xxjb*o crraR.fiK
£	o ' ■
asova
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Urcuvj
24. JANUAR 1975
ŠTEVILKA 1 — XV
Opravičili smo zaupanje
Na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije 7. januarja 1975 dr. Marijan Brecelj, Andrej Marinc, Miha Marinko, Franc Leskošek-Luka. Nad dvesto udeležencev z aplavzom pozdravilo čestitke kolektivu Sava ob srebrnem jubileju samoupravljanja. Petdesetim delavcem priznanja za veliko prizadevnost. Pozdravna brzojavka tovarišu Titu.
Sava, 7. januarja 1975
Marsikje je bilo že zjutraj čutiti rahlo vznemirjenost. V proizvodnih enotah so tu in tam še čistili, pospravljali, v upravni stavbi so pri-pravljaU sejno sobo za sprejem gostov.
Odbor za pripravo proslave je zares dobro opravil svoje naloge.
Gostje, številni predstavniki kranj. skih delovnih organizacij, delegati sestavljene organizacije združenega dela Polikem in drugi so si najprej
ogledali nekatere proizvodne enote TTI in TAP, ob 12. uri pa so se zbrali skupaj s člani delavskega sveta delovne organizacije, predstavniki javnega in kulturnega življenja Kranja in drugimi v veliki dvorani občinske skupščine.
Ilija Dimitrijevski, predsednik delavskega sveta delovne organizacije, jc pozdravil navzoče.
Mile Milivojevič, predsednik sindikalne organizacije Sava pa je imel naslednji referat.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Slavnostne seje delavskega sveta se je poleg članov udeležilo blizu stopet-deset gostov iz Save, občine, republike ter mnogi predstavniki delovnih organizacij
Andrej Marinc, predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije, je čestital delovnemu kolektivu Sava za uspehe na samoupravnem in gospodarskem področju
Podpisali smo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo
Sredi januarja so predsedniki zborov delavcev temeljnih organizacij združenega dela podpisali samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo.
Filip Majcen, glavni direktor Save, je pred podpisovanjem dejal:
»S podpisom samoupravnega sporazuma stopamo v novo obdobje in na pot, za katero so se odločili vsi naši delovni ljudje.
Z združitvijo temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Sava je delavcem zagotov-
ljena večja socialna varnost. Močno, veliko podjetje ima tudi veliko večje možnosti konkurenčnega nastopa na trgu, večjih vlaganj v modernizacijo proizvodnje in specializacijo.
Podpis samoupravnega sporazuma je šele začetek skupnega dela. Nalo-
ge ne bodo lahke in reševati jih bomo morali postopno, ob koncu leta pa bomo ugotavljali učinkovitost naše organiziranosti.«
Ob koncu govora se je tovariš Majcen zahvalil strokovni delovni (Nadaljevanje na 9. strani)
2
Mladina
Letna koordinacijska konferenca organizacije Zveze socialistične mladine Sava Kranj
V	petek, 10. 1. 1975, je bilo v domu
JLA Kranj letno zasedanje koordinacijske konference organizacije ZSM Sava Kranj. Poleg delegatov koordinacijske konference je bilo prisotnih tudi mnogo gostov, tako predstavnikov naše delovne organizacije in tudi nekaterih drugih podjetij.	•>
V	poročilu o delu organizacije ZSM Sava Kranj v preteklem obdobju — poročilo je podal dosedanji predsednik tov. Davorin Šeruga — je bilo ugotovljeno, da z aktivnostjo mladih v Savi ne moremo biti zadovoljni. Občutiti je bilo
nje, se ob delu izobraževati in se iz dela vračati nazaj v izobraževalni proces.
Mlade bo treba privabiti k sodelovanju na področjih kulture, športa in rekreacije. Le-to bo prispevalo ne le k povečanju delovnega elana, temveč tudi k zmanjšanju družbeno negativnih pojavov pri mladi generaciji.
Pomembno vlogo bo morala imeti ZSM pri reševanju socialnega varstva in družbenega standarda mladih delavcev, s poudarkom na stanovanjski politiki.
Milan Čufar — predsednik konference ZSM Sava Kranj
mrtvilo, ne samo v novoustanovljenih aktivih v posameznih temeljnih organizacijah in samoupravni delovni skupnosti, ampak tudi v samem predsedstvu konference. Vse preveč je bilo slabo organiziranih akcij in neuresničenih nalog, da ne omenjamo zelo slabe udeležbe na sejah predsedstva.
V referatu tov. Milana Čufarja smo nato zasledili mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo in s tem optimizem glede izboljšanja stanja v mladinski organizaciji.
Predvsem je poudariti potrebo po nenehnem izobraževanju. Mlada generacija se mora čimbolj zgodaj vključiti v delo in družbeno žlvlje-
Poskrbeti bo treba tudi za pravilno, pravočasno, strokovno in vsestransko informiranje mladih, kar je pogoj za razvijanje učinkovite organizacije, pravilnega odločanja, preverjanja sprejetih stališč in dogovorov. Obenem bo takšno informiranje omogočalo široko seznanjanje članov kolektiva z zamislimi, stališči in akcijami mladih, kar je nedvomno tudi zelo pomembno.
Osnovni nalogi pa ostaneta boj za samoupravni socializem ter krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Konferenca je potrdila program dela organizacije ZSM Sava za leto 1975 in na koncu izvolila nove orga-
Gostje iz Vulkana Niš so z zanimanjem spremljali delo konference
ne koordinacijske konference. Za predsednika koordinacijske konference ZSM Sava je bil soglasno izvoljen tov. Milan Čufar, za sekretarja pa tov. Brane Pečjak.
Organizacija ZSM Slovenije stopa po svojem IX. kongresu v novo obdobje delovanja. Sklep o novi orga-
niziranosti in delovanju članov organizacije ZSM in široko zasnovan program dela za leto 1975 dajeta mnogo optimizma za boljše delo organizacije ZSM v naši delovni organizaciji kot v preteklem letu.
M. T.
Novo mladinsko vodstvo
Na koordinacijski konferenci ZSM Save, ki je bila 10. 1. 1975 v prostorih doma JLA, so mladi izvolili novo mladinsko vodstvo.
Za predsednika ZSM Sava je bil izvoljen Milan Čufar. V Savi je zaposlen od 3. 9. 1968. Vseskozi je aktivno sodeloval v mladinski organizaciji, nazadnje bil predsednik konference mladih v TOZD TTI. Tudi na delovnem mestu prevzemni kontrolor za posebne izdelke v kontroli kvalitete TOZD TTI je vesten in marljiv delavec. Član Zveze komunistov je od 20. 11. 1973.
Za sekretarja so mladi izvolili Braneta Pečjaka, ki je v Savi od 20. septembra 1966. Do nedavnega je bil konfekcioner radialne pnevmatike za osebna vozila, sedaj pa je v Izobraževalnem centru inštruktor. Vseskozi je delal v mladinski organizaciji. Bil je član predsedstva, nazadnje predsednik komisije za sodelovanje pri predsedstvu ZSM v Savi. Maja 1968 je bil sprejet v organizacijo Zveze komunistov.
K izvolitvi naše iskrene čestitke z željo, da bi to odgovorno nalogo uspešno opravljala!
Morda je mladim potrebno ... ?
V velopnevmatikl je zaživel mladinski aktiv ob pomoči vodstva in sindikalne organizacije. V nedeljo, 22. decembra 1974, so organizirali in izpeljali akcijo: očistili so oddelek. To je visoka zavest mladih, saj je tudi delovno mesto ogledalo vsakega posameznika in oddelka kot celote. O tem, kako so organizirali in izpeljali akcijo, so mi pripovedovali mladi in vodja velopnevmatike tovariš Janez Sušnik.
Tov. Sušnik, slišal sem, da vsestransko pomagate mladim in da ste tudi vi sodelovali pri organiziranju akcije za čiščenje oddelka?
Sodeloval sem samo pri pripravah na akcijo in si v nedeljo vzel toliko časa, da sem jih obiskal. Mladi imajo resnično vso podporo vodstva in družbenopolitičnih organizacij. Menimo, da nekaj čez sto mladincev, kolikor jih je v velopnevmatikl, lahko naredi veliko. Seveda si morajo zastaviti tak program, da bo zanimiv za vse, tako da bodo lahko vključili v vsako akcijo najširši krog mladih. Akcija, ki so jo mladi izvedli, je bil prvi korak za poživitev dela mladih in je v celoti uspela. Ugotovili so, da se z organiziranim delom in malo truda da narediti veliko. To ni njihova zadnja in edina akcija. V programu jih imajo še nekaj in upam, da jih bodo tudi izvedli. Vodstvo velopnevmatike jim bo tudi v bodoče pomagalo. Lahko rečem, da so naredili celo več, kot smo pričakovali, saj so poleg tega, da so očistili prostore, pripravili tudi 2000 komadov zračnic za odpremo v skladišče. Ob tej priložnosti moram pohvaliti predsednika mladine Rudija Bevca in Aleša Drakslerja, ki sta vodila akcijo.
Rudi Bevc pa mi je povedal tole: »Ob ustanovitvi aktiva je predsedstvo štelo le 5 članov, danes smo ga razširili na 10 članov in tako neposredno vključili še 5 mladincev' v
Janez Sušnik, dipl. inž.: Mladini vso pomoč pri njenem delu
vodstvo aktiva. Do danes smo imeli tri sestanke in se na njih okvirno dogovorili o vseh akcijah, ki jih nameravamo vključiti v naše programe dela.
Akcije, ki smo jo imenovali čiščenje oddelka za novo leto, se je udeležilo 30 mladincev. Od prijavljenih je manjkal le majhen del, ki pa so ga nadomestili mladinci, ki se niso prijavili. Akcije se je udeležila celo
(Nadaljevanje na 6. strani)
Upravičili smo zaupanje
Spoštovane tovarišice in tovariši — dragi gostje!
• Ponosni smo, da lahko prvi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji proslavljamo velik in pomemben jubilej: 25 let samoupravljanja pomeni za vsakega Savčana veliko priznanje in istočasno spodbudo za aktivno vključevanje v nadaljnji razvoj in krepitev neposrednega odločanja delavca. Praksa je pokazala, da dejansko ne gre brez sodelovanja delavcev pri odločanju, da so nastajali samoupravni konflikti ,veldno takrat, kadar so se stvari reševale za zaprtimi vrati in delavec ni bil pravilno informiran, da danes delavec ne dovoli druge poti reševanja, kot da aktivno sodeluje v vseh pomembnejših zadevah. Zveza komunistov s tovarišem Titom na čelu vodi pravilno politiko razvoja samoupravljanja in bojuje odločilno bitko z ostanki tehnokratizma in nasprotniki našega socialističnega samoupravnega sistema.
7.	januarja 1950 je bil v Savi Kranj izvoljen prvi delavski svet, ki je štel 33 članov. Da je bil prav v Savi izvoljen prvi delavski svet v Sloveniji, ni naključje. Začetki delavskega gibanja se kažejo že v prvih letih obratovanja podjetja. Delavci so se organizirano upirali kapitalističnemu izkoriščanju in zlasti med vojno aktivno sodelovali proti okupatorju.
Ta aktivnost savskega delavca in prizadevanje za čimboljši jutri je ostala v njem, je prisotna še danes in prepričan sem, da bo v bodoče še bolj prisotna ob premagovanju nalog, ki so pred nami in ne bodo lahke. Zato Savčani ob takih jubilejih radi povezujemo razvoj samoupravljanja v naši delovni organizaciji s poslovnimi uspehi, z razvojem naše delovne organizacije, s številom stanovanj, s standardom našega delavca, s kvaliteto naših izdelkov itd.
Razvoj Save je naraščal stopnje-ma. Vsak gospodarski načrt je bil večji od predhodnega. V letu 1950 smo naredili 2218 ton izdelkov, kar je šestnajstkrat manj kot v letu 1974. Celotnega dohodka smo v letu 1950 ustvarili 4,213.000,00 din, v letu 1974 pa 1.040,000.000,00 din. Da smo dosegli takšen rezultat, se lahko zahvalimo predvsem pravočasnemu spoznanju neločljivosti fizičnega in umskega dela. Zavedali so se namreč, da hitra rast podjetja zahteva tudi pospešena prizadevanja za pro-
• • e
gramsko, kadrovsko in organizacijsko utrjevanje vseh poslovnih funkcij, kar nam zagotavlja skladen in optimalen razvoj ob kar največjem izkoriščanju vseh fizičnih in umskih zmožnosti podjetja.
Delavec pri stroju vidi, občuti in ceni prizadevanja strokovnjakov za boljši poslovni uspeh, vendar ne dopušča lagodnega obnašanja posameznikov do problemov, ki jih je potrebno reševati.
V tem času smo uspešno razvili funkcijo tehnološke in operativne priprave proizvodnje, kontrole kakovosti, prodaje, nabave, finančno računovodske službe, vzdrževanja in v zadnejm času postopno uveljavljanje marketing funkcije v proizvodnem procesu. Poleg teh so za delavca izredno pomembne funkcije kadrovskega oz. socialnega značaja. V okviru kadrovske službe so oddelki za socialno skrbstvo in družbeni standard delavca, za tehnično in zdravstveno varstvo, za razvoj in sistem delitve dohodka in osebnega dohodka in skrb za
kadrovanje ter izobraževanje ob delu in izven njega.
Nedvomno so rezultati vseh naštetih področij in ostalih strokovnih služb prisotni na vsakem delovnem mestu ob vsakodnevnem delu, da neposredni proizvajalec pravilno vrednoti vloženo delo strokovnih sodelavcev.
V teh 25 letih poslovanja je bilo tudi veliko problemov, ki smo jih morali premagovati tako ali drugače, Gospodarska reforma leta 1965
je terjala od delovnih organizacij temeljito analizo njihove učinkovitosti in seveda ustreznih ukrepov za boljše poslovanje. Gumarska predelovalna industrija je ena izmed redkih panog, ki je odvisna od uvoza večjega dela osnovnih surovin. V zadnjih letih je bila naša industrija vedno bolj izpostavljena posledicam inflacijskih gibanj pri nas in tudi v visokorazvitih industrijskih deželah. Takoj po reformi leta 1965 smo si začeli pospešeno prizadevati za izkoriščanje notranjih rezerv v iskanju in sodelovanju za proizvodnjo večje količine reprodukcijskega materiala na domačem tršišču in ne nazadnje smo se vključili tudi v mednarodno delitev dela.
Produktivnost dela je narasla od leta 1965 za 277 %, in sicer je bil fizični obseg proizvodnje leta 1965 3,5 ton izdelkov na delavca, v letu 1974 pa 9,7 ton. Dosežena stopnja produktivnosti je enakovredna proizvodnim dosežkom v razvitih zahodnoevropskih državah. Pri tem moram poudariti, da smo se na tem področju že približali tehnični omejitvi izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in zato s tem osnovnim produkcijskim faktorjem ni mogoče več bistveno poceniti stroške proizvodnje.
Prav tako v zadnjih letih sprejemamo zahtevne akcijske programe na področju intenzivnejšega izkoriščanja vseh proizvodnih zmogljivosti, doseganja optimalne kvalitete, izbora ustreznega asortimana, zmanjšanja odpadka in racionalnega zaposlovanja delavcev. Kljub vsem ukrepom in prizadevanjem znotraj delovne organiazcije pa bomo glede na obremenitve zelo težko v trenutnih pogojih gospodarjenja dosegli potrebno stopnjo akumulacije za nadaljnji razvoj naše delovne organizacije. Menimo, da nove, višje cene niso edini izhod, ampak da so potrebne tudi ustrezne sistemske rešitve.
Družbena in gospodarska gibanja so odločilno vplivala na krepitev ekonomske osnove samoupravljanja in tudi na htrejše vključevanje posameznega delavca.
Prvotna vloga delavskega sveta do sprejetja zakona o delavskem svetu dne 27. junija 1950 je bila le posvetovalnega značaja. Z zakonom je delavski svet dobil določene pravice. Pomemben sklep v zgodovini samoupravljanja 21. 8. 1950: »Delavci so prevzeli upravljanje podjetja.« Z zakonom o delavskem svetu je bil 17. 8. 1950 imenovan tudi prvi upravni odbor. Začetno samoupravljanje je potekalo na sejah delavskega sveta in upravnega odbora. Leta 1956 so izvolili nekatere komisije, ki so pripravljale gradivo za delavski svet. Prva leta samoupravljanja niso dala delavcu možnosti pravega vpogleda in soodločanja pri pomembnejših zadevah. Znano je, da se je delavec takega sodelovanja v začetku tudi delno ustrašil, ker je bil obremenjen z delom in odnosom do dela iz preteklosti.
Nadaljnji razvoj funkcije delavskega sveta in upravnega odbora je dobival nove razsežnosti. Delavski svet je prihajal vedno bolj do izraza, delavci so sodelovali s svojimi volivci na sestankih obračunskih enot in svetih obračunskih enot. Upravni odbor je vedno bolj postajal organ vodilne strukture, prevzemal je pomembne odločitve od kadrovanja do operativnega planiranja in investicij, tako da je včasih prišlo do kratkega stika med stališči upravnega odbora in delavskega sveta. Pravočasno spoznanje, da s funkcijo upravnega odbora še vedno ohranjamo in podpiramo razvoj tehnokratskih in birokratskih odnosov, je povzročilo, da so bili upravni odbori ukinjeni, ustanovljenih pa (Nadaljevanje na 4. strani)
Na svečani seji delavskega sveta delovne organizacije so bili tudi številni gostje, med njimi Miha Marinko, Andrej Marinc, dr. Marijan Brecelj, Franc Leskošek-Luka, Tone Volčič, prvi direktor Save Makso Mikuš in drugi
Referat o petindvajsetletnem samoupravljanju ter o prihodnjih nalogah je imel Mile Milivojevič, predsednik sindikalne organizacije Sava
25 let
Upravičili smo zaupanje...
(Nadaljevanje s 3. strani)
je bilo več ustreznih odborov pri delavskem svetu.
V obračunskih enotah so bili formirani sveti obračunskih enot. Funkcija teh svetov je bila le posvetovalnega značaja, niso imeli iz-vrševalnih sklepov, zato je taka oblika in vloga sveta obračunskih enot tudi propadla.
Delo odborov se je počasi uveljavljalo, vendar ne v zadostni meri, ker so to bili le organi delavskega sveta in niso bili neposredno voljeni. Obdobje od 1965 do 1970 je predstavljalo polno uveljavljanje delavskega sveta, moč odločanja in upravljanja je bila koncentrirana v delavski svet, obstojala je nevarnost zaprtega forumskega dela brez pravega vpliva neposrednega proizvajalca. Zahteve po sodelovanju članov delavskega sveta z volivci in zastopanje svojega delovnega okolja se niso v celoti uresničile.
Leto 1971 je predstavljalo velik ideološki boj med zagovorniki starega zaprtega samoupravnega načina odločanja in naprednimi stališči,
organizaciji združenega dela in delovno organizacijo. Na prvih sestankih delovnih skupin ni bilo veliko aktivnosti, vendar so delavci hitro spoznali, da resnično gre za njihovo vlogo in njihovo besedo pri odločanju. Sestanki delovnih skupin so postali živahni. Povsod so bili izrečeni predlogi, pripombe in zahteve po spremembi določenega stanja. Strokovne službe in ostali so bili pripravljeni za tolmačenje ter tudi na izpolnjevanje zahtev, ki so jih delavci postavljali na delovnih skupinah. V tem obdobju, odkar so bile ustanovljene delovne skupina, ocenjujemo, da je vsak drugi delavec sodeloval v razpravi, dal koristen predlog ali pripombo.
V letu 1973 se je samoupravljanje v delovnih skupinah, odborih in delavskem svetu še bolj razmahnilo. Dve temeljni organizaciji, praktično dve tovarni, sta tekmovali, katera bo imela boljši poslovni uspeh. Včasih je prihajalo celo do problemov, kako na nivoju delovne organizacije zagotoviti enotne kriterije in enotna merila tako za poslovne kot tudi za osebne delavčeve zadeve. Potrebno je bilo priti do spoznanja, da temeljna organizacija ne predstavlja posebno družbeno izolirano
Na dan proslave je izšla srebrnemu jubileju namenjena brošura, ki so jo udeleženci z zanimanjem prebirali
ki jih je sprejelo vodstvo zveze komunistov, »da je potrebno samoupravljanje organizirati tako, da organizacijsko omogoča sodelovanje pri odločanju in kreiranju politike vsakemu delavcu«. V ta čas sodijo Zgodovinski ustavni delavski amandmaji. Za vse nas je bil to revolucionaren dogodek v razvoju samoupravljanja in pomeni bistveno kvaliteto v procesu samoupravnega dogovarjanja in odločanja.
V prvi polovici leta 1972 smo začeli aktivno uresničevati delavske amandmaje. Pripravili smo novo organizacijo podjetja in ustrezno temu tudi organizacijo samoupravljanja.
1.	7. 1972 sta bili ustanovljeni dve temeljni organizaciji združenega dela Tovarna avtopnevmatike in Tovarna tehničnih izdelkov ter samoupravna delovna skupnost Organizacija skupnih služb. Odločanje na zborih delavcev smo organizirali v obliki samoupravnih delovnih skupin, ki jih je bilo 110. Odbore za medsebojna delovna razmerja in oceno kršitev delovnih dolžnosti smo volili neposredno. Začetki so bil težki. Kaj naj obravnavajo in odločajo zbori delavcev in kaj sploh še ostane za delavski svet? Izdelali smo samoupravne akte za temeljni
vrednoto v okviru delovne organizacije, ampak se je treba še več dogovarjati, sporazumevati, skratka, zagotoviti še veliko več skupnega dela za dosego boljšega poslovnega rezultata.
Nedvomno je ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela prineslo boljše poslovne rezultate. Zato smo konec leta 1973 pripravili vse potrebno za ustanovitev še dveh temeljnih organizacij združenega dela, in sicer Vzdrževanje, energetika in transport in Prodajna organizacija Save. Tudi ta odločitev je bila pravilna.
Leto 1974 predstavlja eno izmed družbeno najbolj razgibanih let, leto kongresov, leto ugotavljanja, in konec koncev, leto resolucij, stališč in zaključkov vseh družbenih in samoupravnih organov in organizacij. Tudi mi nismo stali ob strani. Aktivno smo se vključili tako na družbenopolitičnem kot na samoupravnem področju.
Spoznali smo, da na lokaciji Kranja v bodoče ne bomo mogli uresničevati vseh razvojnih programov, zato smo se aktivno vključili v integracijske procese tudi izven republiških meja. Uspešno je bila pripravljena in izvedena združitev s Puškama Kranj, Kemično tovarno
Predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič je pozdravil prisotne v imenu občine in družbenopolitičnih organizacij Kranja. Kolektivu Save je zaželel nadaljnjih uspehov
Moste Ljubljana, Totro Ljubljana, Vulkanom Niš in Industrijo gume Ruma iz Rume. Sava je vključena tudi v Združenje kemične industrije Slovenije in sestavljeno organizacijo združenega dela Polikem. Zlasti Po-likem je pomemben za Savo, saj bo predstavljal močno in učinkovito združeno podjetje, ki bo zagotavljalo poleg racionalnosti poslovanja tudi večjo socialno varnost delavcev v združenem delu. Z ustanovitvijo Polikema, kjer sta združeni proizvodnja in trgovina, smo v praksi realizirali ustavo in zaključke organov družbenopolitičnih organizacij.
Glede na integrirane dele in velikost sedanjih temeljnih organizacij združenega dela je po dolgotrajni in široki razpravi dokončno izoblikovana organizacija samoupravljanja. Ustanovili smo 30 temeljnih organizacij združenega dela in ustrezno prilagodili spremljajoče strokovne službe.
Tudi letošnje leto bo težko, tako gospodarsko kot samoupravno, ker je pri taki decentralizaciji samoupravljanja potrebno veliko več dela, usklajevanja, dodatnih informacij, pravočasnega in razumljivega informiranja.
Uveljavljanje odločanja na zborih delavcev ima svoje prednosti, vendar pa bomo morali glede na uspe-
he, ki smo jih dosegli v okviru delovnih skupin — sedaj sindikalne skupine, dati tudi v bodoče v okviru statuta temeljne organizacije združenega dela tej obliki dela samoupravnega odločanja ustrezno mesto.
Delegatski sistem se že uveljavlja. Še najbolj izpeljana in organizirana razprava v okviru delegatskega sistema je za seje občinske skupščine. Delegacije se sestajajo, strokovne službe sodelujejo, po potrebi so sklicani tudi zbori delavcev in delavski svet temeljne organizacije združenega dela, vendar ostaja še vedno nerešeno povratno posvetovanje delegatov z volivci in tudi pred sejo ni mogoče vključiti vseh volivcev. Potrebno bo izpopolniti sistem pravočasnega informiranja in povratnega informiranja. V okviru delavskega sveta delovne organizacije so delegacije temeljnih organizacij združenega dela dokaj aktivne in dejansko pride do zastopanja stališč delavčeve sredine.
Organi samoupravne delavske kontrole so formirani na vseh nivojih. Vloga preventive v procesu samoupravljanja še ni popolnoma zastopana v tej obliki organizacije samoupravljanja.
Formirali smo delegacije v samoupravne interesne skupnosti. Priča-
(Nadaljevanje na 7. strani)
Za mnoge je bil še posebno svečan trenutek, ko sta Ulja Dimitrijevski in Ema Pevc podelila nekaterim članom kolektiva priznanja in značke za zasluge pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov ter za uspehe pri delu. Na sliki je Mirko Brezar, ki je bil predsednik 4. delavskega sveta
Utrjevanje ZK
5
V SAVI PETDESET NOVIH ČLANOV V ZVEZO KOMUNISTOV
Zveza komunistov-ZivljenisKa šola
Delo organizacije zveze komunistov Sava je bilo v minulem letu izredno dinamično, raznoliko in mislim, da lahko zapišem — tudi v celoti uspešno. Skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem pa še s sindikatom, so se komunisti vključili v vsa pomembnejša dogajanja. Med pomembnejše naloge zveze komunistov sodi tudi pomlajevanje in rast organizacije. Tudi na tem področju smo bili v preteklem letu in mandatnem obdobju uspešni. Osnovne organizacije zveze komunistov oz. oddelki so med letom pridobili petdeset novih, večinoma mlajših članov zveze komunistov. Sredi januarja smo jih svečano sprejeli, dobili so članske izkaznice in knjižna darila.
Tovarišica Ema Pevc, sekretarka zveze komunistov Sava je v nagovoru dejala:
Tovarišice in tovariši!
Danes praznuje Sava svojstven praznik — sprejem 50 članov delovnega kolektiva v ZKS. Čeprav je ta
Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZK
praznik veliko skromnejši, pa vendarle ni nič manj pomemben, kot je bilo nedavno praznovanje 25. obletnice samoupravljanja, saj je delovanje savskih komunistov tesno povezano z razvojem samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Pa ne samo to. Zveza komunistov je bila v Savi vseskozi na čelu vseh naprednih akcij v zgodovini delavskega razreda v Kranju.
Že v prvih letih obratovanja so se delavci pričeli organizirati pod vodstvom partije in so okrog leta 1930 ustanovili najmočnejšo partijsko organizacijo v Kranju. Ta je leta 1934 organizirala v tovarni stavko v znak solidarnosti z jeseniškimi železarji. Leta 1941 so komunisti iz Save pod vodstvom Staneta Toplaka stopili v odkrit boj proti okupatorju. Legendami komandant Pohorskega bataljona je bil Savčan — Rudi Mede, ki je padel skupno z vsemi borci bataljona leta 1943.
Po vojni so bila težka leta izgradnje. Ni bilo surovin, ni bilo strokovnega kadra, stroji so bili zastareli, da o zastareli tehnologiji sploh ne govorimo. Toda z nezlomljivo voljo in vero v socializem so delavci z zvezo komunistov na čelu z ogromnimi napori premagali vse težave in dosegli velike uspehe. V 30 letih je iz majhnega gumarskega obrata zrasla moderna tovarna z
modemimi stroji, moderno tehnologijo in usposobljenimi delavci.
Komunisti v Savi so se vedno borili v ospredju vseh družbenih in samoupravnih dogajanj. Vključili smo se v gospodarsko reformo leta 1965, z vero v novo samoupravno družbo smo začeli izvajati ustavna določila in smo med prvimi ustanovili temeljne organizacije združenega dela. Lani smo opravili veliko delo. S sprejemom nove ustave in z delovnimi obveznostmi, ki smo jih sprejeli na kongresih zveze komunistov, smo prvič v zgodovini delavskega razreda ustvarili razmere za to, da bodo delavci lahko v prihodnje v celoti odločali o pogojih in rezultatih dela.
Danes nas čakajo nove naloge. V ustavi in v kongresnih dokumentih smo opredelili program borbe za uresničevanje in izgrajevanje samoupravne socialistične družbene ureditve. Le-ta je pogoj ne samo za uresničevanje strateških ciljev naše socialistične revolucije, ampak pogoj za obstoj slovenskega naroda. Mi, komunisti, se moramo boriti za preobrazbo obstoječe družbe, da bi bila naša družba, kot je dejal tov. Popit, vsak dan bolj samoupravna, bolj pravična, ibolj humana, bolj humana, bolj kulturna in bolj socialistična.
Tovarišice in tovariši!
Sprejem v zvezo komunistov je pomemben dogodek v življenju vsakega komunista, pa tudi za organizacijo, ki ga je sprejela, in za celotno Zvezo komunistov Jugoslavije. Več nas bo, močnejši bomo, lažje se bomo borili proti sovražnikom naše družbene ureditve, ki spet dvigajo glave in hočejo uničiti pridobitve naše socialistične revolucije.
Vsi vi, ki ste do sedaj opozorili s svojim delom nase s svojimi humanimi vrednotami, se morate bo-
jevati za take odnose in prakso v svojih vrstah, za katere bodo značilne: načelnost, medsebojno upoštevanje mnenj, konstruktivnost, odkritost, dobronamernost, kritičnost in samokritičnost ter idejna usmerjenost na liniji Zveze komunistov Jugoslavije. Pri tem vam bo potrebna velika mera zagretosti, znanja in požrtvovalnosti.
V imenu zveze komunistov v Savi in v svojem imenu vam najiskreneje čestitam ob vašem prazniku in vam želim veliko uspehov!
Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar, pa je dejal:
Prepričan sem, da sem enakega mnenja kot vi, da je sprejem v zvezo komunistov izredno pomemben dogodek. To ni posledica enkratne kampanje, je posledica povečane aktivnosti mladine v družbenopolitičnem dogajanju. Predvsem po posledica večje odločnosti in doslednosti zveze komunistov v akciji za uresničevanje lastnih programskih ciljev in politike. Prepričani smo lahko, da so bili sprejemi v zvezo komunistov v organizacijah zasnovani na pripravljenosti ljudi, da se
Sekretarka sveta ZK Sava Pevc
Ema
Biti član Zveze komunistov pomeni biti del kipenja, vrenja in spreminjanja. Pomeni razumeti pravi smisel družbenega dela, poli-
Organizacija zveze komunistov Sava se je povečala za petdeset novih članov
bojujejo za ideje in cilje zveze komunistov.
t/b sprejemu čestitke in spominsko darilo. Na sliki desno Bruno Pirih
tične dejavnosti, organiziranega in načrtnega dela, pomeni tudi spreminjanje življenja, spreminjanje odnosov, bogatenja ljudi, iskanje novega, boljšega. Vse to žene napredne ljudi v konflikte, nasproti oviram, ki poskušajo zapirati pot naprednim idejam in tokovom. Mladi z vstopom v zvezo komunistov prinašate kritike mladih, prinašate prepričanje, da se lahko spremene stvari, prinašate nove ideje z vso revolucionarnostjo, ki jo mladi nosite v sebi. V zvezo komunistov stopate neobremenjeni s preteklostjo, to pa še ne pomeni tudi naprednost mlade generacije. Neobremenjena mlada generacija lahko sprejema napredne ideje, lahko pa tudi nazadnjaške. Težnja socialistično usmerjene mladine, da stoji v prvih vrstah boja delavskega razreda za uresničevanje naprednih in dolgoročnih ciljev revolucije in da je kritična do stanja in pojavov v druž-(Nadaljevanje na 6. strani)
Mladina ZK
Morda je mladim potrebno...?
(Nadaljevanje z 2. strani) sestra našega sodelavca, čeprav ni zaposlena v naši enoti.
Kakšno je sodelovanje z vodstvom in družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD?
Aleš Draksler: sindikat bo vedno sodeloval z mladino!
Na mladinskih sestankih je prisoten vodja oddelka ali njegov namestnik in predstavnik sindikata ter ZK. Predsednik mladinskega aktiva pa je prisoten na vseh sestankih v enoti, družbenopolitičnih organih in samoupravnih organih v TOZD.
Kako pa je potekala sama akcija?
Akcija je zelo uspela, vsi mladinci so bili zelo aktivni, saj so od 6. do 11. ure očistili vso navlako In odpadni material zvozili na smetišče. Vsako skupino so sestavljali 3—4 mladinci in si razdelili oddelek na odseke. Ko je skupina končala delo na svojem odseku, je šla pomagat drugi skupini. Delovodji Jure Požek in Tone Veselič pa sta sproti usmerjala potek dela.
Kakšne naloge ste si še zadali?
Poleg vseh delovnih akcij, ki jih bomo še izvedli, nameravamo poživiti tudi športno dejavnost. Ena od športnih akcij je tudi učenje plavanja. Organizirali bomo tečaj za neplavalce in vse tiste, ki si znanje plavanja hočejo Izboljšati, želimo se vključiti tudi v akcije sodelovanja — predvsem z mladino iz Totre,
Kemične tovarne Moste in Puškar-ne.
Predstavnik sindikata Aleš Draksler je o akciji in njenem namenu povedal naslednje:
člani mladinske organizacije so obenem tudi člani sindikata in če si mladina zada nalogo, je to tudi naloga sindikata. Sindikat si je zadal nalogo, da bo pomagal mladim pri vseh akcijah, tudi finančno bomo podprli vse njihove akcije in jim organizacijsko vsestransko pomagali. Prostovoljna akcija, ki so jo pripravili v nedeljo, 22. decembra 1974, je vsekakor uspel začetek dela aktiva. Mladi so se namreč zavedli, da vsega ne morejo opraviti med delovnim časom in da morajo prijeti za delo v nedeljo — če ne gre drugače. Pri tem moram pohvaliti predsednika mladinskega predsedstva iz velopnevmatike, saj se je resnično zavzel, da je bila akcija uspešna. Mladi v velopnevmatiki zaslužijo vse priznanje in lahko rečem, da so lahko za zgled.
Tako mladi v velopnevmatiki, složni v akciji, marljivi pri svojem delu. Z mladimi v velopnevmatiki skoraj ni problemov, mi je na koncu razgovora povedal tov. Janez Sušnik in dodal:
»S to akcijo so mladi pokazali svojo pripadnost kolektivu in samo želimo, da bi bilo v bodoče vključenih še več mladincev.« L. Mraz
Predsednik aktiva ZSM v velopnevmatiki Rudi Bevc, organizator akcije
Klub štipendistov Sava
Začelo se je novto šolsko leto in s tem tudi novo delo v okviru kluba štipendistov tovarne Sava. Na rdeni letni konferenci kluba smo sprejeli program, ki vključuje izobraževanje štipendistov, zabavo in rekreacijo ter sodelovanje z mladino Save. Čeprav je program precej obširen, upamo, da bomo z voljo in vztranjnostjo uspeli izpolniti vse zadane naloge.
Izobraževalni del programa smo setsavili iz raznih predavanj, ki bi najbolj zanimala štipendiste. Med njimi smo namreč izvedli anketo, v kateri je lahko vsak izrazil svoje želje. V mesecu decembru smo planirali ogled Save s strokovno razlago, v naslednjem letu pa štiri predavanja o delovni organizaciji, njenem samoupravljanju, Polikemu, Semperitu, o mladini v Savi ter o
sedanjem stanju in možnostih za nadljnji razvoj tovanre.
Zabavni del programa smo začeli s spoznavnim večerom v domu JLA. Kljub temu, da smo poskrbeli za prijetno dvorano in tudi za glasbo, se je tega večera udeležila komaj tretjina vseh tšipendistov. V mesecu januarju smo predvideli izlet v Kranjsko goro, seveda, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Marca oziroma aprila pa imamo v načrtu izlet v naravo, mesec kasneje pa še piknik. V Ljubljani pa bi si radi ogledali bienale in razstavo in-drustrijskega oblikovanja.
Sodelovanje s savsko mladino naj bi potekalo v okviru izobraževalnih skupin na kulturnem in športnem področju pa tudi informiranju. Iz inkete je predvsem razvidna želja po skupnem športnem delovanju, in
sicer na raznih področjih: kegljanje, streljanje, košarka, rokomet ter plavanje (rekreativno).
Na redni konferenci kluba smo izvedli tudi volitve v odbor kluba štipendistov. Polovica odbora je v stari zasedbi, polovica članov pa je novih. Odbor je bil na konferenci soglasno sprejet.
Vsi tšipendisti si želimo, da bi v celoti izvršili sprejeti program in da bi sodelovanje z mladino Save uspešno potekalo.
Hladnik Lidija
Opomba urednika: Sestavek tov. Lidije objavljamo nekoliko z zamudo, sodimo pa, da bo za bralce prav tako zanimiv.
Mladi krepijo vrste ZK
Zveza komunistov...
(Nadaljevanje s 5. strani) bi, je popolnoma naravna. Toda zares napredna in dejavna je samo tista kritika pojavov v družbi, ki se spreminja v ustvarjalno akcijo za spreminjanje in preseganje vsega tistega, kar je v naši družbi nesocialistično in preživeto.
Družbenopolitična angažiranost nemalokrat odpre dragocene dileme — kaj se lahko in česa se ne more. Koliko mora vendarle vsakdo upoštevati zapletenost našega življenja. Upoštevati resničnost, ki jo oblikujemo in živimo. Upoštevati nedvoumno dejstvo, da v našem življenju ne nastane nič samo od sebe: ne uspehi, ne rezultati in ne problemi. In če nočemo biti površni, ne smemo opazovati le zunanjega plašča takega našega vsakdana. Vedno bolj moramo kot ljudje, pa čeprav mladi, razmišljati o času in družbi, biti v njej prisotni in z ustvarjanjem potrjevati in uresničevati smisel svojega obstajanja. Ob tem pre-mišljanju se potem samo po sebi pojavi spoznanje, da je edina alternativa našega življenja, našega družbenega razvoja v tem, ali bomo dovolj dejavni. Alj bomo oblikovalci tega časa ali pa bomo dopustili, da ga bo urejal in načrtoval nekdo drug v našem imenu? Pomeni, da se moramo v družbi angažirati, če se ne bomo, potem bo to mesto zavzel nekdo drug, ta pa je lahko najnaprednejši, poprečnež ali pa največji nazadnjak.
Pojavi se spoznanje, da politika ni tisto, kar o njej mislimo. Ni več tisto, kar ljudje ne marajo in česar se izogibajo. Politika postane naše življenje, naše delo. Če hočemo spreminjati slabo, če hočemo iskati in dosegati novo, boljše, moramo staro odpraviti. Moramo torej biti dejavni v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, društvih, vsepovsod, kjer živimo. Povsod v konkretnih sredinah, kjer ne potrebujemo visoke filozofije, temveč le preprosto povezovanje teoretinčo misli z majhnimi in velikimi problemi, in z odpiranjem možnosti, kako jih uresničiti.
Naša družba doživlja z ustavnimi dopolnili izredno pomembno spremembo, zgodovinsko spremembo. Prav vsi bomo morali postati družbeno angažirani, ko bomo vse bolj neposredno načrtovali in uresničevali našo prihodnost.
Naša pot v socializem ni brez težav. Zato potrebujemo ogromno revolucionarne sile, če želimo uresnL čiti vizijo samoupravnega socializma. Odstopanja od te vizije, ki so bila obsojena s pismom Izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tov. Tita, so pokazala, da moramo izkoristiti sleherno možno silo, ki nam je na voljo, da to vizijo uresničimo. In mladi rod je vsekakor ena izmed tistih sil, ki bodo bistveno prispevale k temu, da se bomo razvijali v smeri uresničevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Samo z odločnim in brezkompromisnim bojem za razvoj in popolno zmago samoupravnih socialističnih družbenih odnosov lahko zveza komunistov okrepi svojo vlogo vodilne revolucionarne sile socialistične družbene preobrazbe in sposobnost, da organizira in enotno vodi akcijo delavskega razreda. In mladi mo-rate v tem boju sodelovati. Morate si izboriti možnost kritičnega nastopanja, ustvarjanja v vseh središčih družbenega vplivanja. To je vendar vaša življenjska šola za jutri.
Zato bo vsak od nas še naprej družbenopolitično deloval s prepričanjem, z realnim optimizmom in spoznanjem, da kot človek, kot ko. munist mora ustvarjati in spreminjati ta svet.
Vsem na novo sprejetim iskrene čestitke!
Savski oktet je s svojimi pesmimi tudi dodal k svečanosti, pa še Jelka Hvasti je zanosno recitirala Brechtovo Hvalnico komunizmu.
Zveza komunistov v Savi se je okrepila in »več nas bo, močnejši bomo, lažje se bomo borili proti sovražnikom naše družbene ureditve ...«
J. S.
Opravičili ...
(Nadaljevanje s 4. strani)
kujemo, da se bo tudi na tem področju v celoti uveljavilo samoupravno odločanje.
Kolegijski organi niso zaprti. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov uveljavljamo stališča in predloge širšega kroga članov kolektiva.
Odbori pri delavskem svetu sorazmerno dobro delajo, saj so se samoiniciativno vključevali v reševanje zahtevnih nalog.
Tovarišice in tovariši!
Kakšne naloge nas še čakajo?
Predvsem utrditi, oblikovati in uveljaviti neposredno odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela; usklajevati odnose med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije.
Trenutno je pomembna oblika združevanja temeljnih organizacij združenega dela v skupnost temeljnih organizacij združenega dela.
50 Savčanom priznanje
Priznanje za uspešno delo in prizadevanja na družbenopolitičnem in samoupravnem področju v Savi sicer počasi uvajamo, a vsaj pričeli smo. No, pravzaprav so bila interna priznanja z značko tokrat, 7. januarja, podeljena prvič, zagotovo pa ne zadnjič.
Komisija za odlikovanja pri delavskem svetu delovne organizacije Sava Kranj je na podlagi pravilnika o podeljevanju internih priznanj delovne organizacije sklenila, da dobijo eno izmed jubilejnih nagrad Save naslednji člani, ki so se v času svojega službovanja angažirali v delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij:
Zlata značka Save
1.	Mikuž Makso
2.	Srebrnjak Jernej
3.	Turzanski Helmut
4.	Brezar Mirko
5.	Oman Franc
6.	Prislan Franci
Helmut Turzanski sodi v najstarejšo generacijo gumarjev. Bil je učitelj in mentor prvih šolanih delavcev v Savi. Priznanje in zlata značka Save je le skromna oddolžitev za njegov prispevek k razvoju Save
Glede na sestavo naše delovne organizacije, tako po različnih vrstah izdelkov kot po lokaciji, je oblika združevanja v skupnost temeljnih organizacij združenega dela edini izhod za še racionalno poslovanje.
Druga zelo pomembna naloga je dokončna izpeljava delegatskega sistema tako znotraj delovne organizacije kot izven nje. Priznati moramo, da je bila dosedanja oblika informiranja v naši delovni organizaciji dokaj uspešna in je precej pripomogla k boljišm odločitvam.
Pred nami je še mnogo nerešenih nalog. Rešili jih bomo uspešno, če bomo pri delovanju in uresničevanju sistema samoupravne organiziranosti združenega dela zagotovili tudi sistem kontrole, odločanja in odgovornosti, socialistične morale, zavesti in pravilnega ter uskladene-ga samoupravnega obnašanja.
Končal bom z mislimi tov. Tita ob novoletni čestitki, da je v letošnjem letu potrebno realizirati tisto, kar smo se v letu 1974 dogovorili, da je potrebno več delati in odgovarjati za svoje delo tako v temeljnih organizacijah združenega dela kot v občini, republiki in zvezi.
Naj živi delavski razred Jugoslavije!
Naj živi socialistična federativna republika Jugoslavija s tovarišem Titom na čelu!
7.	Belehar Franc
8.	Beravs Janez
9.	Sire Franc
10.	Vidmar Franc
11.	Milivoj evič Mile
12.	Flander Franc
13.	Veselič Alojz
14.	Sure Jože
15.	Kepic Vinko
16.	Zalar Slavko
Srebrna značka Save
17.	Čufar Viktor
18.	Klemenčič Tine
19.	Gogala Matija
20.	Rakovec Franc
21.	Grčar Lojze
22.	Nadiževec Rudi
23.	Majcen Filip
24.	Bedekovič Mirko
25.	Gartnar Janez
26.	Čeferin Marjan
27.	Košič Andrej
28.	Štirn Tone
29.	Žener Viljem
30.	Dolhar Franc
31.	Čeferin Franc
32.	Jurančič Zdenka
33.	Horvat Anton
34.	Rančov Pavla
35.	Klemenc Mirko
36.	Babnik Rudi
37.	Skumavc Bruno
38.	Cicmil Vule
39.	Dinič Slobodan
40.	Barle Minka
41.	Pintar Ivan
42.	Čopek Jože
43.	Trojar Miha
Bronasta značka Save
44.	Grašič Marjan
45.	Perš Anton
46.	Bohorič Janez
47.	Kraševec Martin
48.	Zupan Aleš
49.	Vovk Stane
50.	Jerman Anton
51.	Slapar Francka
Na svečani seji sta priznanja z značkami podelila predsednik delavskega sveta in sekretarka ZK Sava.
Pozdravi in čestitke gostov
V imenu predstavnikov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine je delovnemu kolektivu za 25-letnico samoupravljanja čestital predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj tovariš Franc Šifkovič.
Generalni direktor Astre tovariš Franc Mebič pa je predsedniku delavskega sveta Save izročil spominsko darilo in nam v imenu svojega kolektiva čestital k prazniku.
»Samoupravni odnosi so dokazali življenjskosti,« je dejal tovariš Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta SR Slovenije.
»Ocena rezultatov samoupravne socialistične skupnosti je danes
lažja, realneje in zrele j e ocenjujemo uspehe in enotni smo, da samoupravni socializem ni poizkus, temveč je to sistem družbenih odnosov, ki so pokazali svojo življenjskost.
Delovni ljudje presojajo samoupravni socialistični sistem po rezultatih, po družbenem in osebnem standardu, po človeških odnosih in tudi po stopnji demokracije. Zelo pomembna je tudi stopnja odpravljenih razlik med umskim in fizičnim delom, odprava razlik med mestom in vasjo. Andrej Marinc je dejal, da samoupravljanje in neuvrščenost preraščata v zavest naših delovnih ljudi in da se bomo tudi v prihodnje na teh osnovah borili za našo neuvrščenost in družbeni razvoj. Rezultati našega dela so prepričljiv dokaz o sposobnosti samoupravnega sistema, prehojena pot ter zavest najširših množic delovnih ljudi zagotavljata uspešen razvoj samoupravnega socializma in našega družbenega življenja.«
Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije je nato opozoril, da nas čaka trdo delo pri uveljavljanju nove ustave in sprememb v družbenoekonomskih odnosih. Svet doživlja razne krize in pretrese, naše gospodarstvo pa dosega pozitivne rezultate.
Tovariš Marinc je čestital delovnemu kolektivu Sava za dosežene uspehe in nam zaželel uspešno pot tudi v prihodnje.
Jože štular
8
Kultura
V uvodni točki programa se je skupina predstavila v vseh živopisnih narodnih nošah s pesmijo Na gorenjskem je fletno
Folklorna skupina Save za 25 let samoupravljanja
Ob praznovanju petindvajsete obletnice samoupravljanja v Savi je tudi naša folklorna skupina pripravila zanimiv dveurni program. Sodelovali so: folklorna skupina, ki je predstavila belokranjske plese, prekmurske plese, plese iz Glamoča, bunjevačke plese, rezijske plese, gorenjske svatbene in delovne plese. Tamburaški ansambel Bisernica iz Reteč je zaigral, vokalni oktet Sava pa je zapel. Tako se je skupina prvič predstavila domačemu
občinstvu s celotnim programom in požela vse priznanje publike, ki je v soboto, 11. januarja, skoraj napolnila dvorano kina Center. Da bi vam lahko, predvsem tistim, ki si nastopa niste ogledali, opisali vzdušje in mnenje o nastopu, smo zaprosili nekaj sodelavcev, da nam povedo svoje vtise in mnenja o prireditvi, ki je bila obenem tudi začetek proslavljanja desete obletnice delovanja folklorne skupine.
JOŽE ANTOLIN
Nastop mi je bil izredno všeč. Prvič sem videl njihov celoten program in mislim, da je utemeljena ocena strokovnjakov, da sodijo v sam vrh slovenske amaterske folklore. Posebno uspel se mi je zdel splet bosanskih plesov iz Glamoča in splet bunjevačkih plesov, ki so jih prvič predstavili domačemu občinstvu. Izredno sem bil presenečen nad številčnostjo folklorne skupine, saj nisem pričakoval, da je v njeno delo včlanjenih toliko plesalcev. Tamburaški ansambel Bisernica predstavlja pravo poživitev programa. Zdi se mi, da bi lahko večkrat
priredili samostojne nastope. Na predstavi me je motilo le to, da gledalci niso ocenili pravega trenutka za aplavz in tako nekajkrat prekinili uspelo in zanimivo točko.
JANEZ PIGRAM, dipl. inž.
Videl sem že veliko folklornih nastopov, tudi profesionalnih skupin, in sem bil zato toliko bolj presenečen v pozitivnem pomenu, saj take kvalitete in uigranosti od tovarniške folklorne skupine nisem pričakoval. Zdi se mi, da so dosegli zavidljiv nivo v okviru amaterskih skupin. Mene so resnično navdušili
in sklenil sem, da bom še obiskal njihove nastope.
LOJZE TOMAŽIČ
Po moji oceni zelo uspel nastop, mimo jim lahko oprostimo nekaj manjših napak, ki jih je povzročila trema, niso pa bistveno vplivale na potek celotnega programa. Nekaj točk je bilo izredno uspelih, osebno so me navdušili bunjevački plesi in plesi iz Glamoča ter plesi iz Rezije. Tudi tamburaški ansambel je dober, vendar bi morali biti na odru bolj sproščeni, mladostni, saj bi s tem še bolj poudarili svojo kvaliteto. Občinstvo je bilo z nastopom izred-
no zadovoljno. Jaz pa želim, da bi se nam Savčanom še kdaj predsta-vilivili s podobnim programom. Folklorni skupini pa iskrene čestitke ob jubileju, veliko nastopov in ob tem veliko uspehov.
JOŽE VUNŠEK
Nastop je popolnoma uspel. Folklorna skupina je v desetih letih dosegla visoko kvaliteto. Skoraj dve-umi program je bil zanimiv in dovolj pester. Zelo zanimiva se mi zdi povezanost programa z nastopom savskega vokalnega okteta in tam-buraškega ansambla Bisernica, ki (Nadaljevanje na 9. strani)
Tako ubrano v spletu rezijskih plesov še nikoli ni izvenela dekliška pesem
Podpisali smo samoupravni sporazum
(Nadaljevanje s 1. strani) skupini, ki je pripravila vse potrebno, da sporazum podpisujemo v predvidenem času.
»Zahvaljujemo pa se tudi vsem iz drugih kolektivov, ki so se pridružili Savi in so sodelovali pri izdelavi samoupravnega sporazuma«, je dejal tov. Majcen.
Ilija Dimitrijevski je poročal o začetku priprav in razprav o združevanju. Dejal je, da so bile organizirane široke javne razprave, da so bile vse pripombe zborov delavcev strokovno obdelane. »Iz poročil o razpravah smo ugotovili, da so se delavci v celoti odločili za združitev,« je dejal predsednik delavskega sveta delovne organizacije Sava.
Trideset pooblaščenih predstavnikov — predsedniki zborov delavcev TOZD — so nato podpisali enega najpomembnejših dokumentov, ki jih bomo sprejemali letos. To so pravila našega obnašanja, dela, na-
log in obveznosti, solidarnosti, delitve, odgovornosti tid.
»čaka nas veliko dela, strokovnega in političnega. Vložiti bomo morali vse moči, da bomo naš dogovor tudi uresničili,« je dejal po podpisu Filip Majcen ter dodal: izražam prepričanje, da bomo skupaj premagali vse težave in izpolnili vse naloge.«
Podpisa samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo so se udeležili tudi vsi vodje TOZD ter nekateri predstavniki občine.
Franc šifkovič, predsednik izvršnega sveta občine Kranj, nam je čestital k uspešnemu zaključku obsežne akcije in dejal: »Sava ima izmed delovnih organizacij v Kranju največ temeljnih organizacij združenega dela. Prav gotovo se bodo po vas zgledovali tudi drugi.
S podpisom sklepate obsežno delo, še težje naloge pa vas čakajo.«
S podpisom začenjamo novo obdobje dela
Folklorna skupina za 25 lel...
(Nadaljevanje z 8. strani) daje programu še posebno mikavnost. Delovanje take skupine je treba pozdraviti, želimo si lahko še več takih nastopov. Posebno všeč mi je dejstvo, da je toliko mladih navdušenih za ohranitev narodnega bogastva.
je tako zelo ugajalo le malo nastopov. Skupina se mi zdi uigrana in ji gre vsa pohvala. Takih in podobnih prireditev si Savčani še želimo. Folklorni skupini pa pri njenem nadaljnjem delu želimo veliko uspehov in moje iskrene čestitke k jubileju.
in bogat. Meni kot staremu članu so še posebno ugajali najstarejši plesalci, ki so kvalitetno izvedli svoj nastop. Mlada skupina se mi zdi premalo sproščena. Z dobro voljo in veliko vaje pa bodo odpravili tudi to pomanjkljivost.
JANEZ JEREB
Del nastopa sem si ogledal skozi kukalo objektiva — fotoaparata, drugi del pa s sedeža. Po mojem mnenju so z vso zavzetostjo in srcem odplesali vsako točko programa. Tudi naj mlajši niso dosti zaostajali za starejšo skupino. Tamburaši lepo igrajo, vendar se mi zdi, da so preveč togi, resni, niso dovolj sproščeni. V celoti mi je bil program izredno všeč. Vsem članom falklome skupine ob desetletnici obstoja iskrene čestitke in še veliko uspehov.
tako z občinstvom kot tudi z izvedbo programa. Upam pa, da bo drugič bolje in ne bo prišlo do spodrsljajev. Ob tej priložnosti moram pohvaliti vse plesalce, ki redno obiskujejo vaje in zato porabijo večino svojega prostega časa.
Prepričan sem, da bi lahko napisali še mnogo laskavih ocen o uspelem nastopu folklorne skupine. Dvorana kina Center sicer ni bila napolnjena do zadnjega kotička, vendar so si nastop ogledali vsi tisti, ki si takih in podobnih nastopov še želijo.
Folklorna skupina je v desetih letih delovanja — 10-letnico bodo proslavili 1. februarja v dvorani Prešernovega gledališča — dosegla zavidljiv nivo v okviru amaterskih folklornih skupin.
Ob njihovem jubileju se čestitkam pridružujemo tudi člani uredništva in jim v nadaljnjem delu želimo ve-
Rezijski ples
JELKA HVASTI
Vse mi je bilo izredno všeč, zdelo se mi je odlično. V zadnjih letih mi
JOŽE ČOPEK
Program, ki ga je pripravila folklorna skupina, je bil dovolj pester
ZVONE GANTAR
Prvič smo pokazali domačemu občinstvu celoten program, ki je bil dobro ocenjen, člani kolektiva so bili presenečeni nad kvaliteto izvedenega programa, so mi povedali po nastopu.
Uspeh je rezultat tromesečnih priprav. Res smo se dobro pripravili, vendar smo s tako obsežnim programom nastopili pred domačim občinstvom prvič. Zato tudi ni bilo prave sproščenosti. Ujela nas je rahla trema, ki pa smo se je že po drugem spletu plesov otresli. K tremi je pripomogla tudi skoraj polna dvorana. Točke, ki smo jih pripravili, so bile dobro izvedene, vsi pa nam boste gotovo oprostili spodrsljaje, ki smo jih naredili pri prvi uprizoritvi bunjevačkih plesov. Plesalci smo bili v celoti zadovoljni
liko uspehov. Želimo jim tudi, da bi dobili ustrezne prostore za vaje.
L. Mraz
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji ČP Gorenjski tisk Kranj.
List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973).
10	Zanimivosti
Se mnogo srečnih let, slavljenci!
December. Mesec, v katerem delamo obračune dela. Za nekatere Savčane je bil še posebno prijeten. Kako tudi ne. V tem mesecu Sava
»debata«. Pozabljene so bile nadloge, ki spremljajo človeka. Tudi pesem je bilo slišati v pozne popoldanske ure.
Petdesetletniki
že nekaj let prireja tovariška srečanja. Strokovna služba v sodelovanju s sindikalno organizacijo pripravi srečanje članov kolektiva, ki dopolnijo 50 let starosti, upokojencev preteklega leta in delavk, ki so v podjetju zaposlene že 20 let, ter delavcev, ki so v Savi 25 let.
Tradiciji se nismo izneverili. Ta
Druga svečanost je bila 22. decembra v lepo urejenih prostorih restavracije v škofjeloški NAMI. Slavljenci so prihajali praznično oblečeni in mladostni. Družno so sedeli upokojenci, delavke, ki so v Savi 20 let, in delavci, ki so pri nas zaposleni 25 let. Dvorana se je počasi polnila in dobil sem vtis, da
Skupina deklet — gumark, ki so pred dvajsetimi leti prišle v Savo (le kdo bi jim prisodil!)
Malokdaj in malokje je priznano, da so tudi gumarke in gumarji, ki so šli skozi našo šolo v letih od 1948 do danes, dali Savi svoj delež, znanje, delo ...
Nekaj sto nas je, ki niti pomislimo nikoli — da bi odšli iz Save, čeprav je marsikdo, marsikdaj precej zapostavljen.
No, jubilantkam želimo vsaj še toliko let med nami, čimveč osebne sreče in dobrega počutja v Savi
energije, pripravljeni na težko in odgovorno delo. Zavihali so rokave, poprijeli za delo — tudi udarniško, če je bilo treba — in gradili. Niso klonili. Leta so minevala, ostali so zvesti Savi, ki je rasla z njihovimi žulji in delom sodelavcev, ki so se zaposlovali v poznejših letih, in prav tej zvestobi je bila namenjena zahvala na tej slovesnosti. Prisluhnil sem pogovorom — pred uradnim delom — in občutil, da so z vsem srcem še Savčani. V slehernem pogovoru so se vračali nanjo. Dogodkov se spominjamo, kot bi se pripetili včeraj; razmišljajo o današnji situaciji kot kot dobri gospodarji pa tudi predvidevanja so sila realna.
V uradnem delu svečanosti so povabljence pozdravili vodilni delavci in predstavniki družbenopolitičnega življenja kolektiva. Družabni večer, ki je sledil, je bil sproščen in vesel, tak, kot si ga lahko človek samo zaželi. Hitro so minevale ure, saj si je bilo treba toliko povedati, zaplesati, popiti kozarček ali dva.
Bil sem tudi na tretji svečanosti, in to v Puškami. Tu imajo lepo navado, da ob koncu leta povabijo vse svoje upokojence, jim razkažejo proizvodnjo, skromno nagrade in pogoste. Ker ta delovna organizacija posluje od novega leta dalje v sklopu KET, je prav, da smo tudi njim posvetili delček naše pozornosti.
Slikarji amaterji Save so razstavljali
Slavljenci v škofjeloški NAMI
zapis je namenjen praznovanju teh pomembnih jubilejev.
Petdesetletniki so proslavljali v drugi polovici decmebra v sejni sobi upravne stavbe. Zakuska in skromna darila, besede zahvale vodilnih delavcev naše delovne organizacije in kapljica dobrega vina je pripomogla, da je stekla prijetna
je le redko srečanje lahko tako prisrčno, domače in hkrati slavnostno, kot je bilo to. Kako ne bi bilo, saj se je na enem mestu zbrala »stara garda« Savčanov, ki je opravila veliko delo pri razvoju našega podjetja. Večina njih je prišla v Savo takoj po osvoboditvi, nekateri že prej. Mladi so bili takrat, polni
Ob našem praznovanju 25-letnice samoupravljanja se vrstijo številne prireditve in tekmovanja. O svečani seji delavskega sveta in o nagrajencih pišemo na drugem mestu. Med tem časom pa sta bila dva kulturna dogodka posvečena praznovanju in namenjena delavcem Save. Prvi je razstava slikarjev — amaterjev Save, drugi pa nastop naše folklorne skupine. Razstava je bila odprta na dan osrednje proslave, to je 7. januarja popoldan, v stebriščni dvorani mestne hiše.
Otvoritve so se udeležili številni gostje, predstavniki občine, JLA, delovnih organizacij Kranja in Savčani.
Andrej Košič je ob otvoritvi dejal:
»Poleg poslovnega in samoupravnega življenja je v vsakem kolektivu nedvomno velikega pomena tudi vrednotenje in upoštevanje hotenj na kulturnem, športnem in podobnem področju. Zato se je v času, ko pregledujemo dosežene rezultate 25-letncga obdobja na poslovnem in samoupravnem področju, rodila ideja, da bi prikazali tudi nekatera prizadevanja na drugih področjih življenja in dela članov našega kolektiva. Lahko trdimo, da tako z neprekinjenim 10-letnim delovanjem folklorne plesne skupine Save kot tudi z razstavo, ki jo danes odpiramo, dokazujemo, da besede o uresničevanju kulturnih ambicij v
naši delovni organizaciji niso zgolj fraza.
Veseli nas, da so tudi naši slikarji amaterji pripravljeni sodelovati,
(Nadaljevanje na 11. strani)
Andrej Košič na otvoritvi razstave slikarjev — amaterjev
Tradicionalno letno srečanje upokojencev Puškame je bilo vedno nadvse prisrčno. Pred objektiv našega fotografa so se postavili kar na dvorišču stavbe, kjer so včasih delali. Vsem želimo še veliko zdravja in prijetnih dni
Zanimivosti
Lep sončen dan je privabil na slavnostno prireditev v Dražgoše 6000 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko Savčanov
Snvčanl po poteh partizanske lelovice
Ob 33. obletnici slavne bitke v Dražgošah je tudi savska planinska sekcija organizirala pohod po poteh partizanske Jelovice.
Pohoda se je udeležilo kar blizu štirideset planincev, tabornikov in drugih. Številka je zares velika ob dejstvu, da je bilo ostalih Kranjčanov komaj toliko kot nas. No, ob pol sedmih nas je avtobus odpeljal izpred Centra v Sotesko pred Bohinjem, od tu pa smo jo mahnili v breg čez Rovtarico proti Rudnemu polju. Tam je bilo zbirališče skupin, ki so šle z bohinjske strani v Dražgoše. V čudovitem, sončnem dopoldnevu se je zbralo blizu dva tisoč planincev, tabornikov, pripadnikov JLA in teritorialnih enot in milice ter tudi številni izletniki.
Ze kar toplo zimsko sonce, čisto narahlo zasnežena pokrajna ter živopisna oblačila — podoba, ki je vplivala na veselo razpoloženje vseh udeležencev. Postregli so tudi s čajem, nato smo se zvrstili v kilometer dolgo kolono in jo mahnili proti Dražgošam, po poteh, ki so jih ne-
štetokrat prehodili gorenjski partizani. Ob vhodu v ta, po vsej Jugoslaviji znan partizanski kraj nas pozdravi napis DOBRODOŠLI V DRAŽGOŠAH, s hiš vise zastave, velika rdeča zastava je tudi na Bičkovi skali ter na obronku gozda, kjer sta mitraljezca zadrževala več sto okupatorjev.
Pred domovi godba na pihala, slavnostna tribuna, od vsepovsod pa se neprestano zgrinjajo kolone, poljska vojaška kuhinja pa pripravlja malico.
Na proslavo so prišli številni predstavniki političnega, kulturnega in javnega življenja pa tudi nekateri preživeli borci slavne dražgoške bitke. V dolini, v vasi Rudno, nas je čakal avtobus in v dobre pol ure smo bili doma.
Ob sklepu tega skromnega zapisa pa moram pohvaliti vodstvo naše planinske sekcije in tabornikov, saj so brez večjega truda pripravili tako množičen in lep pohod.
J. Š talar
Slikarji amaterji Save...
(Nadaljevanje z 10. strani)
da s prikazom slik na tej razstavi na svojstven način izrazijo svoje občutke in sporočila kolektivu in svetu.
Ta razstava pa odraža tudi del duhovnega življenja kolektiva Save. Ko smo ponosni na poslovne in samoupravne uspehe, hkrati izražamo prepričanje, da se v njih zrcali tudi duhovno življenje naših delavcev.«
Razstavljali so Rudi Babnik, direktor finančnoračunovodske službe, Damjan Štirn, tekoči kontrolor, in Alojz Mehle, graver.
Tov. Cene Avguštin, kustos za umetnostno zgodovino, je dal o razstavljenih slikah naslednjo oceno:
»Likovniki iz tovarne Sava so se v stebriščni dvorani mestne hiše v Kranju predstavili z zanimivim izborom likovnih del, med katerimi
prevladuje krajinsko slikarstvo in ki ga zastopajo Rudi Babnik, Alojz Mehle in Damijan Štirn.
Babnikov slikarski opus, ki ima svoje korenine v prizadevnem in uspešnem delu ljubljanske likovne skupine Klas, nam predstavlja zrelega slikarja, ki suvereno obvlada tehnične in vsebinske probleme pej-sažnega slikarstva, s svojo izdelano, premišljeno kompozicijo in odličnim koloritom nam je pokazal več, kot moremo navadno pričakovati od neprofesionalnega slikarja. Njegov Istrski motiv je npr. rezultat intenzivnih iskanj lastnega izraza in s svojimi oblikovno na zanimiv in slikovit način reduciranimi likovnimi elementi kaže zelo perspektivne možnosti razvoja.
Damijan Štirn je mlad slikar, član likovnega krožka pri Centru za
estetsko vzgojo v Kranju in poln neutrudnega iskanja. Po nekaterih bolj ali manj uspešnih poskusih v impresionistični smeri je našel barvno nekoliko bolj umirjen, vendar likovno izvirnejši pristop do krajine, ki ni rezultat manire, temveč temeljitega, pozornega opazovanja narave in njenih pojavov. Slika v olju Cerklje je primer dobrega pejsaž-nega slikarstva pa tudi izhodišče za nadaljnji razvoj Štimovega slikarstva. Damjan Štirn pa ni samo krajinar, temveč tudi dober portretist in slikar tihožitij. Njegov portret Lojzeta iz leta 1972 je na primer psihološko preprečljiv in oblikovno uglajen primer slikarjevih portretnih prizadevanj.
Tudi Alojz Mehle je našel trdna tla in izhodišče likovnega ustvarjanja v krajini. Njegova Planina pri Sedmerih jezerih odkriva nadarjenega slikarja, ki se bo v tej zvrsti lahko daleč povzpel, saj skriva prav ta slika vse zasnove dobrega pejsa-
ža — občutek za prostor, kolorit in ne nazadnje tudi za razpoložen j-skost.«
Iz knjige obiskovalcev smo povzeli naslednje misli:
»Pri razstavi me je najbolj razveselilo, da naši naj bližji sodelavci najdejo poleg rednega dela toliko časa, da se uspešno uveljavljajo tudi na kulturnem področju.
Ta razstava je dokaz, da lahko človek doseže svoje popolnejše življenje le z delovanjem na večjih področjih ustvarjanja.«
Ilija Dimitrievski
Še mnogo tako prijetnih del.
Gruber
Kar tako naprej!
(nečitljiv podpis)
Vseh obiskovalcev je bilo 336.
V mestni hiši so nam povedali, da je razstava dobro obiskana.
Jože štular
Alojz Mehle (drugi z leve je obiskovalcem razstave razlagal kaj mu pomeni slikarsko izražanje ter načine dela
Obiskali so Savčane
bolnike
Tudi letos so ob izteku leta sodelavci iz oddelka za socialno varstvo in družbeni standard ter sindikalne organizacije obiskali Savčane — bolnike. Obiskali so petintrideset naših sodelavcev, ki so na bolezenskem dopustu več kot mesec dni. Bolnikom so ob obisku izročili skromna darila in se s tistimi, ki jim je
zdravje dopuščalo, zadržali v kratkem pomenku.
Bolniki so bili obiska zelo veseli, saj so iz »prve roke« zvedeli vse, kar jih je zanimalo. Njihova največja želja pa je bila, da bi hitro ozdraveli in se vrnili med sodelavce. To jim iz srca želimo tudi sodelavci iz oddelka za informiranje.
Pozornosti so gotovo še najbolj veseli tisti, ki so stran od domačih — bolniki v bolnicah.
Od tu in tam
Sodobno skladišče ni želja posameznikov, ampak spremljajoč, nujni objekt sodobne organizacije dela. Dobro organizirano skladišče omogoča natančno evidenco, hitro dostavo in odvoz, varnost idr.
Novo skladišče gotovih izdelkov TAP
Pred dobrim mesecem se je začelo polniti novo skladišče gotovih izdelkov TAP. Na površini 7200 m2 skladiščnega prostora je možno uskladiščiti približno mesečno proizvodnjo TAP, kar pri dnevni proizvodnji avtopnevmatike, 1000 plaščev za tovorna vozila in 5000 plaščev za osebna vozila, znese približno 160.000 avtoplaščev mesečno.
Skladišče tehnično še ni prevzelo, saj mora izvajalec zapreti še nekaj odprtin v stenah, v vseh prostorih urediti ogrevanje in instalirati telefonske aparate. Kljub temu je skladišče že skoraj povsem zasedeno in kot ugotavljajo, že kar premajhno,
pih s po 5 paletami, že prispeli, pričakujejo samo še voznike.
Nedvomno je skladišče gotovih izdelkov TAP velika pridobitev, saj so na celotni površini 10000 m2 našli svoj prostor tudi oddelek za finali-zacijo avtoplaščev (dokončavanjc, popravilo, regeneracija in rentgen za pregled avtoplaščev s kovinskimi vložki), del prostora je dobil tudi ekspedit skladišča, kjer pripravljajo vse pošiljke.
Zapišemo lahko, da je novo skladišče v vsakem pogledu boljše, saj so vsi, ki so zaposleni v njem, zadovoljni z delovnimi pogoji kot tudi z garderobnimi prostori, najbolj pa
Človek ne živi samo od kruha
To je sicer naslov romana sovjetskega pisatelja Dudinceva, nam pa je bilo geslo ob akciji, ko je sindikat Save omogočil savčanom organiziran nakup knjig.
Akcija je zaključena in morda bo koga zanimalo ali je uspela. Lahko smo zadovoljni. Čeprav so v dneh, ko je akcija tekla, bili v delovni organizaciji tudi akviziterji nekaterih založb, čeprav je Informator, ki je opozarjal na to akcijo, izšel z zamudo, so se savčani odzvali vabilu. Naročili so 280 knjig in 19 knjižnih zbirk v vrednosti 38.475,60 din (brez popusta prek 40.000 din).
Ta znesek lahko razčlenimo glede na založbe takole:
Cankarjeva založba — 18.250,00 din (15% popusta),
Mladinska knjiga — 12.936,00 din (10% popusta).
Prešernova družba — 55,00 din (15% popusta),
Tehniška založba — 500,00 din (supskripcijska cena).
Naše akcije so bili zelo veseli v Cankarjevi založbi in Mladinski knjigi, zato so tudi dali knjige na ogled, v ostalih založlah so bili pa precej zadržani. Nekoliko pozno se je pri nas pojavila založba Orbital Progres s Knjigo za vsako ženo, ki bi jo verjetno kupila marsikatera savčanka ali pa tudi savčan za novoletno darilo svoji ženi.
Razočarani smo bili nad Prešernovo družbo, ki nam je šele po prejemu naročila odgovorila, da let-
ne knjižne zbirka nima več na razpolago.
Zanimivo je, kaj vse so savčani naročili. Daleč pred vsemi je knjiga Narava, neznana znanka (20), sledijo pa knjige: Naredi sama (16), Domači zdravnik (16), Izvirni greh (15), Vohuni, agenti, vojaki (12), Slovar tujk (9), Praktična kuharica (9), Za lahko noč (8), Včasih je tudi jokati užitek (8), Resnična zgodovina divjega zahoda (8). Za najdražji knjigi Muzeji sveta se je odločil en sam savčan, prav tako tudi na zbirko Humor. Sploh je bilo opaziti, da so naročali predvsem knjige, ki so si jih lahko ogledali, po katalogu pa ne. Verjetno bi delavci kupili še več knjig, če bi jih lahko takoj dobili. 'Zal smo opazili tudi, da so savčani naročili zelo malo knjig za otroke, čeprav se je približeval dedek Mraz.
Akcijo je ob manjši pomoči sodelavcev izpeljal Franc Feher, ki je pokazal tolikšno prizadevnost, kakršne ne srečamo zlepa. Vse delo (tudi izven delovnega časa) je opravil brezplačno, a z dobro voljo in veliko željo, da bi akcija uspela. In to je.
Uspeh akcije kaže, da knjigo marsikdo kupi, če mu jo kdo približa. Mislim, da bi morali razmisliti o tem, naj bi sindikat tako akcijo še kdaj organiziral, morda tudi za nakup šolskih knjig.
Z. Pivk
Čestitke, pozdravi in zahvala
Ob novem letu smo prejeli v uredništvu številne čestitke in voščila s pozdravi naših sodelavcev, ki služijo vojaški rok, upokojencev in drugih.
V imenu vseh, ki ste nam pisali, se vam zahvaljujem za dobre želje. Tudi mi vam želimo srečo v letu 1975 in da bi trdno stali na branikih naše domovine.
Urednik
Tovariški pozdravi kolektivu Save z odsluženja vojaškega roka in uspešno poslovno leto 1975.
Slavko Vidič	Marjan Mohinski	Miloš čabarkapa
V. P. 3258/4b VE 5	V. .P. 1098/36 .E	V. P. 2998/6-1
21002 Novi Sad	Bohinjska Bela	Travnik
Spoštovani!
'Lepo vas pozdravlja vojak Rado Jenko., Oglašam se vam z otoka Visa, kjer služim vojaški rolk. Moram reči, da sem kar zadovoljen, posebno pa še s klimo, saj tu zime ne poznajo in je vreme tudi v zimskih mesecih dokaj toplo. Čeprav tole pismo pišem dan pred novim letom, nimam občutka novoletnega praznovanja, saj je, če pogledam v naravo, kot pri nas v toplih mesecih. Še lepšo podobo pa otoku dajejo bori, palme in nasadi pomaranč, limon im drugih sredozemskih rastlin. No, tudi vojaška hrana je specialna. Edino odgovornost službe, ki jo opravljam, je velika.
'Ker sem takorekoč precej oddaljen od vsakodnevnih dogodkov in me vežeta s kopnim samo televizija in radio, vas lepo prosim, da mi še naprej pošiljate časopis Sava, tako da bom senzanjen tudi z dogodki v podjetju!
Vsem skupaj želim srečno novo leto 1975.
Rado Jenko V. P. 65804 58485 iKomiža — otok Vis
Paletno skladiščenje gotovih izdelkov ima sicer tudi pomanjkljivosti, pa vendar zagotavlja racionalno izkoriščanje prostorov, red idr.
saj iz starega skladišča še niso preselili vseh izdelkov .Del skladišča, približno 20 °/o prostora, je za izdelke TTI, če pa pričakujemo minimalno povečanje proizvodnje v TAP, potem bo tudi to novo skladišče premajhno. Res je, da organizacija dela še ni steklo tako, kot je predvideno, saj so gotovi izdelki paleti-rani v stopih, od katerih ima vsak po 4 palete in ne 5 palet, kot je bilo predvideno. Toda tudi to bodo v naj kraj šem . času uredili,, saj, so, tehnično sposobni ' paletfitrati' v stol-
so veseli kopalnic s stalno toplo vodo. Pogoji dela se v novem skladišču nikakor ne morejo primerjati s pogoji dela v deponskem skladišču TTI, ki sploh ni ogrevano in je prava ledenica. Za ogrevanje uporabljajo samo en električni radiator, kar je odločno premalo, mi je na koncu najinega razgovora povedal pomočnik vodje skladišča gotovih izdelkov Jože Petrič.
L. Mraz
Spoštovani!
Tokrat se vam oglašam iz sončnega Zadra. Z Rdke so mas poslali v Zadar. Interesantno, da smo šli skupaj v Zadar midva z bratom in Brane Petek, vendar je on v dragi kasarni, a se vsak idan vidimo. Vsi trije smo uspešno opravili izpite in opravljamo svoje delo.
Vsem skupaj želimo srečno in uspešno novo leto.
Janez Baliž	Marjan Baliž Branko Petek
Dragi sodelavci!
Rad bi vas vprašal, kako je pri vas v Kranju. Kako vam gre pri delu. Zahvaljujem se vam za denar, ki iste oni ga poslali za novo leto. Rad prebiram vaše glasila in vidim, da vam gre kar dobro v proizvodnji.
Veliko uspehov in sreče v novem letu vsemu kolektivu, mnogo pozdravov pa sodelavcem iz avtozračnic in /tovarišema Tomažu Igliču in Ljubu Kosmaču.
Selim Kastrat