ČUSTVENA OBARVANOST BESEDILA
(Poskus lekcije za višje razrede osnovne šole)
Pri govorjenju ali pisanju ne posredujemo samo svojih miselnih ugotovitev, ampak tudi svoj čustveni odnos do stvarnosti. Za izražanje čustev skoraj nimamo na razpolago posebnih jezikovnih sredstev, marveč navadna jezikovna sredstva uporabimo na posebne načine. Te posebne rabe so na vseh jezikovnih ravninah.
V besedoslovju
Bil sem lačen kot volk ('zelo lačen').
Siten si kot podrepna muha ('zelo siten').
Irma je biser ('čudovita ženska').
Vida spet regija ('se pogovarja, klepeta').
Športni klobuček ('človek s športnim klobukom')
se ni vdal
Primera
Preneseni pomen Zamenjani pomen
V besedotvorju
Boste kavico ('kavo')? Majda spet jokca ('joka').
Na orjaškem trupu je bila kosmata glavura ('glava'). Nikar ne lomasti ('ne hodi tako hrupno').
Manjšalnica Večalna beseda
V glasoslovju
Miiirrr!
MENE ne sprašuj o tem.
»Dobro jutro, stric,« je veselo pozdravila.
O, da bi bil spet zdravi ,.
Podaljševanje glasu Poudarek Glasovno barvanje Vzkhčna poved
50
v skladnji
Zvezke na klop! ('Zvezke dajte na klop'). Sel sem pod jablano in sem se ulegel v travo (in se ulegel v travo).
Bolan je, ne more priti ('zato ne more priti'). Voda v kotlu vre in kipi in sika ('vre, kipi in sika')
Spusti me, če ne ... (če me ne boš spustil, te bom udaril).
Kup se je manjšal in manjšal ('hitro manjšal'). Pogledal sem na levo, pogledal na desno. ('Pogledal sem na levo in desno.') Ljubček moj zlati ('moj zlati ljubček'), jutri boš že zdrav!
Izpust
Protiizpustnost
Brezvezje Mnogovezje
Zamolk
Ponavljanje
Obrnjeni besedni red
V oblikoslovju
Kaj se boš ti norčevalo iz mene ('norčeval')? Deklic ('deklica'), kam greš?
Pri tem delu sem spoznal furlanskega človeka ('Furlane').
Soseda so nam dali kruha {'je dala').
Tako kapo si lahko narediš sam ('lahko naredi vsak
sam'). - Naj ne zamerijo ('ne zamerite'), gospod.
Ah ti ne pride včeraj teta ('ni prišla')!
Jutri spet treniramo ('bomo spet trenirah').
Fantje, gremo pa sami ('pojdimo').
Bi izključili transistor? ('Izključite tranzistor.')
Mish na jutri ('prihodnost').
Žoga pa tresk v okno ('je zletela').
Pssst! ('Bodite tiho!')
Prenesena raba spola
Prenesena raba števila
Prenesena raba glagolske osebe Prenesena raba časovne obhke Prenesena raba naklonske obhke Spre vrnitev
Medmet
Vaje
1. Razloži besede s prenesenim ali zamenjanim pomenom:
Stara gospa odpre predal svetle omare, našteje Barbi nekaj srebrnine, potem pak se zopet vrne k svoji knjigi. (Jurčič) - Mlado vzamem in ne kakega starega lonca, da bi ga bil žalosten podnevi in ponoči. (Tavčar.) - Prazen klas stoji pokonci. (Ljudski pregovor) - Helena je odpela slamnik in skozi temno vejevje je en sam žarek poljubil njene lase. (Cankar) - V temni mestni obleki, z navzgor počesanimi lasmi in jabolčnimi rdečimi hci je bila videti prikupna, naravnost čedna. (Mihehčeva) - Okna gledajo na vrt in proti drevoredu. (Winkler) - Mačka je zamižala, tihceno zamijavkala in požrešno pogledala s svojimi zelenimi turkizi. (Zidar) - Roža smeha mu je zvenela v bolečino. (Zidar) - Angleščina je stala pri katedru in strmela v svoj razred. (Pregl) - Uniformi primeta Damjana za rame in ga vodita za ci-vihstom po stopnicah. (Dolenc)
Zgled: Stadion ploska, rjuje. - Gledalci na stadionu ploskajo, rjujejo.
2. Ugotovi, kakšno vlogo imajo manjšalnice v naslednjih navedkih: »Gospod Šimen imajo najrajši solatico in smetanico...« -
»Saj res,<<_se je vmešala ženica, »vsak dan nesejo s trga solatico z rumenim srčkom. Najlepšo izberejo, da bi jo kar brez oljčka jedla.«
Juš Kozak
»Same sva doma, veste,« je pripovedovala Hehna mama. »Možiček je odšel z Marjanom. K zaročenki Vam je Helica omenila, da se naš sinko ženi?«
Ivo Zorman
51
3. Čim bolj živo preberi naslednje navedke:
»Ka-a-j? Koga?« zakriči teta in žUca ji pade iz rok. (Kersnik) - »Gor-i-i!« se je drl na vse grlo pastirček. (Murnik) - »Peš bi človek prej priseli« so se jezile ženske. (Cankar) - »Ko bi zdajle imela usti pehari« (Cankar) - »Poberi se, hudičevka! Ne hodi ml več pred oči!« (Bevk) - Globoko v-dih-ne-mo, globoko iz-dih-ne-mo. (Rebula) - Zaprh smo se v ničnevemo, ničnepovemo. (Zidar) - Kategorično trdim, da JAZ, in to VAM, nisem danes pred aretacijo v Ribnjaku predal NOBENIH KLJUČEV. (Potrč) - Obsodili ste OTROKA! (Hieng)
4. Ugotovi skladenjsko posebnost
Nič se ne bojte; čeravno je raztrgan in bos in grd in nima prave pameti, pa je pošten. (Jurčič) - Bohinjec je hud, Blejka je hujša. (Mencinger) - On po šibo, jaz pa smuk pod klavir. (Murnik) - Zadrževal je sapo, poslušal, lovil glasove. (Milčinski) - Ti o volku, volk iz gozda. (Ljudski rek) - Zlagal se je, od začetka do konca zlagal. (J. Ribičič) - Po letih je bil najbolj odrasel Aldo. Štirinajst let (B. Pahor) -Revež smrkavi, si mislim, ti pač veš. (Zidar) - Ni bilo več paštet Ni bilo več škatle sira. Ni bilo več, pomaranč in jabolk. (Pregl)
Zgled: Tekam, razbijam, vpijem. (Brezvezje)
5. Poišči k čustveno obarvanim oblikam navadne:
Naj se doh usedejo, gospod žlahtni. (Linhart) - Ravno so se menjavale straže na zidovju in v stolpih, kar se zasliši iz najvišjega stolpa glas, da gori. (Sket) - Saj je omara zaklenjena, mati pa imajo ključ. (Cankar) - Saj vejo, gospa, da se gospod vrnejo šele s polnočnim vlakom. (Miheličeva) - V mestu se zgubiš med ljudmi. (B. Pahor) - Reci ji, naj pohiti, pa je gotovo ne bo do enajstih. (B. Pahor) - Blažek, jutri te prebunkava, toliko, da boš jokal. (Winkler) - Vi ste bomba dedec, proiesor. (Hieng)
Zgled: Kazalo je na nebo in se smejalo. - Kazal je na nebo in se smejal.
6. Ugotovi, katera posebna jezikovna sredstva rabi Jurčičev Martinek Spak in s kakšnim namenom:
»Povedal sem ti že, da te težko vidim in da mi je najljubše, če se pobereš od mene. Klical te nisem!«
»No, no, to je drugo govorjenje. Vidiš, vidiš, ti očetov sin, če človek po svetu hodi in nas pametne ljudi posluša, nauči se počasi govoriti in še marsikatero drobnjav. Vso jezico boš skril, kakor gad noge skriva in taji. Tvojo ljubico bo drug dobil, ti se boš ustil in boš sam ostal doma ko berač na žegnanju. AU vse te bo minilo ko starega konja dirjanje.«
Josip Jurčič
Didaktični napotki
Lekcija je zasnovana kot sistematiziranje učne snovi, ki se priložnostno obravnava pri interpretaciji literarnih del (npr. preneseni pomen, zamenjani pomen, manjšalnice, ponavljanja) ali pri različnih poglavjih jezikovnega pouka (npr. vzkUčna poved, obrnjeni besedni red, sprevrnitev, medmet). Ni popoln pregled vseh jezikovnih sredstev, ki dajejo čustveno obarvanost besedilu, vendar za učence osnovne šole gotovo zadosti izčrpen. Za predelavo te učne snovi sta potrebni najmanj dve učni uri in nato večkratna uporaba tega sistematiziranega znanja pri analizah literarnih del.
V prvi fazi pouka se rabi metoda primerjanja čustveno obarvanih in nevtralnih izrazov: Irma je biser. - Irma je čudovita ženska. To učencem omogoča, da samostojno razmišljajo. Zaželeno je, da dajejo čim bolj osebne ocene učinkovitosti in živosti posameznih čustveno obarvanih izrazov. Termin, s katerim je ta aH oni stilem poimenovan, bo morda vedel kakšen učenec v razredu; če ga ne ve nihče, ga seveda pove učitelj. Pri glasovnih stilemih naj učitelj pazi predvsem, da bodo povedi primerno dramatično prebrane.
V drugi fazi učenja, tj. pri vajah, mora učenec pokazati že višjo stopnjo obvladovanja te problematike. Največkrat mora samostojno poiskati k čustveno obarvanemu izrazu nevtralnega in ugotoviti vrsto stilema. Za to delo je potrebna jezikovna intuicija in orientiranost v sistemu stilemov. V 2. ali 6. vaji so narejeni poskusi, da učenec ne bi samo inventariziral stilemov, ampak tudi razmišljal o njihovi funkciji v besedilu. Rešitve učencev v tem primeru niso enoumne, kot so po navadi v šoli, ampak gre za vprašanja višje ravni, ki zahtevajo divergentno in konvergentno mišljenje, množico asociacij
52
in spretnost v posploševanju. Lahko se izkaže, da je predloženi odlomek iz besedila prekratek za sklepanje o funkcionalnosti posameznega stilema ali skupine stilemovi tedaj naj učitelj pomaga učencem s tem, da jim prikUče v zavest vsebino celotnega literarnega dela.
S temi vajami je bhžnji učni smoter - pregledno znanje jezikovnih sredstev, ki dajejo besedilu čustveno obarvanost - dosežen; v naslednjih učnih urah pa se je treba, s tem urejenim in poglobljenim znanjem vračati k interpretiranju Uteramih besedil. Zdi se, da v naši šolski praksi preveč prevladuje anaUza vsebine ah idejnosti nad anaUzo oblike in da je premalo prežemanja med obojim (način izpovedovanja ideje, funkcija stilema). Treba bi bilo najti razunino razmerje med enim in drugim. Pretirano seciranje besedil lahko odbija mlade ljudi, zato je dobro izbirati za utrjevanje te učne snovi zlasti besedila z značilnimi dominiraj očimi sülemi in razpravljati o njihovi vlogi v okviru celote.
Literatura.-
Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Založba Borec, Ljubljana 1976, str. 98-135. Jože Toporišič: Slovenska slovnica, Obzorja, Maribor 1976, str. 436-437.
Franc   Žagar Pedagoška akademija v Ljubljani