki je zame neprecenljivega pomena,« je o dijaški izmenjavi v Singapurju povedala Mojca, Nika pa je svoje izkušnje iz Evrope strnila z besedami: »Na Dansko sem potovala skupaj z ostalimi dijaki iz slovenskih srednjih šol. V spominu mi ostajajo tudi ekskurzije preko predmeta Umetnostna zgodovina, kjer smo obiskali velike evropske muzeje (Dunaj, Firence, Rim, Pariz) in videli ogromno. Na 'dopust' smo se odpravili v Bolgarijo, na evropsko ekskurzijo pa v Bruselj in Strasbourg, kjer smo obiskali pomembne evropske institucije. Profesor angleščine nas je popeljal na rodno Škotsko, en teden smo bili na izmenjavi na Madžarskem, pri predmetu geografija pa smo šli k sosedom na Hrvaško in v Bosno. Naša Slovenija pa je tako ali tako bila redno na programu naših končnih izletov. Vse te ekskurzije so bile super, fenomenalno fantastične in bi jih vse še enkrat z veseljem ponovila! Ne le, da spoznaš druge kulture, obiščeš prelepe kraje in vidiš znamenitosti, ampak začneš ceniti svojo domovino in znani stavek: Doma je najlepše!«
Zanimalo nas je tudi, kam ju bo pot vodila meseca oktobra, ko bosta postali študentki brucki. Nika: »Vpisala sem se na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani, kjer bom študirala komunikologijo - tržno komuniciranje in odnose z javnostjo.« Mojca: »Sama sem za nadaljevanje izobraževanja izbrala študij biokemije v Ljubljani. V prihodnosti morda razmišljam tudi o kakšnem letu študija v tujini, vendar so to zaenkrat še samo razmišljanja. Novih izzivov se že močno veselim. « Obe punci sta radovedni in ju zanima mnogo stvari. Ukvarjata se z raznolikimi dejavnostmi. Nika je bila v preteklih letih na ptujski gimnaziji predsednica dijaške skupnosti, Mojca pa podpredsednica. Naključje? Poleg tega obe beležita še novinarstvo dijaške skupnosti, članstvo v šolskem pevskem zboru ter sodelovanje na mnogih prireditvah v okviru šole, tudi v šolskih muzikalih. Obe že od malih nog pojeta v domačem cerkvenem pevskem zboru, Mojca pa se je pridružila tudi folklorni skupini. Nika se nasmehne: »Glasba, družina in prijatelji, sončni dnevi, poletno kolesarjenje in sprehodi ter dobre knjige so stvari, ki mi narišejo nasmeh na obraz.«
In kaj dekletoma pomeni naziv Naj dijakinja? Obe se strinjata, da naziv pomeni pohvalo za trud in sodelovanje v štirih letih gimnazije in je dodatna potrditev, da so dejanja in zrel ter odgovoren pristop k delu bila pravilna. Hkrati je to tudi dokaz, da drugi tvoje delo znajo prepoznati in ceniti. »In biti deležen tega, je vsekakor zelo dober občutek. Zagotovo uspeh ni naključje, saj sva z Mojco v gimnaziji pri mnogih projektih delovali skupaj in bili odličen tim. Pri vodenju dijaške skupnosti je bila vedno moja desna roka in zagotovo mi brez nje marsikaj ne bi uspelo,« pravi Nika. Mojca doda: »Naziv naj dijakinje je prejela tudi Nika. In ni nikogar, s katerim bi ta naziv raje delila. Očitno že mora biti nekaj v našem zraku, da naša generacija dosega take rezultate. Verjamem, da je ta naziv plod najinega dela in prizadevanja, ki so ga profesorji, domači in prijatelji vedno spodbujali. Biti nagrajen na takšen način, pa je seveda velika čast.«
Alenka Rožanc
Minimaturanti
Foto: MZ
Lanski minimaturanti na obisku pri županu Milanu Gabrovcu_
Lanska generacija minimaturantov Vrtca Markovci je v petek, 1. junija, obiskala župana Milana Gabrovca. Župan jih je sprejel pred vhodom v občino, kjer so se fotografirali, nato pa so se mali nadebudneži odpravili na ogled prostorov občine. V nadaljevanju so zapeli himno „Mi smo minimaturanti", se posladkali s čokolado in sokom, od župana pa prejeli še skromna darilca. Minimaturante so na obisku pri županu spremljale vzgojiteljice Nataša in Simona Hameršak ter Polona Strelec Čuš. V Vrtcu Markovci je bilo v obdobju 2011/12 30 minimaturantov, in sicer v skupinah Sončki in Smeški. Te dni pa so lanski minimaturanti kot prvošolci že zakorakali v novo šolsko leto.
MZ
10
Leto/13, šteuilka/4, oktober2012
UST (7 MARKO VC
Petra Arklinič - Naj dijakinja Slovenije 2012
Dijaška organizacija Slovenije je letošnje leto drugič zapovrstjo imenovala Naj dijaka in Naj dijakinjo Slovenije za tekoče šolsko leto. Naziv Naj dijakinja za šolsko leto 2011/12 je pripadel Petri Arklinič, Markovčanki, sicer zdaj že maturantki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT). Petra je še ena izmed dijakov uspešne generacije letnikov 1993, ki so na letošnjih poklicnih in splošnih maturah osvojili zelo dobre rezultate, prav tako pa so jim bila podeljena priznanja in posebni nazivi. Petri ob priznanju za njen uspeh in vsestransko delo iskreno čestitamo, povabili pa smo jo tudi h kratkemu klepetu.
Petra, kako gledaš na srednješolska leta? Kakšno popotnico za življenje ti je dala Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru? Petra Arklinič: »Leta, ki sem jih preživela med šolanjem v srednji šoli, so oblikovala moj jaz. Prehodila sem mnogo poti, na katerih sem se velikokrat spotaknila, vendar nikoli nisem zares obstala. Živela sem v gibanju. Sodelovala sem na različnih področjih. Delo je sooblikovalo mojo osebnost. Nikoli mi ni bilo žal za porabljen čas v šolskih in obšolskih dejavnostih. V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor sem se ogromno naučila o turizmu in delu, ki ga želim opravljati. Najpomembnejše je znanje, ki je ključ do uspeha v moji prihodnosti.« Prejela si mnogo priznanj in nagrad. Jih lahko nekaj izpostaviš? Petra Arklinič: »Udeleževala sem se različnih tekmovanj s področja turizma, kjer sem na državnem tekmovanju dosegla srebrno in na mednarodnem tekmovanju zlato priznanje. Uspehov pa nisem dosegala samo na tekmovanjih s področja turizma, ampak tudi na številnih drugih tekmovanjih. Izredno me je veselilo opravljanje praktičnega usposabljanja v Lifeclass hotelih v Portorožu, kjer sem se veliko naučila, in to znanje tudi pokazala, za kar sem bila prav tako nagrajena z zlatim priznanjem.«
Kakšna je SšGt, kaj ponuja? Ali jo priporočaš generacijam, ki prihajajo? Petra Arklinič: »SŠGT ponuja izobraževanja v poklicih gostinstva in turizma. S tem šolskim letom smo dobili tudi novega ravnatelja, s katerim so zadovoljni predvsem dijaki. Veliko stvari se je že iz-
Foto: zasebni arhiv
Naj dijakinja Slovenije Petra Arklinič iz Markovcev
boljšalo, verjamem pa da bo g. Erjavcu v bodoče uspelo uresničiti še veliko svojih načrtov. Prav posebej bi se rada zahvalila prav njemu, saj je bil moj razrednik vsa štiri leta, obenem pa je človek, ki mi je podaril veliko življenjskih nasvetov. V turizmu se lahko najde vsak, ki ima rad razgibano delo, tuje jezike, raziskovanje sveta, komuniciranje z ljudmi vseh starostnih skupin. Imeti mora organizacijske spretnosti in prijeten način govorjenja, da ljudje z veseljem prisluhnejo. V zakup pa moramo jemati veliko več delovnih dni, tudi med prazniki. Na začetku se vsaka stvar zdi velika in presneto težka, vendar ljudje velikokrat mislimo, da so sanje in cilji preveliki. Če lahko sanjamo, lahko te sanje tudi uresničimo!« Kako si uspela uskladiti šolske in mnogo obšolskih dejavnosti? Bila si namreč dejavna v mnogih organizacijah. Petra Arklinič: »Med šolanjem sem stanovala v Dijaškem domu Drava Maribor. Odlično sem sodelovala z vsemi zaposlenimi, še posebej pa z vzgojiteljico Barbaro Štingl in ravnateljem Ivanom Sagadinom. V sklopu domske skupnosti, ki sem jo vodila in ji predsedovala v dijaškem domu, sem se ukvarjala s številnimi aktivnostmi. Organizirala sem različne domske prireditve, jih tudi vodila, recitirala in ponavadi za popestritev prireditve tudi kaj zapela. Pri tem pa nikoli nisem bila sama, saj so mi pomagali
številni zaposleni in dijaki, ki so si prav tako želeli zapolniti svoj prosti čas. Imeli smo svoj pevski zbor, odbojkarsko mešano ekipo, tekli smo po mestnem parku, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, se udeleževali številnih čistilnih akcij ... Dijakom nikoli nisem odklonila učne pomoči in sem jim vedno pomagala pri njihovih morebitnih problemih. Štiri leta sem bila tudi predsednica vzgojne skupine, prostovoljna gasilka in predstavnica dijakov v svetu šole. Udeleževala sem se srečanj, okroglih miz in pisala članke ter prispevke za različna glasila. Nikoli mi ni bil dolgčas, saj se ob vsem tem preživela še čas s svojimi prijatelji.« Kakšni so tvoji načrti? Kam te bo pot v naslednjem študijskem letu ponesla iz Markovcev?
Petra Arklinič: »Markovci bodo za vedno ostali moja domača vas, vendar bom svojo izobraževalno pot nadaljevala v prestolnici, na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Rada bi videla čim več sveta in preizkusila delo v različnih podjetjih, osnova pa je vsekakor turizem. Želim se preizkusiti v čim več različnih delih, saj sem zelo dinamična oseba. Moja želja je tudi narediti licenco za turističnega vodnika. Po končanem študiju bi rada na-
redila še pedagoško-andragoške izpite in postala profesorica turizma in ekonomije ali pa celo vzgojiteljica v dijaškem domu Drava Maribor.« Kaj te sicer najbolj veseli, s čim se najraje ukvarjaš?
Petra Arklinič: »Zelo me veseli petje, pisanje in slikanje. Med študijem bi rada izpopolnila tehniko petja v kakšni od glasbenih šol. Tu in tam napišem kakšno prozo o vseh mogočih stvareh, ki se mi pletejo po glavi. Prav tako uživam v slikanju. Slikam z oljnimi barvami in želim uresničiti sanje o samostojni razstavi; seveda, ko bom imela dovolj razstavnega materiala.«
Kako si preživela letošnje zasluženo poletje?
Petra Arklinič: »Poletje sem preživela predvsem delovno. Kot spremljevalka in animatorka delam v turistični agenciji Mondial Travel, med tem opravljam tudi dela v strežbi v restavraciji Pan v Kidričevem ter v Perutnini Ptuj. Pomagam pa tudi staršem na kmetiji, kjer je pomoč vedno dobrodošla.«
Kaj ti pomeni naziv Naj dijakinja Slovenije? Poleg tebe sta naziv Naj dijakinji generacije na ptujski gimnaziji osvojili še dve tvoji nekdanji sošolki, Nika Rožanc in Mojca Kostanjevec. Je to naključje ali se v vaši generaciji skrivajo talenti?
Petra Arklinič: »Ko so mi sporočili novico, da so me na Dijaški organizaciji Slovenije izbrali za Naj dijakinjo Slovenije, najprej nisem dojela, kaj se pravzaprav dogaja. Občutek je izjemen, iz dneva v dan počasi dojemam, kaj ta naziv pravzaprav pomeni. Ko sem dosegala uspehe in se ukvarjala z različnimi dejavnostmi, se nisem zavedala, kaj vse pravzaprav počnem. Ko sedaj listam priznanja, zahvale in diplome, pa sem ponosna sama nase in hvaležna vsem, ki so mi ob tem pomagali na poti: družini, profesorjem, prijateljem in vzgojiteljem. Vsekakor sem mnenja da naša generacija iz dneva v dan preseneča z uspehi. Trudimo se in smo za naš trud tudi nagrajeni. Vesela sem, da lahko uspeh delim z vsemi svojimi sovrstniki.«
Alenka Rožanc
Odličnjaki pri županu
Ob zaključku minulega šolskega leta je župan Milan Gabrovec na občini pripravil sprejem za najbolj uspešne učence domače osnovne šole. Sprejema se je udeležilo 51 učencev od 4. do 9. razreda, spremljalo pa jih je tudi nekaj učiteljev, ravnatelj Ivan Štrafela in pomočnik ravnatelja Boris Šegula.	MZ
Devetošolci 2011/12
Na osnovni šoli Markovci je v šolskem letu 2011 / 12 šolanje uspešno zaključila še ena generacija devetošolcev. Vseh 33 devetošolcev je uspešno končalo osnovnošolsko izobraževanje, njihova razrednika pa sta bila Irena Križanec in Drago Prislan. Zaključek osnovne šole so učenci, njihovi starši in zaposleni na šoli proslavili z valeto, ki so jo pripravili 8. junija.	MZ
Leto 13, številka 4, oktober2012
i, (¿¡T (7 MARKO VC II V
Sprejem podmladka Rdečega križa v osnovni šoli
Foto: Marija Prelog
Podmladek RK Markovci z učiteljicama Brigito Horvat in Janjo Hunjet ter učiteljem Milo-vanom Miluničem
Občni zbor RK Markovci
V mesecu maju obeležujemo teden Rdečega križa in takrat na temo humanitarnosti in prostovoljstva potekajo različne prireditve.
OORK Markovci v sodelovanju z osnovno šolo že tretje leto zapored organizira sprejem otrok drugih razredov v podmladek RK. Letos se je za podpis prijavnic vstopa otrok v podmladek RK v osnovni šoli odločilo le devet staršev. Ob tem pa imamo dobro podporo otrok izpred dveh let, saj se je takrat vpisalo bistveno več učencev. Članstvo ni bistvenega pomena; pomembnejše je dejstvo, da bomo odrasli člani znali otrokom privzgojiti in predati poslanstvo humanitarnosti, solidarnosti in sočutnosti v obliki prosto-voljstva in ne le v materialnem smislu. Pomembna naloga je tudi, da jim bomo na pravilen način podali njihove obveznosti, čeprav prostovoljne, ki jih potem zavezujejo, ko so že včlanjeni. Na osnovni šoli se že izvaja nekaj akcij, ki so povezane tudi z aktivnostjo občanov. Tako se otroci
že tretje leto vključujejo v vseslovensko akcijo Drobtinice, ki poteka v mesecu oktobru ob svetovnem dnevu hrane. Zbrani denar se nameni za šolsko prehrano otrok. Lani so člani podmladka organizirali, da so šolarji za družino Piškur, ki jim je pogorela hiša, ob tem pa sta dva šolarja ostala brez vseh potrebščin za šolo, prispevali po evro ali več. Za Markov bazar so pripravljali izdelke, organizirali so zbiranje starega papirja, vsa zbrana finančna sredstva pa namenili šolarjem. Glede na to, da šola ponuja veliko različnih krožkov, je učence težko privabiti v delovanje krožka RK. Z novim šolskim letom se bomo morali tudi v upravnem odboru OORK aktivneje vključiti v delovanje podmladka. To je potrebno, če želimo, da bomo tudi v prihodnosti imeli prostovoljce, ki bodo pripravljeni obiskati starejšega soseda ali sovaščana in mu pomagati. Kako malo je potrebno! Le prijazna beseda ali pogovor - to nekomu pomeni ogromno.
Marija Prelog
V	soboto, 2. junija, je bil sklican občni zbor Občinskega odbora Rdečega križa (OORK) Markovci za pregled dela v letih 2010 in 2011.
Na zbor smo povabili vse aktivne in podporne člane RK ter ljudi, ki so prepričani, da v naši občini potrebujemo tudi humanitarna društva, ki se ukvarjajo s problematiko ljudi na različnih področjih življenja.
V	preteklih dveh letih smo organizirali številna predavanja iz različnih področjih, največ na temo zdravja, bila pa so izvedena tudi alternativna in duhovna predavanja. Realizirali smo krvne meritve. Osnovna prehrambena živila (mleko, moko, testenine, riž) smo razdelili več kot 80 osebam oz. družinam. V letu 2011 nam je prisluhnil tudi gospod žu-
pan. Tako je bil lani prvič organiziran tudi sprejem v občinski stavbi, kar je vsekakor spoštovanja vredna gesta, da se župan tudi javno zahvali občanom za njihovo nesebično pomoč. Vsekakor je naša naloga prisluhniti človeku, ki se želi izpovedati o svojih osebnih stiskah in čustvih, ga potolažiti ali napotiti k zdravniku. Vsekakor pa morata biti največja vrednota prostovoljca diskretnost in iskrenost, brez kakršnegakoli ogovarjanja in obtoževanja.
Dela nam ne bo zmanjkalo, obenem pa upamo, da se nam bodo v prihodnosti aktivno priključili tudi mladi s svojimi zamislimi in predlogi. Želimo si, da bi še naprej tako uspešno sodelovali s člani župnijske Karitas, saj nas vse združujeta srčnost in čut za pomoč sočloveku.
Marija Prelog
Oživimo srce, rešujmo življenje
V	mesecu maju sta OO RK in župnijska Karitas organizirali predavanje z naslovom Oživimo srce, rešujmo življenje. V goste so povabili internista dr. Marka Bombeka iz UKC Maribor, ki je na zanimiv način predstavil delovanje srca in prvo pomoč v primeru srčnega zastoja.
V	prvem delu predavanja je predstavil zgradbo srca in ožilja ter celotnega sistema krvnega obtoka. Posebej je opozoril, kako se človek vse premalo zaveda pomembnosti zdravega delovanja srca. Večinoma je le-to povezano z načinom vsakodnevnega življenja. Pomembni
Foto: Marija Prelog
Internist dr. Marko Bombek iz UKC Maribor je na zanimiv način predstavil delovanje srca in prvo pomoč v primeru srčnega zastoja.
so pravilna prehrana, gibanje, situacije z manj stresa ... Tega se več ali manj vsi zavedamo, vendar dokler človek nima zdravstvenih težav, naredi bore malo za preventivo svojega zdravja. V drugem delu je dr. Bombek predstavil delovanje avtomatskega zunanjega de-fibrilatorja (AED). Srčni zastoj je najpogostejši vzrok v sodobni družbi in tudi v Sloveniji ni nič drugače. Če so v primeru, ko človek doživi zastoj srca, prisotni očividci, bi lahko prizadetemu s pravilno in izbrano pomočjo pomagali. Do zastoja srca pride, ker srčna mišica ne dobi dovolj kisika ter se tako ne more skrčiti. Če je del srčne mišice poškodovan, pride do pojava fibrilacije, srce se v celoti krči, na različnih delih pa premalo. Tako se poruši pravilen vrstni red krčenja preddvorov in prekatov, kri se ne iztiska v telo in tako pride do srčnega zastoja. Prav zato je zelo pomembna čimprejšnja defibri-lacija z avtomatskim zunanjim defibrilatorjem (AED). Žal večina ljudi ne ve, kaj je defibrilator in kako se pravilno uporablja. To je naprava, ki prepreči fibri-lacijo srca. Preko elektrod, ki jih namestimo na sprednjo stran prsnega koša, se ustvari močan električni sunek, ki spodbudi srce, da požene kri po telesu. Za nadaljnje ukrepanje pa je seveda potrebna strokovna pomoč. Defibrilator ima prikazano slikovno in glasovno navodilo v slovenskem jeziku in nas vodi tako, da se laiku ni treba bati, da bi naredil karkoli narobe. Želja v OORK je, da bi se tudi v naši občini nabavil zunanji avtomatski defibrilator (AED). Ta bi bil nameščen na kraju, kjer bi zanj vedeli vsi občani, da bi se lahko v primeru suma srčnega zastoja čim prej pričelo z oživljanjem prizadetega.
Marija Prelog
OORK Markovci in župnijska Karitas
V	skladišču RK in Karitas v Markovcih izdaja in prejem oblačil potekata vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16. do 18. ure. Na voljo so tudi prehranski paketi iz evropskih sredstev. V primeru, da ne potrebujete več oblačil vaših otrok (vseh velikosti, predvsem jesenskih in zimskih), vas prosimo, da jih podarite tistim, ki jih potrebujejo. Še naprej se zbirajo tudi plastični zamaški.
Objavljamo telefonske številke prostovoljcev, ki jih lahko pokličete, če potrebujete pomoč (hrano, oblačila ali zgolj pogovor).
Nova vas pri Markovcih: 040 377 396; Markovci: 041 327 043, 041944241; Zabovci: 031 478 776, 031 803 682; Strelci: 031 763 252, 041 831 945; Prvenci: 041 394 339, 740 70 38; Sobetinci: 031 733 103; Bukovci: 031 836 086, 041 759 443; Stojnci: 051 302 904, 051 399 859 in Borovci: 041 326 913, 051 305 116.
Občinska organizacija Rdečega križa, podmladek RK OŠ Markovci in župnijska Karitas vabijo na stojnice „Drobtinic" ob svetovnem dnevu hrane, ki bo v soboto, 13. oktobra, na različnih lokacijah po občini. Z nakupom pekovskih izdelkov pred trgovinami boste darovali za šolsko prehrano otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih je čedalje več.
Vabimo na predavanje Svet na pragu preobrazbe, ki bo 23. oktobra. Predavala bo Janika Matejka Jančič iz Ljubljane.
V	začetku novembra se bo v prostorih PGD Markovci začela rekreativna telovadba različnih oblik. Telovadbo bo vodila Tanja Cimerman, izkušena vaditeljica. Več informacij dobite na številki 041-327-043.
Vse prireditve in dobrodelne akcije organiziramo prostovoljci, zato bo naš trud poplačan že s tem, da se dogodkov, ki jih pripravljamo, udeležite. V kolikor pa lahko pomagate ljudem, ki so v stiski, pa vam bomo tako mi kot tisti, ki so pomoči potrebni, nadvse hvaležni.
12
Leto/13, šteuilka/4, oktober2012
UST (7 [Vi. A K KO VC
Pionirke PGD Bukovci državne prvakinje
Foto: MZ
Pionirke PGD Bukovci so medalje in pokal za osvojen naslov državnih prvakinj prejele ob Dnevu gasilca OGZ Ptuj, 24. junija._
PGD Bukovci smo bili z desetinama pionirjev in pionirk že v sezoni 2011 zelo uspešni, saj sta ti dve ekipi zmagali na tekmovanju OGZ Ptuj, v jeseni pa sta bili obe ekipi prvi v svoji konkurenci na tekmovanju Podravske regije. S tem sta si pridobili možnost za udeležbo na mladinskem državnem tekmovanju, ki je 2. junija letos potekalo na mestnem stadionu na Ptuju. V desetini pionirjev in pionirk lahko nastopi tekmovalec, tekmovalka v starosti od sedem do vključno 11 let. V novem ciklusu tekmovanj smo morali v PGD Bukovci zaradi odhoda prejšnjih v desetino pionirk pridobiti pet novih članic. S poveljnikom sva že v mesecu marcu obiskala starše otrok in po pogovoru z novimi kandidati in kandidatkami pridobila v naše vrste zadostno število članov za sestavo obeh ekip. Kot mentorju ekipe mi je bilo poznano, da je v letošnjem letu v sklopu vseh vaj tudi štafeta. Za izvedbo takšne vaje je potrebno imeti večjo in močnejšo ekipo, zato smo za pomoč zaprosili poveljnika PGD Stojnci, ki nam je tako rekoč posodil dve tekmovalki, za kar se mu ob tej priliki iskreno zahvaljujemo. K ekipi je pristopila tudi tekmovalka iz PGD Nova vas. Vaje so se pričele že v mesecu aprilu, ker pa so imeli otroci poleg šolskih obveznosti še dodatne hobije, smo ure popoldanskih treningov uskladili s težavo. Po napornih dnevih vaj smo se polni upanja in pričakovanja 2. junija z ekipama pionirjev in pionirk ter ob podpori navijačev in staršev odpravili na mestni stadion na Ptuju. Nastopa obeh ekip sta bila dobra, lahko bi rekli celo odlična, zato smo temu ustrezno pričakovali tudi visoke rezultate. Zaradi dobrega občutka uspešno opravljenega dela smo bili toliko bolj presenečeni, ko je napovedovalka naznanila, da so pionirke šele na 34. mestu. Pionirji PGD Bukovci so osvojili 2. mesto. Razočaranje pionirk je bilo zato še toliko večje, saj so bile tudi same v pričakovanju dobrih rezultatov. Žalostni obrazi, solze v očeh in vprašanja: »Kako je to mogoče?« Nisem jih mogel potolažiti, ni-
sem jim mogel dati odgovora, vse dokler nisem dobil pisnih rezultatov ter ugotovil, da je nastala napaka v zapisu časa pri štafeti. Poskušali smo jo odpraviti, vendar nam žal do konca svečane razglasitve to ni uspelo.
Kot mentor ekipe osebno obžalujem, da našim pionirkam ni bilo dano stopiti na najvišjo stopničko pred častno tribuno, pred domače navijače in starše ter prejeti visokega naziva državnih prvakinj v konkurenci. Za te občutke in veselje smo bili zaradi napake vsi skupaj prikrajšani. Že naslednjega dne, 3. junija, je PGD Bukovci podalo pisno pritožbo na Gasilsko zvezo Slovenije (GZS), v vednost OGZ Ptuj, regijskemu poveljniku, občinskemu poveljstvu ter nekaterim odgovornim na GZS. Gasilska zveza Slovenije je pritožbo pregledala, ji ugodila ter se PGD Bukovci in pionirkam za neljubo napako tudi pisno opravičila. V nedeljo, 24. junija, na 16. dnevu gasilcev OGZ Ptuj in ob 100. letnici PGD Hajdina je poveljnik GZS Matjaž Klarič podelil medalje in pokal pionirkam PGD Bukovci za 1. mesto na državnem mladinskem tekmovanju ter jih tako razglasil za državne prvakinje.
PGD Bukovci se je tokrat že šestič po vrsti udeležilo državnega tekmovanja. Obe ekipi sta vedno dosegali visoke rezultate, saj imamo iz teh tekmovanj štiri druga mesta in eno prvo mesto. V letu 2012 pa imamo po vseh neljubih zapletih tako 2. mesto za pionirje in 1. mesto za pionirke. Resnično zavidljivi in pohvale vredni rezultati. Ob tej priložnosti iskreno čestitam obema ekipama pionirjev in pionirk za dosežene rezultate ter se istočasno zahvaljujem vsem iz PGD Bukovci, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tem dosežkom. Še posebej bi se želel zahvaliti vsem sponzorjem za materialno in finančno podporo ter vsem staršem in starim staršem, ki ste svoje otroke oziroma vnuke in vnukinje vozili na vaje ter prihajali po njih. Brez vas in vaše podpore teh rezultatov zagotovo ne bi mogli doseči.
Slavko Horvat
24.	gasilski memorial za Marka Slamerška
Prostovoljno gasilsko društvo Markovci je v soboto, 23. junija, organiziralo tradicionalno memorialno tekmovanje v spomin na mladega gasilca Marka Slamerška.
Kljub temu, da so se to soboto odvijala številna gasilska tekmovanja in druge prireditve, je v Markovcih sodelovalo 18 desetin, pionirskih in članskih. Sodelovali so tudi gostje iz sosednje Hrvaške, DVD Lovrečan-Dubrava. Za pionirje je tekmovanje v Markovcih zelo zanimivo, saj prve tri ekipe prejmejo medalje (celotna desetina). Tekmujejo v prenosu vode, vaji z vedrovko in v redovnih vajah. Vsekakor pa je pomembno, da otroci znajo prenesti tudi poraz; če niso med prvimi tremi, še ne pomeni, da niso dobri. Nekdo je prvi, nekdo pa pač zadnji.
V	kategoriji pionirjev je na junijskem tekmovanju v Markovcih prvo mesto osvojila desetina pGd Stojnci, drugi so bili Bukovci in tretji Zabovci. Med pionirkami je zmagala ekipa Bukovcev, druga je bila ekipa Markovcev in tretja ekipa Zabovcev. V članski konkurenci je bil vrstni red sledeč: 1. mesto Slovenja vas, 2. mesto Podgorci in 3. mesto Bukovci. Ekipa članic iz Podvincev je bila edina in je tako zasedla 1. mesto.
Marija Prelog
25.	tekmovanje pionirjev in 5. člansko
V	mesecu juniju je v Športnem parku v Zabovcih potekalo 25. memorialno tekmovanje za pokal Ivančka Horvata in Marjana Bračiča ter 5. člansko tekmovanje v mokri vaji.
V	kategoriji pionirjev se je tekmovanja udeležilo 18 ekip. Med ekipami dečkov so bili rezultati naslednji: 1. mesto in prehodni pokal so osvojili pionirji iz Stojncev, drugo mesto Bukovci, tretje pa Zabovci; sledijo jim Draženci, Markovci in Paloma - Sladki vrh.
Med dekleti so bile najboljše pionirke iz Bukovcev, 2. mesto so osvojile pionirke iz Gerečje vasi, 3. mesto pa pionirke iz Spuhlje. Sledile so jim pionirke iz Zabovcev, Podvincev, Markovcev in Paloma - Sladki vrh.
V	članski kategoriji se je tekmovanja v mokri vaji udeležilo pet ekip. Najhitrejši so bili člani iz PGD Markovci, drugi člani PGD Zabovci, tretji pa člani PGD Stojnci. Sledili so jim člani PGD Paloma - Sladki vrh in PGD Bukovci.
Jana Janžel
Srečanje gasilk
V soboto, 1. septembra, je bilo družabno srečanje gasilk prostovoljk iz OGZ Ptuj, ki je letos potekalo pod okriljem PGD Cir-kulane.
Članice PGD Cirkulane so se resnično potrudile pri organizaciji, saj so priredile kulturni program in pester program družabnih iger, kjer smo se članice drugih društev morale kar potruditi pri izvedbi le-teh. Članice so pozdravili župan občine Cirkulane Janez Jur-gec, domači predsednik PGD, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in poveljnik OP Markovci Milan Majer. Kasneje so se pridružili tudi regijski poveljnik Janez Liponik in novi častniki ter častnica, ki so se vračali s podelitve diplom, ki je potekalo v Mojstrani. Žal se je letos v primerjavi z lanskim letom srečanja udeležilo manj gasilk, saj so ta dan različna društva imela tudi svoje aktivnosti, dogodke in prireditve.
Marija Prelog
Regijsko tekmovanje ekip prve pomoči
Letošnje 17. regijsko tekmovanje ekip Civilne zaščite in Rdečega križa je bilo v soboto, 23. junija, v Cirkulanah, potekalo pa je v organizaciji RK Ptuj in občine Cirkulane.
Tekmovanja se je udeležilo šest ekip. Celotno preverjanje dela je temeljilo na primeru množičnih nesreč: potresa, delovne nezgode pri podiranju dreves in nesreče pri delu na objektu. Ocenjevali so se komunikacija z očividci, pravilna izvedba triaže, hitro in dobro komuniciranje z vsemi pristojnimi službami, pravilen pristop k vsem udeležencem na delovnih točkah. Občinske ekipe prve pomoči so laične ekipe in so zelo pomembne v primeru naravnih ali drugih nesreč. Čeprav so laične, se morajo temeljito in strokovno pripravljati na tekmovanje in to znanje nenehno dopolnjevati.
Marija Prelog
Leto 13, številka 4, oktober2012
13
VA MiVRKOVCIW
Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Markovci
Čebelarsko društvo (ČD) Markovci je v petek, 15. junija, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije pripravilo dan odprtih vrat. Prireditev je potekala po vsej Sloveniji, saj se je tej pobudi odzvalo veliko čebelarskih društev. Naše društvo je to prireditev imelo v letnem planu že več let, vendar nam je zaradi različnih razlogov ni uspelo uresničiti.
S prireditvijo smo se želeli predstaviti čebelarji in čebelarska društva ter pobližje prikazati čebelarjenje - kje in kako živijo čebele, kakšno je njihovo delo in kako se pridobivajo pravi domači med ter ostali čebelji pridelki in izdelki iz medu. Člani ČD Markovci smo omenjeno prireditev pripravili na naši parceli, kjer imamo postavljen društven učni čebelnjak. Dan odprtih vrat je namenjen vsem občankam in občanom, otrokom iz vrtca in šole ter drugim obiskovalcem, ki jih to področje zanima. Povabili smo tudi društva iz naše občine, s katerimi že vrsto let dobro sodelujemo. Pripravili smo ogled učnega čebelnjaka, ki je namensko grajen prav za takšne prireditve, in različna predavanja s praktičnim prikazom. Prikazali smo delo čebelarja pri čebelah, prikaz točenja medu in degustacijo različnih vrst medu, medenih pijač in medice ter ostalih čebeljih pridelkov. Naše članice in žene čebelarjev so pripravile različne vrste medenega peciva, med
katerimi seveda niso manjkali medenja-ki. Pred čebelnjakom je ta dan bila veliko čebelarska tržnica, razstava starega in tudi takšnega čebelarskega orodja, ki ga čebelarji pri svojem delu uporabljajo danes. Na stojnicah smo pripravili medene pijače, s katerimi smo pogostili vse obiskovalce, pripravili pa smo tudi veliko pisnega gradiva, s katerim seznanjamo, kaj je med, kakšne vrste razlikujemo, kako se pridobiva in kakšen je pomen čebelarja pri ohranjanju čebel in narave. Tudi naši čebelarji so se na bogato obloženih stojnicah predstavljali s svojimi čebelarskimi izdelki, ki jih pridobivajo na naraven način. Tako je bilo na enem mestu možno dobiti veliko različnih, zdravih, domačih, medenih izdelkov.
Med prvimi so nas obiskali otroci iz vrtca z vzgojiteljicami, ki so naši veliki prijatelji in se pri nas dobro počutijo ter nas vedno z veseljem obiščejo. Vedno znova smo veseli njihovega obiska, zato smo zanje posebej pripravili program, s katerim smo jim predstavili, kje živijo čebelice, kaj dela čebelar v čebelnjaku, kakšna je njegova obleka in zakaj. Pokazali smo jim, kje čebele shranjujejo med in kako čebelar iz teh satnic iztoči med. Otroci so z zanimanjem poslušali, kaj jim razlagamo; tudi sami so znali veliko povedati o čebelah. Za otroke iz vrtca smo pripravili pravo domačo medico - takšno, kot so jo nekoč prodajali čebelarji na kakšnih prireditvah ali žegnanjih. To so imeli otroci
nekoč zelo radi, prav tako pa tudi danes, saj so jo otroci iz vrtca z veseljem popili. Nikamor se jim ni mudilo; s seboj so prinesli tudi barvice in liste. Z veseljem so risali in pili medico, saj so se v našem čebelnjaku dobro počutili. Ko so odhajali, smo jim v spomin na ta dan podarili med v manjših kozarčkih in različne izdelke iz čebeljega voska. Obiskala sta nas tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štra-fela in podravnatelj Boris Šegula. Bila sta navdušena nad našo predstavitvijo in se sama prepričala, kako so otroci uživali. Izrekla sta nam čestitke za pripravo. Prav tako sta nas obiskala župan Milan
Gabrovec in podžupan Franc Ferčič. Zelo smo bili veseli njunega obiska. Ponudili smo različno pecivo, med in vse vrste medenih pijač. Pred odhodom sta nam čestitala ter pohvalila našo prireditev. Z obiskom smo bili za prvič zadovoljni. Prav zaradi vseh pohvalnih besed smo se odločili, da bomo vsako leto pripravili dan odprtih vrat, vedno s kakšnimi novostmi. Prepričani smo, da bo vsako leto več obiskovalcev. Do takrat pa se čebelarji ČD Markovci priporočamo z našimi čebeljimi izdelki in vas lepo pozdravljamo s čebelarskim pozdravom »Naj medi«.
Miran Milošič
Miki miške odkrivajo Slovenijo
Ker smo se člani pustne skupine Miki miške iz Stojncev februarja letos zelo dobro odrezali na pustnih karnevalih, smo sami sebe štiri mesece kasneje nagradili še z »maškorskim« izletom. V nedeljo, 24. junija, smo se z avtobusom odpravili na triurno vožnjo proti kraški pokrajini.
Najprej smo si ogledali najstarejšo turistično jamo v Evropi, jamo Vilenica. Takšno ime ima, ker so nekoč mislili, da v njej prebivajo dobre vile. V 450 metrih podzemnega sprehoda smo videli veličastne kraške kapnike. Zaposleni, ki vodijo turistične oglede, so nekaterim nadeli imena zaradi njihove oblike. Tako smo videli kapnike z imeni Gorila, Sladoled, Želva in še veliko drugih. Ob odhodu iz jame smo videli najbolj znano slovensko flavtistko in pevko Tinkaro Kovač, ki nas je v okviru festivala Lokvice povabila na stand up komedijo Matjaža Javšnika, bolje pozna-
nega kot Izija iz TV Dober dan. Preden se je stand up začel, smo si šli ogledat še naselje Štanjel, ki je znano po ozkih ulicah s kamnitimi hišami in gradu. V naselju smo imeli čas, da smo si nabrali novih moči s kozarcem hladne pijače, otroci pa s sladoledom. Pot smo nadaljevali do pršutarne Kras. Tam so nam predstavili pridelavo pršuta. Imajo različne vrste pršutov: atletske (iz mesa brez maščobe), debele (iz mesa z veliko maščobe), normalne in pršut divjih prašičev, na katerem pustijo dolge črne dlake. Pršut sušijo približno eno leto. Kasneje smo si privoščili kosilo v njihovi restavraciji, ki se je začelo z de-gustacijo pršuta.
Ob sončnem zahodu se je začel stand up Matjaža Javšnika, ki je v predstavi govoril o Titovem in socialističnem času. Vsi - najstarejši, tisti srednjih let in otroci - smo se mu nasmejali do solz. Kasneje smo z njim in Tinkaro naredili še skupin-
Fotomlakar - fotograf v sosednji vasi
v Dornavi, v pritličju občinske stavbe
Od nekdaj so lepe Markovčanke slovele al' lePše kot pri Foto Mlakar slikane bilo ni nobene ...
Poroka, rojstni dan,
krst, zabava ... Fotografiranje ob vseh
priložnostih. V studiu in na terenu.
PON-PET od 8. do 12. in od 14. do 17. ure
Ostale dni in delo na terenu po dogovoru.



7
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE dobite TAKOJ!
www.fotomlakar.si | info@fotomlakar.si | 070 823 674
sko fotografijo. To je bila pika na i tega izleta.
Nato nas je čakala dolga pot proti domu
z več postojankami. Tudi ko ni fašenka, se člani pustne skupine zberemo ter gremo na pohod, izlet, rimske igre ... Tako se skozi vso leto družimo in odkrivamo vsakič drug delček Slovenije.
Stefani Pivko
Foto: Na st] a Krajnc
Skupinska fotografija udeležencev ekskurzije
ROMANJE V
MEDUGORJE
Od četrtka, 25. oktobra, do nedelje, 28. oktobra 2012
Pot nas bo vodila po cesti Zagreb-Karlovac-Sinj-Split (ogled), do Medugorja, Ogledali si bomo tudi znamenitosti Mostarja s starim mostom in turi ko ulico ter rimokatoliško cerkev in mošejo. Domov pa se bomo ustavili v Makarski, hrvaškem Lurdu in na slapovih.
Duhovno vodstvo romanja: minorit p. Vito MUHIČ.
Vabi ŽPS župnije sv. Marko niže Ptuja, Kontaktna oseba za prijavo Slavko Mar;
tel; 740 71 85 ali GSM: 041 831 945
14
Leto/13, številka/4, oktober2012
UST (7 [Vi. A K KO VC
Tradicionalna žetev v Prvencih
Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, ki ga od letos vodi predsednik Ivan Golob, je v soboto, 7. julija, pripravilo tradicionalno prireditev Od setve do peke, na kateri so prikazali stari običaj žetve.
V	vročem sobotnem popoldnevu so se žanjci in žanjice zbrali na kmečkem dvorišču, pri gospodarju in gospodinji.
V	vlogi gospodinje in gospodarja sta jih pozdravila Jerica in Ivan Golob. Žanj-cem sta ponudila okrepčilo, nato pa se jim tudi zahvalila, da so se odzvali gospodarjevi prošnji za pomoč pri delu na njivi. V nadaljevanju sta jih pospremila na njivo in žetev se je pričela. Žanjcev je bilo kar nekaj, prišli pa so iz vseh devetih vasi markovske občine. Tudi letos je delo na njivi potekalo na ustaljen način. Moški so kosili oziroma želi žito, ženske so za njimi pobirale žitno klasje in ga vezale v snope ter spletale »povresla«. Snope so nato povezali in postavili »ra-stave«. Po zaključenem delu je sledila še malica, nato pa skozi popoldan in ves večer še zabava pod šotorom z ansamblom Osvajalci.
Žetve v Prvencih se je letos udeležilo tudi devet članov Kulturno-umetniške-ga društva Sobetinci - sekcije za ohranjanje ljudske dediščine. Alenka Rižnar,
vodja sekcije, je vtise z žetve strnila takole: »Otroke smo na žetev peljali z lesenim vozičkom, po domače imenovanim »grčekom«, kakor je to bilo v
navadi v preteklosti, saj je mati nekoč jemala svoje otroke s seboj na njivo. Po sprejemu pri gospodarju smo takoj po-prijeli za delo. Po končanem delu smo v veliki košari prinesli »južno«. Kar na tleh smo razgrnili prt, nadevali stare kovinske sklede, krožnike in šalice ter se »najužnali«. Gospodinje so pripravile sirovo kipjeno pogačo, fižolovo stročjo in »lušeno« solato, sir s čebulo, meso iz tunke in domači kruh. Žejo smo pogasili z domačo rdečo kvinto in vodo. Na koncu smo poklepetali še z drugimi kmeti in zapeli ob zvokih harmonike. Vsi smo se kar strinjali, da je bilo kmečko delo v preteklosti izredno trdo in naporno, vendar pa nismo mogli skriti zadovoljstva ob dejstvu, da smo počastili spomin na naše babice in dedke, starejši člani pa so kar obudili spomin na svoja otroška leta. Organizatorjem tako velja zahvala za prijetno druženje in dano možnost, da lahko udeleženci prireditve podoživimo duh nekdanjega časa.«
Mojca Zemljarič
Košnja, srečanje konjenikov in BCS teama
Krajani Nove vasi pri Markovcih so konec meseca junija pripravili dve prireditvi, povezani z ohranjanjem tradicije in običajev njihovega kraja.
V soboto, 23. junija, je potekal prikaz košnje trave na star način. Zgodaj zjutraj, ob prvem jutranjem svitu, so se kosci zbrali v Novi vasi pred gasilsko-vaškim domom. V vlogi gospodarja jih je sprejel in pozdravil Rudi Kristovič, med kosci pa je bil letos prvič tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec. Zbrani kosci so se najprej okrepčali s šilčkom domačega žganja, nato pa so se odpravili do stare struge reke Drave, kjer so jih čakali brodarji. Ti so kosce z lesenimi ladjami -rancami peljali čez rečno strugo v Štur-movce, kjer so na travniku, pod krošnjami topolov, v jutranji rosi in prijetnem hladu, pričeli s košnjo. In to tako kot v starih časih - najprej je urezal prvi, nato za njim drugi, tretji ..., vse do zadnjega. Tudi letos so se kosci med delom znali poveseliti s pesmijo, okrog 9. ure pa so se jim na travniku pridružile še gospodi-
nje in postregle z okusno domačo malico. Za tem so gospodinje in kosci po-košeno travo pograbljali in jo naložili na vozove, ki jih je vlekla konjska vprega. Tudi letos so dogajanje v Šturmovcih s svojo prisotnostjo popestrili člani BCS teama - kosci z motornimi BCS kosilnicami. Po opravljenem delu je v Šturmovcih sledilo prijetno druženje koscev obeh generacij, mlajše in starejše, popoldan pa se je dogajanje preselilo še v gasilsko-vaški dom v Novi vasi. Dan kasneje, v nedeljo, 24. junija, so Novovaščani pripravili še srečanje konjenikov, voznikov konjskih vpreg, traktoristov in članov BCS teama. Prireditev so pričeli s kulturnim programom in blagoslovom, ki ga je opravil farni župnik Janez Maučec. V nadaljevanju je skozi vas in čez prireditveni prostor pri gasilsko-vaškem domu krenila parada udeležencev srečanja. V njej so sodelovali konjeniki in vozniki konjskih vpreg, vozniki traktorjev starodobnikov in novejših traktorjev ter člani BCS teama.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Gospodar Rudi Kristovič je poskrbel, da kosci niso ostali žejni.
Mini maturanti v Kekčevi deželi in Planici
Ob vseh burnih dogodkih, izletih, revijah, integracijah ... , ki so jih otroci v lanskem šolskem letu preživljali z vzgojiteljicama Natašo in Simono Hameršak, smo si tudi starši zaželeli, da s svojimi mini maturanti zaključimo srečno obdobje otroštva. Zato smo se v nedeljo, 17. junija, z družinami, vzgojiteljicama in ravnateljem Ivanom Štrafelo odpravili v Kekčevo deželo.
Neizmerno smo uživali v naravi ter ob junakih, kot so Kekec, Bedanec, Brincelj, teta Pehta ... Rešili smo Mojco iz Bedanče-ve kletke, ugnali strašnega Bedanca in se s Kekcem podali po skrivnem rovu v njegovo bajto. Nazadnje smo z njim obiskali še teto Pehto, ki nam je postregla z zeliščnim čajem ter kora-jžo (pecivom). Otroci so ji v zameno zapeli minimaturantsko himno. Tudi na nas starše in vzgojitelje se je spomnila. S čim, pa naj ostane skrivnost. Uživali so torej tako mini maturantje s svojimi sorojenci kot vsi odrasli.
Iz Kekčeve dežele smo se zapeljali v Planico, si ogledali skakalnico velikanko in imeli piknik. Pozno zvečer smo se zadovoljni in utrujeni vrnili domov.
Darinka Matjašič
Foto: zasebni arhiv
Spominska fotografija iz izleta po Kekčevi deželi
Leto 13, številka 4, oktober/2012
15
VA MÍVRKOVCUV
Uspel 4. mladinski glasbeni tabor v Markovcih
Od torka, 21., do nedelje, 26. avgusta, je v središču Markovcev v organizaciji Kulturno-umetniškega društva Mar-kovski zvon potekal 4. mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Namen tabora je, da udeleženci, ki se nanj prijavijo, čim kakovostnejše preživijo počitniške dni, pridobijo glasbene izkušnje in se ob tem še prijetno zabavajo. To počnejo mladi v Markovcih že štiri leta, ko se vsako leto ob koncu avgusta zberejo na petdnevnem mladinskem glasbenem taboru Poj z menoj. Idejni vodja tabora je Gregor Zmazek, ki je skupaj z Alenko Rožanc mentor mladim pevcem in pevkam. Poleg njiju za več kot 40 otrok vsako leto poskrbijo ani-matorke; letos jih je bilo deset. Otroci so bili razdeljeni v pet skupin, hkrati pa so bili vsi skupaj te dni ena velika glasbena družina.
Urnik tabora je določen že vnaprej. Vsak dan potekajo jutranja telovadba, pevske vaje, zabavne igre, ki jih pripravijo ani-matorke, zvečer se mladi udeležijo svete maše v farni cerkvi, po večerji pa sledijo družabni večeri. Za zajtrke in večerje je tudi letos poskrbela kuharica Marta, članica KUD-a, kosila pa so taborniki dobili v domači osnovni šoli. Četrtek je na taboru določen za tematski dan. Letos so otroci govorili od zdravi prehrani. V sodelovanju s Čebelarskim
društvom Markovci in Društvom podeželskih žena in deklet občine Markovci so mladi taborniki spoznali pomen zdrave prehrane, se poučili o zdravilnosti medu ter zvečer ob pomoči kuharic pripravili zdravo večerjo. Krona vsakoletnega tabora je zaključni koncert udeležencev, ki je v soboto zvečer izzvenel v prostorih ZAF centra v Markovcih. Otroci so se predstavili z raznolikim programom, ki so ga osvojili v petih dneh tabora. Zapeli so v otroškem,
mladinskem in združenem zboru, prvič pa je zaigral tudi mini orkester, saj je velika večina pevcev tudi instrumentalistov. Navdušenost otrok pevcev, še bolj pa njihovih staršev je znak, da se ideja pelje po pravi poti, zato že nastajajo osnutki za 5. mladinski glasbeni tabor naslednje leto. Tabor se je končal v nedeljo, ko so se pevke in pevci predstavili še pri pozni sveti maši in tako veselje delili še z vsemi ostalimi farani.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pri-
pomogli k izvedbi, posebej krovnemu društvu, KUD-u Markovski zvon. Ob tem gre velika hvala glavnemu sponzorju družinskemu podjetju ZAF iz Markovcev, župniji Sveti Marko, Osnovni šoli Markovci, Občini Markovci, Mizarstvu Sok, kmetiji Domanjko in vrtnariji Veršič. Hvala tudi vsem članom KUD-a za pomoč, saj takšen projekt terja kar nekaj dela, a če sta pri tem prisotni dobra volja in nasmeh, se na vse slabo pozabi.
Alenka Rožanc
Kimavčevi večeri 2012 tudi v Markovcih
V petek, 14. septembra, je v večnamenski dvorani v Markovcih potekal folklorni koncert v okviru mednarodnega folklornega festivala »Folklorni kimavčevi večeri 2012«, ki je od 12. do 16. septembra potekal na Ptuju. Organizator festivala je bil Javni sklad za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ptuj v sodelovanju z lokalnimi folklornimi društvi. Eno izmed teh je tudi domače Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela Markovci, ki je bilo soorganizator petkovega koncerta.
Folklorni kimavčevi večeri potekajo v sklopu projekta P.U.S.T. ali pusti umetnosti svobodni tok, le-ta pa v okviru programa Maribor 2012, Evropska prestolnica kulture. Ta vključuje različna področja kulturnega ustvarjanja, kot so folklora, ohranjanje kulturne dediščine, likovno in literarno ustvarjanje. Projekt
Foto: arhiv FD
Nastop plesne skupine FD Markovci
se je pričel januarja in se zaključil ravno v septembru.
Letos se je folklorni festival odvijal drugič, prvič pa so organizatorji poleg lokalnih folklornih skupin k sodelovanju povabili folklorne skupine iz Hrvaške, Bo-
TD na srečanju
V soboto, 2. junija, smo se člani Turističnega društva (TD) Markovci odpravili v Šoštanj na 17. srečanje turističnih društev objezerskih krajev Slovenije.
Ob prihodu so nam domačini pripravili topel sprejem s prigrizki in osvežilno pijačo. Dopoldne smo si vsi udeleženci lahko ogledali muzej usnjarstva, 4. in 5. blok TEŠ-a ter Kavčnikovo domačijo, ki se nahaja v Zavodnju nad Šoštanjem. Ogled slednje je bil zelo zanimiv, saj si ljudje v sedanjem času ne znamo predstavljati življenja izpred 400 let, ko je v tako majhni hiši živela številčna družina skupaj z živalmi. Po poučnem dopoldnevu smo se v šotoru ob Družmirskem jezeru okrepčali s kosilom, nato pa smo si privoščili
sproščeno popoldne. Sodelovali smo v družabnih igrah, kjer smo Markovčani želeli ubraniti lansko zmago, a nas je le za desetinko sekunde prehitela ekipa iz TD Dobrovnik. Dan so popestrili tudi najmočnejši Slovenci v vlečenju vrvi -Krpani. Z njimi se je pomeril ženski del naše ekipe, končni rezultat pa je bil 1:1. Proti večeru je zaplesala folklorna skupina KUD Šoštanj, obiskal nas je knez Tre-simir. Skupaj z njim so predstavniki vseh društev prižgali kres ob jezeru. Dobro razpoloženi Markovčani smo se zabavali še pozno v noč. Imeli smo tehten razlog. Ravno mi bi naj bili gostitelji 19. srečanja objezerskih krajev Slovenije, ki bo čez dve leti, na kar smo zelo ponosni.
Jasna Forštnarič
sne in Hercegovine, Makedonije, Rezije in Bele krajine. V petih večerih so se skozi plese, petje in glasbo predstavile skupine z različnimi tradicijami. Eden izmed teh večerov je potekal tudi v Markovcih, ko so v koncertnem programu zaplesale in zapele štiri različne folklorne skupine. Poleg domačega folklornega društva, ki bo v prihodnjem letu praznovalo 75. obletnico delovanja in v okviru katerega so zaplesali tudi kopjaši ter zapele ljudske pevke in pevci ljudskih pesmi, so se
Za predstavnike gostujoče skupine iz Makedonije je župan Milan Gabrovec pripravil sprejem, na katerem so si izmenjali priložnostna darila.
predstavili še otroška folklorna skupina Osnovne šole Markovci, Folklorna skupina iz Podgorcev ter plesalci in plesalke Kulturno-umetniškega društva Kitka Dračevo iz Makedonije. Omenjena skupina se je že popoldan tega dne srečala z županom občine Markovci in si ogledala občinsko stavbo ter delček kulturne in etnološke dediščine tukajšnjih krajev. Petkov folklorni koncert je bil dobro obiskan, saj je bilo v Markovcih po daljšem premoru ponovno moč slišati ljudsko petje in videti plesne korake. Domačim folklornim skupinam se je pridružila še makedonska in tako so gledalci lahko spremljali pester pevski in plesni program najrazličnejših šeg in navad posameznih pokrajin in celo držav - od preprostih plesnih korakov najmlajših plesalcev, do znamenitega plesa kopja-šev, značilnega ritma makedonskega kola in nam vsem znanega domačega štajeriša.
Alenka Rožanc
/6
Leta /3, 'številka4, oktober2D/2

UST (7 (Ví.A.RKOVCJ
Mešani pevski zbor Klasiko KUD Sobetinci
Vse od zelo uspešnega zadnjega nastopa v Sobetincih, ob otvoritvi kanalizacije in ceste v mesecu aprilu, Mešani pevski zbor Klasiko KUD Sobetinci ne počiva. V tem času smo izbrali tudi ime zbora, ki ga je predlagala naša pevka Anica Toplak. Vadili smo celo med počitnicami, ker imamo do konca leta v načrtu pripraviti 1. koncert z gosti. Ta bo v nedeljo, 25. novembra, ob 15. uri v stari telovadnici OŠ Markovci. Vstop bo prost, saj želimo privabiti čim več poslušalcev. Predstavili vam bomo pesmi, ki smo se jih naučili v zadnjem letu. Gostje na koncertu bodo pevci Klape Melos, ki prepevajo napitni-ce, slovenske, dalmatinske pa tudi ruske pesmi. Skratka, pripravljamo zelo raznolik, poznan in poslušljiv repertoar. Scenarij in organizacijo koncerta je prevzel Primož Galun, koncert pa bo povezovala domačinka, Andreja Horvat. Na vaje pevskega zbora Klasiko prihajajo vedno novi pevci, kar dokazuje, da je izbor pesmi pravilen, da delo poteka sproščeno in ravno prav resno. Do zadnje vaje v mesecu septembru se nas je zbralo že 25, od tega je deset moških
pevcev. Še vedno pa v svoje vrste vabimo nove člane, moške in ženske vokale. Če boste pridno vadili, lahko nastopite že na našem 1. koncertu. Ne bo vam žal. Lepo se imamo. V zboru prepevajo pev-
ci, ki še nimajo pevskih izkušenj, imajo pa izredno voljo do dobrega petja. To jim zelo dobro uspeva, saj jim zborovod-kinja pokaže in zapoje, kakšen je pravilen način petja.
Mešani pevski zbor Klasiko KUD Sobetinci z zborovodkinjo Boženo Galun
Repertoar zajema slovenske ljudske in ponarodele pesmi, slovenske popevke in znane angleške pesmi. Izbrana je že tudi renesančna pesem za revijo, ki bo v mesecu aprilu 2013. Vaditi smo jo začeli v mesecu septembru, da se do revije »usede«, kot je nekoč izjavila ena izmed znanih markovskih pevk. Nismo pa pozabili na pesmi iz Dalmacije oziroma na priljubljene hrvaške pesmi. Zagotovo bomo v tem letu posneli še vse pesmi, ki se jih bomo naučili do koncerta, ker želimo, da so ohranjene tudi na zvočnem zapisu. Ponuditi jih želimo poslušalcem po izvedbi koncerta - morda za spomin našim potomcem in podpornikom. V mesecu decembru pa bomo najbrž nastopili še na tradicionalnem druženju vaščanov Sobetincev ob zaključku letošnjega leta.
Božena Galun
Foto: arhiv zbora
Orači na »klapski način«
Pevci sekcije Orači KD »Alojz Štrafe-la« iz Markovcev smo od 24. do 27. maja gostovali v Dalmaciji, v sosednji Hrvaški, kjer smo se predstavili s klapskimi pesmimi. Naše gostje na gostovanju v Dubrovniku in na otoku Korčula so bile pevke Vokalne skupine Cantilena.
Skupine Orači ni potrebno podrobneje predstavljati, saj vsi zagotovo veste, da je skupina v prvi vrsti nepogrešljiv člen markovskega fašenka. Ker smo zakorakali v jesen, menim, da ni primeren čas, da bi tokrat pripovedovali o preganjanju zime. Tokrat vam bom predstavil poletne aktivnosti naše skupine. Orači smo pevci Moškega pevskega zbora Markovci in kot sekcija delujemo v KD »Alojz Štrafela« Markovci. Kot sem povedal že v uvodu, je naša skupina tesno povezana s pustnimi običaji, med letom pa se radi predstavimo tudi kot vokalna skupina. Prepevamo slovenske ljudske pesmi, ki smo se jih naučili po zaslugi starejših pevcev Moškega pevskega zbora, zelo radi pa zapojemo tudi dalmatinske
klapske pesmi. Ljubezen do dalmatinske pesmi in seveda dobro vzdušje v skupini sta botrovala k našemu že 5. gostovanju v Dalmaciji. Letošnje gostovanje v Dubrovniku in na otoku Korčula se je kljub vsemu razlikovalo od prejšnjih. S pesmijo smo se letos prvič predstavili v obliki koncerta. Nanj smo se s pevskimi vajami enkrat (tudi dvakrat) tedensko pripravljali dva meseca. Učili smo se (predvsem) dalmatinskih klapskih pesmi. S pomočjo spletnega portala Youtube in vodenja nekaterih članov skupine (Mirka in Mirana) nam je stvar zelo dobro uspela, tako da smo na gostovanje odpotovali pripravljeni in sproščeni. Da pa je vse ostalo glede organizacije potovanja in izvedbe drugih aktivnosti steklo kot po maslu, se v imenu vseh članov skupine zahvaljujem gospodu Andreju Šmigocu, ki je bil tudi idejni vodja in organizator gostovanja. Koncert se je odvijal v Smokvici, v cerkvi, kjer so poleg nas zapeli še domači mešani cerkveni pevski zbor, Klapa Smok-vica in Vokalna skupina Cantilena. Vsi
Foto: arhiv društva
Orači FD Markovci in vokalna skupina Cantilena iz Podlehnika na gostovanju v Dalmaciji
nastopajoči smo se zelo dobro odrezali in poslušalcem, ki so dodobra napolnili cerkev, pripravili res zanimiv in pester koncert. Še posebej pa bo koncert ostal v trajnem spominu nam, oračem, ki smo sredi premiernega nastopa med izvajanjem pesmi, ki nosi naslov »Nosi mi se bila boja« (pesem je povezana z nogometnim klubom Hajduk Split), doživeli stoječe ovacije z močnimi aplavzi domače publike.
Po vrnitvi z gostovanja je sekcija Orači za konec pevske sezone gostovala v radijski oddaji Pod zvezdami na Radiu Slovenske gorice in tako zaključila poletne aktivnosti. V novi pevski sezoni, ki je pred nami, naše društvo, natančneje Moški pevski zbor Markovci, praznuje 45 let neprekinjenega delovanja, ki ga bomo obeležili s koncertom, na katerem se bo predstavila tudi sekcija Orači.
Marko Kunčnik
Obiskali živalski vrt
Skupinska fotografija udeležencev izleta v ljubljanski živalski vrt
Foto: Marija Prelog
Mentorji mlajših pionirjev PGD Markovci in PGD Zabovci so drugo leto zapovrstjo organizirali skupno druženje podmladka bodočih prostovoljcev gasilcev. Na dan državnosti, 25. junija, so obiskali živalski vrt v Ljubljani.
Ponedeljkovo jutro je bilo sončno in nihče ni niti pomislil na deževno vremensko napoved. Z malico v nahrbtniku in dobro voljo so se udeleženci izleta vkrcali na avtobus. Ker je bil državni praznik, je bila gneča v živalskem vrtu razumljiva. Mladi gasilci so se razdelili v dve skupini
in odšli na obhod. Uživali so ob ogledu živali. Največje doživetje je bilo ob predstavitvi treh živali, ki so se jih otroci lahko dotaknili. Kačo, kraljevskega pitona, jim je animatorka ovila kar okrog vratu. V začetku je bilo prisotnega malo strahu, ki pa je kmalu kar izpuhtel, saj so videli, da si je animatorka kačo večkrat dala okrog vratu in je povedala, da ni strupena. Izlet so mladi pionirji in njihovi mentorji zaključili na Vranskem, kjer so se okrepčali s hrano in pijačo.
Marija Prelog
Leto 13, številka 4, oktober2012
17
(7 MÍVRKOVCIW
Naš farni župnik Janez Maučec - srebrnomašnik
V nedeljo, 1. julija, je po mnogih slovenskih župnijah donela znana Ti si, Peter, skala. Tudi pri nas. Obhajali smo namreč kar dva velika praznika: srebrno mašo ali 25 let duhovniške službe domačega župnika Janeza Maučeca in 12. obletnico nove maše našega rojaka Marka Veršiča, sedaj stolnega kanonika v Mariboru.
Da je bil praznik še lepši, je poskrbelo prijazno vreme; bilo je celo več kot prijazno, saj smo zgodaj popoldan namerili krepko čez 30 °C. Slovesno nedeljsko sveto mašo je vodil domači župnik ob somaše-vanju Marka Veršiča in pridigarja Martina Horvata, ki je pridigal tudi na novi maši v Beltincih pred 25 leti, leta 1987. Janez Maučec je z močno vero v srcu ponovil svoje novomašnikovo geslo: »Ne boj se, s teboj sem in te bom blagoslovil.« Pri slovesnosti se je zbralo veliko število vernikov, še posebej najožjih sorodnikov in prijateljev iz rojstnih Gančanov v Pre-kmurju ter seveda mnogo Markovčanov. Srebrnomašniku so čestitali in se mu zahvalili predstavniki domačega Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS), prijatelji iz Gančanov, svojemu »super župniku« pa so se s pesmijo zahvalili tudi najmlajši farani. Na slavnostno bogoslužje so se poleg Otroškega cerkvenega pevskega zbora Zvonček posebej pripravili tudi pevci in pevke Mešanega cerkvenega
pevskega zbora Sv. Marko, ki so na ta velik praznik pod vodstvom organista Andreja Krambergerja ter zborovodje Erne-sta Kokota izvajali latinsko mašo Missa in G ter mnoge druge, za to slovesnost izbrane skladbe.
Janez Maučec je svojo novo mašo obhajal 5. julija 1987 v rojstni župniji v Beltincih. Od tam je duhovniško pot nadaljeval v Ljutomeru, kjer mu je bilo podeljeno prvo kaplansko mesto za tri leta. Kasneje je pet let živel z župljani župnije Šentjur pri Celju. Od leta 1995 pa vse do danes je
župnik pri Svetem Marku. Življenje v naši župniji opisuje z besedami: »Markovska župnija je zelo razgibana; je velika župnija, kjer živijo dobri farani in pridni otroci. Delo duhovnika je tukaj zelo pestro, saj se vseskozi kaj dogaja, kar obenem terja tudi veliko odgovornost. Vsega tega ne bi bilo brez dobrega sodelovanja vseh faranov, predvsem sodelavcev ŽPS, Ka-ritasa, pevcev ter mnogih ostalih.« Na vprašanje, kaj mu pomeni srebrni jubilej, župnik Janez odgovarja: »Srebrni jubilej je najprej velika milost, dar! Obenem je
to zahvala za vse prejete darove, za vse ljudi, ki so mi bili poslani na pot duhov-ništva in priprošnja za nove moči, ki so potrebni na tej poti.« Janez Maučec opravlja božjo službo v markovski župniji že 17. leto. Od takrat se je v cerkvi in v njeni okolici veliko postorilo, veliko preuredilo in na novo zaživelo. Izpostaviti velja veličastne nove orgle, ki so prvič zadonele pred petimi leti, ter obnovo vseh oltarjev, ki jih bomo blagoslovili meseca oktobra ob obhaja-nju 140. obletnice posvetitve župnijske cerkve. Kot župnik podpira in spodbuja vsakršno dobro delo, predvsem delovanje mladih v naši župniji. 15. julija pa so ponovitev omenjene slovesnosti obhajali še v župnikovi rojstni župniji, v Beltincih. Tam so se zbrali sre-brnomašniki iz mariborske nadškofije, kjer jim je besede namenil slavnostni pridigar dr. Jože Smej, pomožni mariborski škof, sicer pa tudi sorodnik našega gospoda župnika. Pet Prekmurcev, sošolcev in dobrih prijateljev, je pred 26 leti prav on posvetil v diakone. Ponosni smo lahko, da nam je Bog naklonil prijaznega in dobrega dušnega pastirja, ki vzorno in pošteno vodi našo župnijo. Naj ga spremlja trdno zdravje, obilo božjega blagoslova ter da ga dobri bog še dolgo ohrani med nami.
Alenka Rožanc
Zlatoporočenca Rudi in Elizabeta Gabrovec
Foto: zasebni arhiv
Zlatoporočenca Rudi in Elizabeta Gabrovec v družbi sinov Milana in Marjana
V soboto, 26. maja, sta po natanko po 50 letih zakona pred matičarja ponovno stopila zlatoporočenca Rudi in Elizabeta Gabrovec iz Bukovcev. Obred tokratne zlate poroke je bil še posebej slovesen, saj je zlatoporočenca poročil njun sin, župan občine Markovci Milan Gabrovec.
Priči zlatoporočencema sta bila sinova Marjan in Milan Gabrovec. Slovesno noto dogodku so dodali pevci Komornega zbora Kor KUD KulTura Markovci, cerkveni obred zlate poroke pa je v cerkvi sv. Marka opravil farni župnik Janez Maučec. Zlati ženin, Rudi Gabrovec, je bil rojen v Brezovcu pri Cirkulanah, zlata nevesta Elizabeta pa v Gorenjskem vrhu. Zakonsko zvezo sta sklenila 26. maja 1962 v Zavrču, dom in družino pa sta si ustvarila v Bukovcih, v vasi sredi Ptujskega polja.
Sta starša dveh sinov, Milana in Marjana, ter stara starša treh vnukov - Davida in dvojčic Mateje in Romane. Rudi Gabrovec je bil zaposlen v več podjetjih v Sloveniji, pa tudi v tujini - v Nemčiji in Avstriji. Njegova soproga Elizabeta je kot gospodinja skrbela za dom in družino. V času, odkar je upokojen, se Rudi z veseljem posveča svojemu konjičku. Izdeluje namreč makete iz lesa, kartona in papirja. Izpod njegovih spretnih rok so tako med drugim nastale makete domačih cerkva (markovske, cirkulanske in završke), veliko maket hiš in vikendov prijateljev, znancev in sorodnikov, pa tudi pariški Eifflov stolp. Prav tako izdeluje figure ljudi pri kmečkih opravilih, ki se vrtijo s pomočjo klopotcev, in tudi te izdela sam.
MZ
Jutranja zarja v mariborski stolnici
V nedeljo, 3. junija, smo pevci Jutranje zarje imeli priložnost in čast peti pri sveti maši v mariborski stolnici. Povabili so nas domači pevci in župnik Marko Veršič, naš domačin, ki je tudi maševal.
Ob vstopu na veliki kor in ob pogledu na prezbiterij cerkve pod nami nas je kar malce »stisnilo«. Toda vedeli smo, da nam je na jutranji »generalki« v domači markovski cerkvi šlo dobro in da bomo zmogli. Odpeli smo zbrano in suvereno. Na koncu maše se nam je župnik Marko Veršič zahvalil in ponosno poudaril, da prihajamo iz njegove domače župnije.
V	sproščenem pogovoru po maši pa je izrazil zadovoljstvo, da sedaj lahko pove še kakšno po domače.
V	cerkvi smo se poklonili Slomškovemu spominu in se fotografirali pred njegovim spomenikom. Po malici v župnišču je stekel prijeten pogovor, pri katerem smo ugotovili, da smo izpolnili dve od treh Slomškovih navodil za življenje. Dejal je, da mora človek moliti, delati in se veseliti. Morali smo izpolniti še tretje -veseliti se. Z gondolo smo se odpeljali na Pohorje, se sprehodili do cerkve sv. Bol-fenka in tudi tam zapeli. Bilo je prijetno. Preživeli smo čudovit dan.
Ivanka Kramberger
Pevci Jutranje zarje na gostovanju v Mariboru
Foto: arhiv skupine
18
Letoo 13, številka4, oktober2012
L (ST (7 MARKO VC
Na stojnski gmajni se vedno kaj dogaja
Središče vasi Stojnci je v lanskem letu dobilo novo podobo. Na novo je urejena okolica, zamenjana je avtobusna postaja, vaško središče pa krasi nov vodnjak, do katerega pridemo po tlakovani potki. Da center vasi ni le lep na izgled, ampak hkrati predstavlja tudi prostor za druženje, skrbi Vaški odbor Stojnci, ki na gmajno ob različnih priložnostih povabi vse vaščanke in vaščane, da se skupaj poveselijo in poklepetajo. V začetku maja so tako kot vsako leto postavili prvomajsko drevo, na predvečer Marijinega praznika v avgustu pa se je ob vetrnem pišu oglasil še klopotec, ki je naznanil, da se bo poletje kmalu poslovilo in prevesilo v jesen. Postavili so haloški tip klopotca s tremi vetrnicami oziroma šestimi kraki. Ob zvokih mladega an-
sambla ter hrani in pijači so se poveselili stari in mladi. V teh dneh klopotec že dodobra opravlja svojo nalogo. Temu v središču vasi pa pomaga še drug, ki so ga postavili na sam praznik, 15. avgusta, v »Dolenšini«, kjer so se ponovno zbrali vaščani. Tako se v Stojncih letošnjo jesen ni bati za ptice, ki bi si privoščile zoreče plodove sadja, predvsem grozdje na brajdah. V eni izmed mnogih različnih razlag klopotca le-ta pomeni tudi nekoga, ki veliko govori. Če se opremo na to izhodišče, lahko potrdimo, da oba klopotca stojita na več kot pravilnih mestih v vasi, saj se tako v spodnjem delu vasi, kot tudi na »gmejni« zares veliko govori: bodisi na različnih sestankih, vajah pihalne godbe, še največ pa v bližnjih gostilnah ...
Alenka Rožanc
Dogajanje v vasi Bukovci
Snemanje »Pušlšanka
pri Mrkuci«
Proti koncu meseca aprila so člani in simpatizerji Kulturnega društva Bukovci pripravili »Pušlšank pri Mrkuci«. Dogajanje so posneli in tako je nastal dokumentarec, ki prikazuje, kaj vse se je nekoč delalo na vasi, kako so si krajšali čas in kako so morali odslužiti za izgubo pri kartanju. Za nas mlajše je bilo dogajanje vredno ogleda, saj smo mimogrede dobili idejo, kako lahko brez denarja preženemo dolgočasje. Člani KD so poskušali čim bolj nazorneje prikazati, kako je bilo nekoč, zato so se tudi oblekli v stara, za tedaj značilna oblačila. Poleg luščenja koruze, bučnih semen, fižole in izdelovanja rožic so poskrbeli, da niso bili lačni. V krušni peči so spekli ocvirkovko, za posladek pa še gibanico. Prispevek je že bil predvajan po kabelski televiziji.
Tradicionalne vaške igre
Vaški odbor Bukovci je na vasi kar aktiven. S pomočjo ostalih društev so člani odbora pripravili tradicionalne vaške igre med ekipami posameznih zaselkov. Letos so igre potekale v začetku meseca julija. Zaradi letnih dopustov je bilo ekip manj kot običajno. Ekipe so se med seboj pomerile v petih igrah. Svo-
jo spretnost so lahko pokazali s streli na gol in z metanjem vodnih balonov. Hitri so morali biti v igri s slamico in žogico, največ moči pa so morali pokazati v tradicionalni vleki vrvi. Letos se je najbolje odrezala ekipa zaselka Vopošnica, drugi so bili člani ekipe iz Zg. kunca, tretje mesto je pripadlo ekipi iz Sigeta.
Tradicionalno postavljanje
klopotca
Pesem klopotca je za marsikoga še vedno nekaj posebnega. Bukovčani se trudijo ohranjati tradicijo in tako vsako leto znova postavijo klopotec. Tako je bilo tudi letos. Na že znani lokaciji, pred gasilskim domom, so ga postavili v petek, 31. avgusta.
Vaški odbor je v sodelovanju z ostalimi društvi pripravil kratek kulturni program, poskrbeli pa so tudi za pogostitev vseh prisotnih. S svojim obiskom je dogodek tudi letos počastil podžupan občine Markovci Franc Ferčič. Ob zvokih domačih muzikantov se je postavitev zavlekla pozno v noč. V sklopu jesenskih prireditev je ostalo le še martinovanje. Novega kletarja so te dni že izbrali, sama prireditev pa bo 11. novembra, na katero vas že sedaj lepo vabimo.
PB
Srečanje krvodajalcev
V soboto, 9. junija, je bilo v Veržeju pri Ljutomeru 23. tradicionalno vseslovensko srečanje krvodajalcev. Datum srečanja sovpada s slovenskim in svetovnim dnevom krvodajalcev. Prvega obeležujemo 4., drugega pa 14. junija.
Odkar v naši občini deluje OORK, se je krvodajalstvu začelo namenjati večji pomen. Srečanja v Veržeju so se tudi letos udeležili krvodajalci iz občine Markovci. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države Danilo Türk, ki je bil tudi glavni pokrovitelj tega dogodka. Kako pomembno je to rdeče zlato, kot radi rečemo, se zavedamo šele takrat, ko pride do bolezenske situacije oziroma ko ga potrebujemo. Prav je, da se ljudem, ki imajo zdravje in toliko zave-
sti, da lahko mnogim ljudem pomagajo z darovanjem krvi, zahvali nekdo na državni ravni. Za prihodnost krvodajalstva, ki ima v Sloveniji dolgo in uspešno tradicijo, se po predsednikovih besedah ni treba bati. Število krvodajalcev se namreč povečuje, njihova pripravljenost pa je na visoki stopnji. »Vsekakor je to tudi plod dolgoletnega dela z mladimi in najmlajšimi,« je še dejal predsednik in se krvodajalcem zahvalil za njihova plemenita dejanja.
Krvodajalci naše občine smo veseli, da smo del tega mozaika humanitarnosti, saj nas prostovoljstvo notranje bogati ter daje moč in upanje za življenje nekoga, ki potrebuje kri.
Marija Prelog
Foto: Klaudija Pivko
Zbrani na postavitvi klopotca v Stojncih
Buča velikanka
Konrad in Marjeta Kristovič iz Stojncev sta letos vzgojila bučo velikanko, za katero sta v občini Starše na prireditvi Pozdrav jeseni - bučijada 2012 prejela kar dve priznanji. Prvo priznanje je bilo dodeljeno za največjo in najtežjo bučo, drugo pa
za najlepšo razstavljeno bučo. Buča sicer tehta 68 kilogramov, ima obseg 196 centimetrov in je lepe oranžne barve. Na fotografiji ob nagrajeni buči so: Marjeta in Konrad Kristovič ter njuni vnukinji Kaja in Lara.	MZ
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.
Leto 13, številka 4, oktober2012
19


Iz osnovne šole MarkoVci

Počitniški utrinki četrtošolcev
Gradivo za šolske strani zbira Vida Vajda.
Letošnje počitnice sem preživela v Bovcu, na morju in pri starih starših. V Bovec smo se peljali preko Vršiča. Na Vršiču smo videli ajdovsko deklico in rusko kapelico. Sestro Lucijo smo zapeljali v Bovec. Ostali smo šli v kamp Jelinc. Tam smo si postavili šotor. V kampu so bile kmetija in veliko domačih živali: osliček, ovce, krave, mačke, psi ... Ogledali smo si kapelo Marije Snežne, izvir reke Soče, botanični vrt Juliana in korita Soče. Malo sem se tudi kopala v Soči. Potem smo šli za nekaj dni kampirat na morje. Tam sem se zelo zabavala. Zelo mi je bil všeč jumper. To je vrsta trampolina, ki te vrže v zrak. Večkrat sem šla sama v trgovino in na sladoled. Preostali čas počitnic sem preživela pri babicah. Babica Terezija je doma v Mar-kovcih in je dobila male mucke. Nato sem šla k babici Neži v Prvence. Tam smo bili pet dni s sestričnama in bratom. Pri sosedovi teti Nataši smo si pekli koruzo. Koruza je bila odlična! V petek je prišla teta Lidija po nas in nas zapeljala domov. Sem že pogrešala mojega mucka. Doma sem se kopala v bazenu. Večkrat smo šli na sladoled. S sosedovim Tho-masom sva se igrala skoraj vsak dan. Pri meni sta bili tudi sestrični Mojca in Sara na počitnicah. Počitnice so mi bile prekratke.
Vita Peklar, 4. b
Moje počitnice so kar hitro minile, vseeno pa sem pogrešala šolo in prijatelje. Med počitnicami sem veliko kolesarila, se kopala v bazenu in dvakrat bila v Termah Ptuj. Šla sem k prijateljicama Lani
in Alji. Pri njima sem se kopala v bazenu, onidve pa pri meni. Vozile smo se s kolesi in skiroji.
Nekaj časa sem bila bolna. V petek, 27. 7. 2012, smo pakirali za morje. V soboto zjutraj smo vstali in se pripravili na vožnjo. Z nami sta šla bratranec Tomaž in boter Branko. Veliko časa smo bili na plaži, kjer je bilo zelo lepo. En dan smo bili pri Lani in Kaji, ki sta letovali v kraju Zu-boviči, mi smo pa letovali v Stari Novalji. Pri njih mi je bilo lepo. Naslednji dan sta Kaja in Lana prišli na obisk k nam, kjer smo se igrali in imeli lepo. Zvečer smo šli v mesto Novalja, kjer smo si kupili spominke. Še dva dneva na morju sta hitro minila. Ko smo se vračali proti domu, smo šli k Majolki na pico. Za tri dni je prišel k meni na počitnice bratranec Tomaž. Bila sem tudi pri babici Mariji in pri botrici Danici. Počitnice so bile zelo lepe. Zdaj se je začela šola, ki sem jo pri koncu počitnic že zelo pogrešala!
Maja Popošek, 4. b
Te počitnice sem preživela doma. Z atom sva šla v trgovino, da sva kupila loparje in mrežo za badminton. Šli smo v Haloze k stricu Ivanu in teti Miciki. Prišla je moja starejša sestra Adrijana. Šla sem k moji prijateljici Nastji. Z mamo sva šli po šolske potrebščine v knjigarno in papirnico. Šla sem tudi k Sari. Z atom sva šla v trgovino po ogledalo za mojo sobo. Zadnjo nedeljo smo šli k botrci v Maribor na Jar-mek. Počitnice so bile zelo kratke in zelo zabavne.
Viktorija Puc, 4. b
Comenius projekt
V ponedeljek, 22. maja, smo se tik pred polnočjo dobili na parkirišču pred osnovno šolo. Nestrpno smo že pričakovali naš odhod v Nemčijo. Prtljago smo oddali v avtobus, se posedli na svoj sedež ter se pripravili na naporno vožnjo v Gengenbach. Prvi dve uri vožnje smo malo klepetali in gledali film, potem pa smo zadremali. Na izletu smo videli marsikaj zanimivega, med drugim mesto Ulm, kjer se je rodil Einstein in katedralo z najvišjim zvonikom na svetu. Potovanje je bilo zelo zanimivo in polno pričakovanj. Po ogledu Nemčije nas je pot vodila v Francijo, kjer smo si ogledali Strassbo-urg, katedralo Notre dame, tramvaje in se sprehodili po mestu. Bili smo vse bližje našemu cilju - Gengenbachu v Schwar-zwaldu. Tu smo preživeli čudovite dneve v mladinskih domovih, se družili z vrstniki iz Nemčije in Nizozemske ter uživali. Obiskali smo muzejske kmetije iz starih
časov, si ogledali samo mesto Gengenbach in spoznali njihovo šolo. Obiskali smo zabaviščni park Europa-park, kjer je bilo super. Uživali smo na različnih igra-lih, vlaku smrti in vodnih pustolovščinah. Z nemškimi prijatelji smo »grilili«, se zabavali, delali norčije in se imeli lepo. Vse skupaj pa je prehitro minilo. Na poti domov smo se ustavili tudi v Münchnu, kjer smo si ogledali Allianz Areno, slačilnice in konferenčno sobo bayernskega Mün-chna. Bilo mi je zelo všeč, saj tudi sam navijam zanje. Med potjo smo se ustavili še v McDonald'su ter nato pot nadaljevali proti Sloveniji. Bilo je naporno, vendar nepozabno. V Markovce smo prispeli pozno zvečer in staršem kar nisem mogel prenehati s pripovedovanjem, kako »fajn« smo se imeli, kaj vse smo videli. Bilo mi je všeč in hvala, da sem lahko bil del tega.
Žan Pivko
Foto: arhiv OŠ
Učenci OŠ Markovci na potepanju v Nemčiji in Franciji
Med letošnjimi počitnicah smo se z družino odpravili na Triglav, najvišji vrh v naši državi. Zjutraj smo vstali ob šestih. Ko smo se najedli, smo odšli k moji teti na Gorjuše. Tam smo spakirali in odšli na pot. Prva postaja je bila pri Vodnikovi koči. Potem smo hodili eno uro in pol do koče pri Planiki, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo šli na Triglav. Pot je bila kar težavna. Na vrhu so me krstili in slikali. Nato je sledila pot v dolino. To pot si bom zelo zapomnil, saj me je spodbujala k vztrajnosti
Vid Forštnarič , 4. b
Prvi teden počitnic sem preživel doma. Veliko sem užival in se igral z mojim psom. Že v juliju sem odšel na morje na otok Vir. Prišli smo domov in čez nekaj časa smo z mojo botro odšli v kino gledat Ledeno dobo 4. Nato so se mi pričeli nogometni treningi. Po šestih treningih je sledila tekma. Po tej tekmi sem prespal pri botri. Po mene je prišla mami in odpravila sva se domov. Zadnji teden počitnic sem preživel doma. Tako so se končale moje počitnice s polno norčij in veselja.
Marko Kovačec, 4. a
Med počitnicami smo bili na morju. Tam se je moj ati pičil na morskega ježa. Jaz sem se veliko vozil s čolnom in plaval, se potapljal in se spuščal po toboganu. Nekaj dni za tem smo šli na Boč. Pot navzgor je bila malo težka, ampak smo prišli na vrh. Ko smo bili na vrhu, sem bil že kar utrujen. Potem sem si na vrhu odpočil in nekaj spil. Ko sem končal, smo šli dol. Ko smo prišli nazaj dol, smo se z avtom odpeljali domov. Šli smo pa tudi v toplice in bil sem na počitnicah pri moji sestrični. Med počitnicami sem se imel zelo lepo.
Miha Majcen, 4.b
Deli glave
Oči so na svetu zato, da bolijo in solzijo, včasih pa tudi nos jezijo.
Oči nam švigajo
sem ter tja, levo in desno, dokler ne zaspijo za resno.
V glavi se zvečer prelivajo sanje. Najprej iz puščave,
potem v Savo in nato še v travo.
Ušesa pa slišijo kolesa, drevesa in telesa.
Doroteja Kolenko
Z našo družino smo bili velikokrat na morju. Imeli smo se lepo. Na morje smo prišli pozno zvečer, ker je bila dolga pot. Ampak kljub temu, da je bila ura polnoči, smo moja sestrica Maja, bratranec Ivan, Ivanov prijatelj Jan in jaz počenjali norije. Drugi dnevi so potekali tako: po zbujanju je sledil zajtrk, nato kopanje na plaži, kosilo. Po kosilu smo imeli počitek. Po počitku sem za malico pojedla kakšen namaz ali sadje, nato pa spet kopanje in zabava vse do večera. Zvečer smo šli v mesto ali pa smo ostali doma in se igrali družabne igre. Na morju mi je vedno lepo.
Ana Čuš 4. b
ključni izlet v Prekmurje
V sredo, 30. maja, smo učenci petih razredov odšli na izlet v Prekmurje. Zjutraj smo se ob 8.30 uri zbrali na avtobusnem postajališču v Markovcih. Nato smo se odpravili na avtobus in se odpeljali proti Prekmurju. Najprej smo odšli na Gomilo, kjer smo se povzpeli na najvišji stolp. S stolpa smo videli gričevje Slovenskih goric. Pot smo nadaljevali do Stare Gore. Tam smo si ogledali mlin na veter, staro šolo in cerkev Sv. Duha. Postali smo zelo lačni. Posedli smo se okrog drevesa in si iz nahrbtnika postregli sendviče. Ko smo se najedli, smo odšli kupit spominke. Potem nas je avtobus zapeljal v Filovce k lončarju. Videli smo različne izdelke iz gline, lončar pa nam je prikazal izdelovanje glinenih izdelkov ter peč. Ta je zgrajena iz opeke, slame in zemlje. Vanjo so dajali posušene izdelke iz gline, ki so se v tej peči počrnili. Videli smo tudi tipično prekmursko hišo, po prekmursko ji rečejo »iža«. Potem smo odšli v Bogojino, kjer smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Plečnik jo je zgradil v spomin na lončarje v Filovcih. Bili smo že zelo lačni, zato smo odšli v tipično prekmursko restavracijo Olga Puhan v Bogojini. Privoščili smo si slastno kosilo in še sladico. Po kosilu nas je pot vodila v Ižakovce. Tukaj smo se peljali z brodom preko reke Mure, si ogledali mlin na vodo, gospa pa nam je tudi pokazala posnetek o brodu. Tudi tukaj smo si kupili spominek. Šli smo tudi na igrala. Po naporni igri smo se spet okrepčali in pojedli še vse tisto, kar smo imeli v nahrbtnikih za pod zob. Vsi smo se utrujeni odpravili proti domu. Na tem izletu smo se imeli zelo lepo. Prekmurje je zelo lepa pokrajina, naučili smo se tudi nekaj besed prekmurskega narečja.
Doroteja Kolenko
0Q\ ' ' '
Res je za nami leto polno spominov in doživetij. Najbolj mi bo ostal v spominu zaključni izlet na Bledu. Skupaj z 8. b razredom in učiteljicami smo preživeli krasen dan v naravi. Imeli smo se lepo, med seboj smo se veliko družili in seveda uživali. Za kratek čas smo odklopili svoje male sive celice ter se nenehno zabavali. S svojimi sošolci in sošolkami sem preživela skupaj že osmo leto. Osme razrede so razdelili tudi v dve heterogeni skupini in to se mi zdi res super, saj smo se med seboj začeli veliko bolj družiti kot prej. V letu 2011/2012 mislim, da ni bilo stvari, ki bi se mi zdela izredno težka, saj veste kako je: če se učiš, se ti nič ne zdi pretežko. Mogoče se je našel kje kakšen predmet, ki je zahteval od nas veliko dela in truda, ampak z vsakim vstopom v višji razred se poveča stopnička težavnosti. Upam, da bomo še naprej ostali takšen razred, kot smo. Verjamem, da bomo tudi v devetem razredu ostali med seboj v dobrih odnosih in dobri prijatelji ter se vedno spominjali naših trenutkov, ki smo jih preživeli drug z drugim.
Sara Porič
20
Leto 13, številka4, oktober2012
Konec počitnic
^^^ Med počitnicami je bilo super!
Računalnik, igrišče s prijatelji, počitnice pri babici in dedku ter morje -to je življenje!
Proti koncu počitnic so se mi dnevi že malo vlekli. Premišljeval sem o šoli in se spraševal, kako bo 9. razred najtežji in naporen med vsemi: valeta, nacionalni, birma, vpisi na srednje šole, testi in spraševanja. Po drugi plati pa konec osnovne šole, začetek srednje šole! Začel sem uživati počitnice, kolikor se da. Prišli so knjige in zvezki za šolo, začelo se je povijanje zvezkov.
Prvi šolski dan smo preživeli večinoma zunaj na igrišču s prijatelji in učitelji, sledili so odhodi v učilnice z razrednikom. Povedali so nam navodila za to šolsko leto, med drugim tudi novost, da moramo nositi šolske copate. Tega navodila seveda ni upoštevalo tri četrtine učencev, zato so nam učitelji povedali, naj to vzamemo resno.
V	petek, 7. septembra, smo se že odpravili na prvi kulturni dan v Maribor. Tam smo šli pogledat slikarsko razstavo, potem pa še na koncert. Vmes smo se še malo sprehodili po mestu. Možgani niso več na paši, šolo moramo vzeti resno.
Nejc Mislovič, 9. b
Lep prisrčen pozdrav šoli
Ponovno je prišel tisti čas, ko se odprejo stara šolska vrata - tokrat so se za nas, devetošolce, ta vrata odprla devetič oziroma zadnjič. Nekateri so skozi ta vrata stopili z velikim nasmeškom do ušes na obrazu ter polni pričakovanj, marsikateremu pa se je pričetek šole zdel dokaj dolgočasen in nezanimiv zaradi učenja in delanja domačih nalog. Prav gotovo se je v vsakem izmed nas šolarjev skrival kanček domotožja oziroma »šolotožja«, saj veliko časa ni videl svojih sošolcev, s katerimi preživimo največ časa. Poletne počitnice, ki se jih vsako leto tako veselimo in komaj čakamo nanje, so mimo nas švignile, kot bi trenil. Kako pa sem jih preživela jaz?
V	zadnjem tednu šole smo se z družino odločili, da se podamo na morje v Rabac na Hrvaškem. Tako sem se nekako izmuznila še zadnjemu »teženju« učiteljev. Na morju smo bili le pet dni, kajti lahko bi rekli, da so to bile le predpriprave na morje. Konec julija smo odšli še na morje v Sveti Petar, ki se prav tako nahaja na Hrvaškem. Saj veste, katere stvari se počnejo na morju: kopanje, sončenje, nočni sprehodi v mesto, vožnja s čolnom, vodne igre, dolge skupne noči, polne smešnih pogovorov z družbo ... Preostanek počitnic pa sem preživela doma s svojimi bližnjimi. Kdaj pa kdaj sem se tudi podala v toplice s prijateljicami, kjer ni niti malo primanjkovalo smeha in različnih dogodivščin. V moje življenje so se tudi usidrale nove osebe, ki sem jih spoznala v toplicah. Prinesle so mi boljšo voljo in upanje, da se še naslednje počitnice kdaj srečamo in preživimo kakšen skupen trenutek, ki ne bo nikoli pozabljen.
Te počitnice zame niso bile nekaj posebnega, saj se mi še niso niti prav začele, pa so že oddrvele s polno paro. Upam, da bodo naslednjo leto boljše in bom lahko s ponosom in z veseljem na obra-
zu dodala: »To so bile res najboljše počitnice do sedaj.« Zadnji šolski mesec, junij, pa bomo svoje osnovnošolske klopi dokončno zapustili in še zadnjič z žalostnim (nekateri tudi z veselim) izrazom na obrazu, pogledali na ta stara vrata, ki so se odprla že mnogim generacijam, vendar so se vsem morala tudi enkrat zapreti. Prav gotovo bomo pustili svoj pečat v redovalnici, nekateri z dokaj pisanimi ocenami.
Sedaj ponovno s polno paro truda in težkega dela prihajamo novemu znanju in novim dogodivščinam naproti, čeprav bo težko ponovno začeti. Adijo preživljanje dneva za računalnikom in dobrodošla šola med nami! Bomo zmogli? Bomo ja!
Tina Zaplotnik, 9. b
Povedal vam bom nekaj o mojih počitnicah, ki so bile zelo zanimive. Počitnice sem začel super, saj sem že po nekaj dneh zasluženega odmora odpotoval na mednarodni rokometni turnir v Barcelono, natančneje v Granollers. Na turnirju je bilo izjemno, saj sem spoznal veliko novih prijateljev, na koncu smo domov prinesli pokal za tretje mesto. V prostem času smo si ogledali Barcelono in se kopali na poznani plaži v mestu. V Barceloni smo si ogledali nogometni stadion FC Barcelone, Camp Nou, olimpijski stadion, znamenito cerkev La Sagrada Familia, ki jo gradijo že skoraj 200 let, in še mnoge druge znamenitosti. Tako so se začele moje počitnice in se nadaljevale s prvim morjem le dva dni kasneje, ko sem prišel domov iz Barcelone. Na morju sem bil z družino in družinskimi prijatelji. Počitnikovali in uživali smo v poletnih vragolijah v ribiški vasici Kali na otoku Ugljan. Na morju smo se imeli super, saj smo poleg kopanja igrali še različne družinske igre, kartali, hodili na sprehode. Teh deset dni sem preživel popolnoma brez računalnika in telefona. Domov smo prišli le za štirinajst dni, nato pa se je naš dopust nadaljeval v kampu Djardin v kraju sv. Filip in Jakob. V kampu smo bili deset dni. V tem času sem bil pri Nejcu, ki je z družino letoval v sosednjem kraju. Skupaj smo igrali družinske igre, zvečer pa so k nam prišli prijatelji. Tako je teh deset dni minilo zelo hitro. V času med obema morjema sem bi dvakrat v toplicah, vsak dan sem hodil na igrišče in se družil s prijatelji. Ko sem prišel z morja, sem šel na odstranjevanje znamenja na hrbtu. V tem času, ko sem imel šive, je bilo zelo dolgočasno, saj se nisem smel kopati, hoditi na treninge in igrišče. S tem so se končale moje počitnice. Pričelo se je novo šolsko leto. Mislim, da sem si nabral dovolj moči in energije za obveznosti v šoli in v klubu za celo leto. Do drugih večjih počitnic pa bomo še morali počakati deset mesecev. Se že veselim!
Matic Šešerko, 9. r
Živjo, šola
Počitnice so se končale in šolske klopi so se spet napolnile. Hodnike smo napolnili šolarji, v razredih je spet glasno in učiteljem že delamo sive lase. Šole se nekako veselim, ker sem s sošolci in sošolkami skupaj zadnje leto. To leto bo precej naporno, saj se moramo pripraviti na valeto in na birmo. Pri ocenah pa se moramo potruditi bolj kot v prejšnjih razredih, ker se pripravljamo na srednjo šolo. Veselim se tudi šolskih prireditev in seveda končnega izleta v Benetke. Septembra smo že imeli prvi kulturni dan. Bili smo v Mariboru v galeriji in v Unionski dvorani, kjer smo si ogledali odlično predstavo.
Upam, da letošnje šolsko leto ne bo preveč naporno in da se bomo s sošolci iz razreda razumeli tako dobro, kot vsa prejšnja leta.
Sergeja Puc, 9. r
Prekratke poltote
Zdi se nam, kot da je še pred kratkim bila šola in že spet je tukaj! Počitnice so zares zelo prekratke. Tukaj bi se moralo nekaj resnega ukreniti. Zdi se, kot da je minil en teden in že sva z mamico odšli naku-povat šolske stvari. To je zelo krivično! Šola se vleče za deset let, za počitnice pa imamo občutek, kot da trajajo en teden. Tako sem tudi jaz, kot predvidevam, da tudi vsi ostali, te počitnice preživela zelo super. Veliko časa sem preživela pri svoji babici na Hajdini in pri nekaj hiš daleč stanujoči babici Marjeti. Tam živita tudi moja bratranca, s katerima smo hoteli čim boljše izkoristiti te počitniške dni. Veliko smo se kopali, igrali in božali njihove male muce. Nekajkrat sem se tudi odšla kopat k moji sošolki in dobri prijateljici Evi. Za avgust smo se s prijateljicami že v šoli zmenile, da bomo taborile. To se je tudi zgodilo in bilo je super. Odločile smo se tudi, da bomo taborile brez staršev! Zbrale smo se pri Evi, kjer smo se kopale in imele kosilo, kasneje pa smo se s kolesi odpeljale k Pii, kjer smo tudi taborile. Spale smo v šotorih za eno noč, naslednjo polovico dneva pa smo še poskušale hitro dobro izkoristiti, saj smo še isti dan odšle domov. Bila sem tudi na morju in v toplicah, kjer sem se prav tako imela super. V toplicah sem bila s svojo teto in njeno prijateljico in še s svojo manjšo sestrico Blažko. Vozile smo se po toboganih, plavale ..., imele smo se zares odlično. Da ne bom pozabila, sem bila tudi na morju s staršema, sestrico, bratrancem in sestrično. Veliko smo se igrali, potapljali, iskali školjke, se igrali na plaži ... , nikoli nam ni bilo dolgčas. Tudi letos sem se udeležila 4. mladinskega glasbenega tabora v Markovcih. Na tem taboru smo se veliko zabavali, saj je bil letos na temo hrane. Seveda smo tudi veliko prepevali in ob zaključku imeli koncert, ki je bil staršem zelo všeč. Tako kot je nekdo tudi napisal, je tabor dober finale poletnih počitnic pred šolskim letom. Letošnje počitnice so mi bile zelo všeč, a vseeno bi jih lahko še za en mesec podaljšali, saj bi bile potem še popolnejše.
Urška Horvat, 6. r
Konec lenarjenja
Toplo sonce nas še vedno greje, a za nas šolarčke se je končal čas brezskrbnih dni. Končal se je čas lepih trenutkov, ki sem jih preživel z družino in prijatelji. To je bil čas, ko sta bili moji zadolžitvi samo le-narjenje in igra. Torej, počitnic je konec, spet se je začelo zares - čas šole in obveznosti.
Čas počitnic je za večino nas najlepši čas,
zato sem se odločil, da vam povem, kaj sem počel v zadnjih dveh mesecih. Takoj po končanem pouku smo se odpravili na morje. Tam smo bili štirinajst dni. Šli smo v Sukošan. Na morju sem spoznal dva nova prijatelja, Reneja Perka in Angelino Močič. Z njima smo iskali in seveda tudi našli veliko školjk. V štirinajstih dneh skupnega druženja smo ušpičili marsikatero norčijo. Tako smo šli s surfom iskat školjke in pri tem izgubili vesla, ki smo jih iskali dva dni in jih nato tudi našli. Plavali smo na otok, na katerem stoji ruševina starega obzidja oz. gradu, ob večerih pa smo šli v mesto, kjer smo se sprehajali in jedli sladoled. Pekli smo tudi palačinke, sestavine pa smo pobrali kar po celotnem kampu. S starši sem obiskal mesto Zadar, kjer smo videli hrvaškega nogometaša Luka Modriča. Pogledali smo si mesto ter šli na tržnico po ribe. Tržnica je bila zelo velika. V Zadar smo se peljali s čolnom, tako da nam med potjo ni bilo preveč vroče. Na morju je ob dobri družbi čas hitro minil in odpravili smo se domov. Nekaj dni sem bil doma, potem pa sem se pridružil sošolcem v šoli, ker je bilo organizirano druženje. Tam smo se zabavali, naredili nekaj stvari in se veliko gibali. Preostanek počitnic sem preživel pri sorodnikih na počitnicah. Ker imam veliko sorodnikov, sem pri vsakem počel kaj drugega. Med počitnicami sem srečal tudi nekaj sošolcev. Pri sv. Ani sem srečal Gorazda. Ta dan smo že zjutraj šli k sorodnikom, ki živijo pod sv. Ano. Tam je že dišalo po pečenkah. Najprej smo šli na hrib k cerkvi, kjer je bilo polno stojnic in polno ljudi. Zadnji teden počitnic sta bila spet doma tudi moja starša. Kar veliko časa smo preživeli v Halozah, en dan pa smo šli tudi v toplice v Banovce. Med počitnicami pa kljub vsemu ni bilo samo lenarjenja. Prebral sem tudi nekaj knjig, ki sem jih prinesel iz knjižnice, hodil sem na treninge nogometa, zadnje dneve počitnic pa pogledal tudi kakšno šolsko knjigo in tako osvežil znanje, ki sem ga pridobil v petem razredu. Tako, sedaj pa veselo v novo šolsko leto!
Luka Janžekovič, 6. r
O počitnicah po nemško -Meine Ferien
In meinem Urlaub war eine Menge in-terssanter Dinge. Zum Beispiel war ich bei meinem Cousin für fünf Tage lang. Mein Cousin lebt in Koper, daher konnten wir im slowenischen Meer schwimmen. Ich war auch am kroatischen Meer mit meiner Familie - eine Woche. Es gibt noch eine Menge interssante Dinge, was ich gemacht habe. Mit meinen Freunden haben wir Fußball gespielt, Basketball, Handball und noch vieles. In den Ferien hatte ich auch Geburtstag, ich wurde dreizehn Jahre alt. Mein Geburstag war für mich ein schöner Tag. Den Rest des Urlaubs habe ich mit meinen Freunden verbracht. Diese Ferien waren eine der schönsten, die ich gehabt habe.
Matic Kostanjevec, 8. b
Leto 13, številka 4, (oktober2012
21
MST VA MARKOVCI i V
26. tradicionalni Korantov Pokal 2012
Športno društvo (ŠD) Bukovci je tudi letos organiziralo tradicionalni turnir v nogometu za Korantov pokal. Tekmovanje se je začelo z žrebom, s katerim se določita para sobotnih tekem.
Letošnja prva tekma je bila v soboto, 23. junija, ob 17. uri med NK Podvinci in NK Markovci. Dve uri kasneje je sledila še druga tekma med ŠD Bukovci in ekipo presenečenja. Poraženca iz teh dveh tekem sta igrala v nedeljo in se pomerila za tretje mesto. Po tej tekmi je sledil mini turnir mlajših selekcij in ob 18.30 še veliki finale 26. Korantove-ga pokala. Po finalni tekmi sta predsednik ŠD Bukovci Janko Golob in župan občine Markovci Milan Gabrovec v sklepnem dejanju podelila nagrade in pokale najboljšim ekipam in posameznikom.
Po zaključku turnirja smo se pogovarjali z Gorazdom Mlinaričem, podpredsednikom ŠD Bukovci. Na letošnjem turnirju za Korantov pokal je nastopila tudi ekipa presenečenja. Zakaj ste se odločili zanjo in kako je nastala? Gorazd M.: »Glede na to, da je NK Stojnici odpovedal nastopanje na našem turnirju, smo bili primorani poiskati nadomestno ekipo. Ker pa se je ravno v tem terminu odvijalo kar nekaj nogometnih turnirjev in prireditev po okoliških klubih, je nastala težava, kako izpeljati naš turnir s samo tremi ekipami. Tako sta Matej Meznarič in Danilo Majer s skupnimi močmi sestavila ekipo igralcev, ki so nekoč igrali v našem klubu. Tako je nastala ekipa presenečenja.«
Foto: Gorazd Mlinaric
Na letošnjem Korantovem pokalu je slavila ekipa presenečenja.
Koliko mladih ekip se je udeležilo turnirja in katere?
Gorazd M.: »Prvotno zastavljen koncept nastopanja mladih selekcij je bil takšen, da vse tri povabljene ekipe (Podvinci, Markovci in Stojnci) s sabo pripeljejo tudi eno izmed mlajših selekcij, proti kateri bi se pomerile naše mlajše ekipe. A žal moram znova povedati, da tudi tukaj s Stojnci nismo uspeli najti skupnega dogovora in tako njihove selekcije U10 ni bilo na turnir. Nato smo nekako vendarle uspeli zbrati dovolj fantov, da smo lahko sestavili dve naši ekipi U10, ki sta odigrali tekmo. Klub iz Markovcev je pripeljal ekipo U12, Podvinci pa ekipo U7.« Kakšni so bili rezultati mladih ekip in kakšen je bil končni razpored? Gorazd M.: »Pri teh selekcijah ni v ospredju rezultat, ampak je pomembno predvsem druženje. Za nas so zmagovalci čisto vsi nogometaši, ki so se turnirja udeležili. To so zraven dveh do-
Veslali po Dravi od Rošnje do Zabovcev
Športno rekreativno društvo Zabovci je v letošnjem letu zelo aktivno na športnem in delovnem področju.
Člani društva so v preteklih mesecih s prostovoljnim delom povečali teraso ob brunarici, tako da le-ta tudi v primeru slabega vremena ali velike vročine sprejme že kar lepo število ljudi. Društvo deluje ob reki Dravi, zato je bila na mestu tudi nabava kajakov, za katere upamo, da jih bodo zainteresirani z veseljem uporabljali.
V soboto, 14. julija, so se člani društva odpravili na pot z novimi kajaki po reki Dravi od Rošnje do Zabovcev. »Potovalo« je pet kajakov dvojcev in en kajak
enojec. Ker je bila reka dokaj visoka in deroča, so imeli nekaj težav, ki pa so bile sicer bolj zabavne narave. Vsi udeleženci spusta so dobre volje in izredno navdušeni nad izkušnjo priveslali do Zabovcev. Od Spuhlje do športnega parka Zabovci so preverili, kako kajaki plovejo po nizki vodi, saj so na tej relaciji nadaljevali z veslanjem po Rogoznici. Tako so poskrbeli za lep prihod v domačo vas, kjer jih je pričakala zbrana množica vaščanov, ki so jih nagradili z velikim aplavzom. Srečanje se je nadaljevalo še z uradno otvoritvijo terase in druženjem pozno v noč.
Bojana Plajnšek
mačih ekip U10 še igralci U7 iz Podvin-cev in naše vasi ter U12 iz Markovcev in prav tako naša ekipa U12.« Ste ob prehodnem pokalu podelili še kakšne druge nagrade? Gorazd M.: »Letos smo podelili nagrado za najboljšega igralca turnirja, ki ga izberejo trenerji vseh sodelujočih ekip. Brez pomislekov je ta čast pripadla vratarju ekipe presenečenja, še vedno odličnemu Simonu Grabrovcu. Prav
tako smo letos izjemoma podelili še nagrado za "najučinkovitejšega strelca glede na odigrano minutažo". To nagrado je prejel naš super poštar Sandi Ko-kot. Obema še enkrat iskrene čestitke.« Kakšni so načrti za turnir 2013? Gorazd M.: »Glede na to, da je ekipa presenečenja na tem turnirju zares presenetila in osvojila prvo mesto, smo kot organizatorji dolžni, da jih povabimo na turnir tudi naslednje leto, kjer bodo imeli možnost ubranitve pokala. Katere bodo ostale ekipe, ki bodo dobile priložnost sodelovanja na 27. Korantovem pokalu 2013, pa naj vsaj zaenkrat še ostane skrivnost.« Športno društvo Bukovci se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem sodelujočim ekipam in posameznikom na Korantovem pokalu. Prav tako gre velika mera zahvale sponzorjem in donatorjem, ki jim zvesto stojijo ob strani. Seveda niso pozabili tudi na navijače, nogometne privržence in vse ostale ljubitelje nogometa, ki se jim prav tako zahvaljujejo za izkazano podporo.
Damjan Zupanič
Rezultati tekem in končni razpored
TEKMA	EKIPA	REZULTAT	EKIPA
TEKMA	NK PODVINCI	6:2	NK MARKOVCI
TEKMA	ŠD BUKOVCI	2:2 (7:8) po 11m	EKIPA PRESENEČENJA
ZA 3. MESTO	NK MARKOVCI	2:4	ŠD BUKOVCI
ZA 1. MESTO	NK PODVINCI	3:3 (6:8) po 11m	EKIPA PRESENEČENJA
Foto: arhiv društva
Skupinska fotografija udeležencev veslaške poti od Rošnje do Zabovcev
Osnovna šola Markovci je tudi letos objavila javni razpis za oddajo večnamenske športne dvorane in šolske telovadnice. Dvorano in telovadnico bo v sezoni 2012/2013 možno uporabljati v naslednjih terminih: od ponedeljka do petka	sobota
16.00-17.30	11.30-13.00	17.30-19.00
17.30-19.00	13.00-14.30	19.00-20.30
19.00-20.30	14.30-16.00
20.30-22.00	16.00-17.30
Vse dodatne informacije v zvezi z uporabo dvorane in telovadnice dobite na sedežu Osnovne šole Markovci, tel.: 766 00 41.
Ravnatelj Ivan Štrafela, spec.
Oglašujte tudi vi v Listu iz Markovcev!
Ugodne cene promocijskega prostora in svetovanje pri izdelavi oglasa. Doseg vašega oglasa - v vsako gospodinjstvo občine Markovci!
Več informacij: Mojca Zemljarič (031 7S1 514)
22
Leta 12, številka4, aktaAe/v2011

5. rancarija v Zabovcih
Zadnji vikend v mesecu avgustu je v Zabovcih potekala 5. rancarija, ki se je je udeležilo 21 ekip. Lepo, skoraj prevroče vreme je v Športni park Za-bovci privabilo veliko število tekmovalcev in gledalcev, ki so kljub vročini vztrajali ob pomolu in na kroni jezera.
Organizator rancarije in predsednik tekmovalnega odbora Boštjan Plajnšek
je bil nad udeležbo zelo presenečen. V predpriprave prireditve so organizatorji vložili ogromno dela in truda. Ekipe so ves teden prej trenirale, saj je bil ob popoldnevih na prizorišču vedno nekdo prisoten, da jim je omogočil vstop na jezero.
Na letošnji rancariji je nastopilo 21 ekip. 1. mesto med moškimi ekipami so dosegli Friki (čas 2.51.00), 2. mesto
Foto: MZ
V ženski kategoriji so zmagale Drzne ribice iz Zabovcev.
Foto: MZ
Med moškimi ekipami so se iz občine Markovci najboljše odrezali veslači Avtoservisa Krajnčič. Ekipa je zasedla tretje mesto.
Leseni zobeki (čas 3.03.58) in 3. mesto Avtoservis Krajnčič iz Zabovcev (čas 3.08.94). Sledile so jim naslednje ekipe: Toča Avto, Razjarniki Zabovci, Gostišče pri Tonetu, Barno 1 iz Markovcev, Aikido klub Ptuj, ŠRD Zabovci, Barno 2 Markovci, Markovski kosci, Kurike iz Bukovcev, Prvo športno društvo Gorišnica, PGD Zabovci, Felnar - nečlani simpatizerji, Felnar in člani Godbe na pihala. V ženski kategoriji so z zelo dobrim časom zmagale Drzne ribice iz Zabovcev (čas 3.58.53), 2. mesto je osvojila ekipa Runda bar, 3. mesto pa Žabice. Za najatraktivnejšo ekipo je bila tudi letos izbrana ekipa Markovskih koscev, ki so se
na prizorišče pripeljali s svojim barnom. Vzdušje v času tekmovanja in po njem je bilo zelo sproščeno. Ekipe so bile zelo dobro pripravljene in kar je najbolj važno - tako tekmovalci kot gledalci so bili z videnim in doživetim zelo zadovoljni. Največje presenečenje so obiskovalci doživeli po podelitvi priznanj, saj so člani tekmovalne komisije ob peti obletnici rancarije po Rogoznici spustili sto lučk.
Organizatorji pete rancarije se zahvaljujejo donatorjem ter vsem tistim, ki so na kakršenkoli način sodelovali na prireditvi.
JanaJanžel
Konjeniki ponovno uspešni
V soboto, 30. junija, je v okviru občinskega praznika v Dupleku potekal 12. vseslovenski konjeniški spektakel. Kot vsako leto doslej, se je številnih spretnostnih konjeniških disciplin tudi letos udeležil Andrej Kekec iz Nove vasi in znova dosegel lep uspeh.
S sovoznikom Viktorjem Prelogom sta osvojila 4. mesto v spretnostni vožnji dvovpreg, v kateri sta tekmovala s konjema Mišo in Miškotom, ter 2. mesto v spretnostni vožnji enovpreg s kobilo Mišo. Tekmovala sta tudi v spretno-
stnem jahanju, ki je potekalo po sistemu izločanja. Andreju je s kobilo Mišo uspelo izločiti dva tekmovalca, v finalnem dvoboju pa je izgubil za pičlo sekundo in nato osvojil 2. mesto. Največji izziv konjeniškega spektakla pa je bila zadnja disciplina, in sicer snemanje venca občine Duplek. V tej disciplini tekmovalec jaha konja v galopu po ravnini skozi lesena vrata, visoka približno 4,5 metra. Na vrhu vrat visi venec s tremi polji in s sredinskim manjšim krogcem, ki šteje tri točke. Tekmovalec s palico cilja proti vencu in ga poskuša sneti. Vsak
tekmovalec ima tri poskuse, zmagovalec pa je tisti, ki v treh poskusih zbere največ točk. Andrej je v 12-letni zgodovini konjeniškega spektakla v Dupleku na letošnjem junijskem tekmovanju v treh poskusih zbral največje število točk doslej - osem točk. Dvakrat je zadel v sredinski krog, ki prinaša največje število točk, tretjič pa v polje s številom dveh točk. Z doseženim rezultatom je osvojil venec občine oziroma 1. mesto v
disciplini snemanju venca. Za malo mu je ušla nagrada; če bi v vseh poskusih dosegel po tri točke, bi mu venec ostal v trajni lasti. Da bo postal njegov, ga mora osvojiti še dvakrat. Kot udeleženec spektakla je Andrej zelo zadovoljen z doseženimi mesti, saj je v dvovpregi z enim konjem tekmoval prvič, rezultat pa je bil za njegovo prvo tekmo glede na pričakovanja nadpovprečen. Prav tako so tekmovanje zaznamovale visoke temperature, saj so tisti dan namerili 34 stopinj Celzija.
AK
Andrej Kekec več odličij.
Foto: zasebni arhiv
(voznik vprege) je na konjeniškem spektaklu v Dupleku letos znova dosegel
Zaključna prireditev ekip U10 MNZ Ptuj
10. junija je bila v Podvincih za minulo sezono izpeljana zaključna prireditev ekip U10, kjer je prisostvovala tudi eki-
Foto: Iztok Belšak
Mladi nogometni navdušenci
pa NK Stojnci, ki jo vodi domači trener Iztok Belšak.
Po naporni sezoni rezultati na prireditvi niso bili pomembni, saj pri otrocih te starosti šteje predvsem to, da igrajo, se družijo in čim bolj aktivno preživijo svoj prosti čas. Ekipa NK Stojnci je sezono odigrala zelo uspešno. Nanizala je 11 zmag in tri poraze. Tudi na zaključni prireditvi smo v skupini z ekipami iz Makol, Podlehnika in Ormoža nanizali tri zmage in tako uspešno zaokrožili sezono. Izjemni rezultati, odlični pogoji za trening in vestno delo trenerja in celotnega kluba bo prineslo še več odličnih rezultatov in tudi kakšnega doma vzgojenega igralca. Ker je gibanje otrok in njihovo druženje najpomembnejše, vabim vse mlade iz celotne občine in okolice, da se nam pridružijo in postanejo del tega uspeha.
Iztok Belšak
Leto 13, številka 4, oktober2D12
23
Kuharski kotiček Prve igre fašenskih skupin
Gobova gozdna juha z jesenskimi gomoljnicami
Za 4 osebe potrebujemo:
dve manjši čebuli, dve glavici česna, 25 dag gob (mešanih ali po želji), 1 dl kisle smetane, 15 dag gomolja zelene, 15 dag korenja, ostro moko ali krompir za zgoščevanje, sol, poper, ti-mijan, majaron, lovorov list, belo vino po okusu in peteršilj.
Priprava:
Na maščobi v razgretem loncu za-rumenimo sesekljano čebulo, ji dodamo sesekljan česen ter pražimo toliko časa, da česen zadiši. Čebuli in česnu dodamo sesekljano ali na-ribano korenje, zeleno in narezane gobe ter vse skupaj popražimo do rjavkaste barve, nato pa zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Vse skupaj naj vre približno 20 minut. Na koncu začinimo, dodamo kislo smetano, kis ali belo vino, zgostimo s podmetom ali naribanim krompirjem ter posujemo s sesekljanim pe-teršiljem.
Juho lahko postrežemo kot predjed ali celo kot glavno jed, saj se zelo dobro poda z ajdovimi žganci.
Puranji zvitki s šunko, nadevom ter s
Za 4 osebe potrebujemo:
4 lepo odrezane puranje zrezke, 4 rezine šunke, 4 rezine sira, 2 bučki, pest kuhanih, olupljenih ter na kocke narezanih kostanjev, 3 jajca, drobtine, eno čebulo,glavico česna, timi-jan, peteršilj, sol in poper. Nadev:
Na vroči maščobi v kozici za-rumenimo sesekljano čebulo, dodamo sesekljan česen ter pražimo toliko časa, da česen zadiši. Čebuli in česnu dodamo na manjše kocke narezane bučke ter vse skupaj popražimo. Ko se mešanica ohladi, dodamo kostanje, 2 jajci, drobtine, timijan, sol in poper.
Korenčkovi štruklji za 4 osebe potrebujemo: Testo:
40 dag krompirja, 12-15 dag ostre moke, 2 jajci, 2 dag masla, sol in muškatni orešček.
Korenčkov nadev:
20 dag naribanega popra-ženega korenja, sol, poper, drobtine, eno jajce 1 dag masla.
Naribano korenje popraži-mo na maslu. Ohlajenemu dodamo sol, poper, drob-tine ter jajce in vse skupaj premešamo.
Etnografsko društvo Tradicija Borovci je v začetku septembra v športnem parku Borovci pripravilo prve igre fašenskih skupin.
Družabnega popoldneva, ki je minil v znamenju dobre volje, smeha in seveda tudi kančka tekmovalnosti, se je udeležilo osem pustnih skupin iz občin Markovci, Dornava in Ptuj. Občino Dornava sta zastopali dve skupini ciganov (ED Cigani in TED Lukari) ter skupina Mezgovci City. Iz Spuhlje je prišla skupina Hello Kitty, s Ptuja ED Korantov duh, iz Nove vasi pri Markovcih pa skupina Na-gošejnski piceki. Skupina iz Markovcev, katere člani sicer v času pusta zastopajo etnografske pustne like, si je tokrat nadela ime Fulana Paprika. Tekmovala je tudi skupina Vijolice. Člani Vijo-
lic so prihajali iz različnih krajev, med tekmovanjem pa so se odrezali tako dobro, da so na koncu zasluženo osvojili prvo mesto. Drugo mesto na tekmovanju je pripadlo Nagošejnskim picekom, tretje pa Etnografskemu društvu Cigani Dornava. Skupine so se pomerile v šestih igrah, ki so bile vsaka po svoje zanimive in so zahtevale veliko spretnosti in iznajdljivosti. Med tekmovanjem, ki je bilo v večji meri družabnega značaja, ni manjkalo glasnega navijanja, smeha in dobre volje. Za dobro organizacijo iger je poskrbelo več sodnikov, program prireditve je povezoval Darko Plohl. Po zaključku iger in podelitvi priznanj pa je sledila še vrtna veselica z ansamblom Vere Šolinc.
Mojca Zemljarič
sirom in bučno-kostanjevim korenčkovimi štruklji
Priprava:
Zrezke potolčemo, jim zarežemo kožice, posolimo, popopramo in jih namažemo z razžvrkljanim jajcem. Na tako pripravljene zrezke položimo rezino šunke in sira. Na vse skupaj vsujemo predhodno narejen nadev in ga enakomerno razporedimo po površini. Zrezek zvijemo v zvitek, ga povežemo z živilsko vrvico (lahko je tudi dreta) ter počasi pečemo v pokriti ponvi približno 25-30 minut. Zvitke lahko pečemo tudi v pečici na 170° C 25 min, vendar jih je v tem primeru potrebno najprej zaviti v pvc folijo in potem še v alu folijo. Še vroč zvitek serviramo na toplem krožniku, zraven pa ponudimo odlično suho vino sovinjon, ki se odlično ujame s to jedjo.
Roto: MZ
Zbrani tekmovalci in njihovi navijači na prvih Igrah fašenskih skupin v Borovcih
»Piceki« na izletu po Koroški
V	soboto, 26. maja, so se krajani iz Nove vasi pri Markovcih - člani etnografske pustne skupine »Nagošejnski piceki« - odpravili na ekskurzijo po Koroški.
V	Mežici so si ogledali nekdanji rudnik svinca, saj ima rudarjenje v tem delu Slovenije dolgo tradicijo; njegovi začetki segajo v leto 1665. Rudnik svinca in cinka je eden starejših rudnikov v tem delu Evrope, kjer se je med Peco in Uršljo goro ru-darilo preko 330 let. V teh letih so rudarji izkopali preko tisoč kilometrov rovov in odkopov, v preteklosti so na delo v rudnik odhajale cele družine - tudi ženske in otroci. Današnjim generacijam je
tako ostala bogata tehnična, naravna in kulturna dediščina, ki jo smotrno urejeno ponujajo za turistične oglede. Po 3,5 kilometrov dolgem rovu Glančnik obiskovalce peljejo v osrčje Pece, kjer si v spremstvu vodičev ogledajo, kakšno je bilo delo rudarjev od pričetkov rudarjenja pa vse do zaprtja rudnika.
Po zanimivem ogledu rudnika je v Kotljah sledil še obisk domačije znanega slovenskega pisatelja, Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca. Udeleženci izleta so popoldan preživeli v sproščenem vzdušju v idilični koroški pokrajini ob Ivarčkem jezeru.
Mojca Zemljarič
Priprava štrukljev:
Kuhan in olupljen krompir pretlačimo. Še toplemu dodamo začimbe, razžvrkljani jajci (nekaj jajce si pustimo), moko in maslo ter zgnete-mo v testo. Testo razvaljamo 0,5 cm na debelo, premažemo s preostankom razžvrkljanega jajca, nanese-mo korenčkov nadev ter zavijemo v trden štrukelj. Štrukelj zavijemo najprej v pvc folijo in potem še v alu folijo, dobro zapremo in v vreli vodi kuhamo približno 40 minut. Kuhan štrukelj odvijemo, narežemo na rezine ter pokapljamo z raztopljenim maslom.
Opomba: Pri pripravi dveh jedi smo omenili, da se jed zavije v pvc folijo. Pri tem je mišljena uporaba tanke folije, ki jo kupimo v roli in je oprijemljiva (tako imenovana »strech« folija). Pečenje ali kuhanje v tej foliji je možno, ker zdrži do temperature 170° C.
Tomaž Arklinič
Roto: MZ
Udeleženci izleta po Koroški pred spomenikom Lovra Kuharja, Prežihovega Voranca