Leto 59 - Št. 2 Februar 1992 24. novembra 1991. Birmanke s Škofom Metodom Pirihom in prelatom dr. A. Starcem. Foto OSCAR-PAVLOVČiČ Obisk koprskega Škofa msgr. Metoda Piriha od 20. novembra do 5. decembra 1991 je bil za našo versko skupnost važen dogodek. Poleg birmovanja v Buenos Airesu, BariloCah in v Mendozi — skupaj 170 birmancev — in srečanj s predstavniki organizirane skupnosti, je obiskal rojake po naših krajevnih središčih, utrdil je našo povezanost s Cerkvijo na Slovenskem. BUENOS AIRES Škof msgr. Metod Pirih z Gallusom po slovesni masi v dvorani Slovenske hiSe, med katero je pel zbor, 145 birmancev pa prejelo zakrament sv. birme. gg 'Vj Hpi 3! j . H Foto OSCAR-PAVLOVČIČ Četrtek, 21. novembra 1991 v NaSem domu San Justo: Škof Metod Pirih med sanjuSkimi rojaki. Kulturnemu delu na odru je sledila slavnostna večerja v dvorani. Foto MARJAN OVEN 1; •”* ^jfl IV ■ [f IPil m j/m IB. 'i ■ i sl V NOVO DOBO mmmmmmnmmmmmmmmm ANL/rieJ rlNK X M sak narod ima v svojem življenju primerne \i trenutke. Ni jih veliko. Pojavljajo se v teku stoletij, ■ včasih celo tisočletij, in se ponujajo v premislek in v izziv ljudem, da izrabijo primeren Cas (kairčs), Prebrodijo zapreke in ustvarijo, kar je takrat treba. Svetopisemsko izraženo, razumeti je treba Cas svojega obiskanja. Ta imperativ (,,Razumeti je treba...“) pa ni 'abek, ker ni vsem dovolj otipljivo jasno izklesan pred ocrni in ga je navadno Sele treba zaznati in nato s težavo izoblikovati. Nekako je kot v osebnem življenju Poklic (vocatio). Klicani (vocatus) Čuti v sebi neko Vabilo, ki izhaja iz globine njegove biti, a Se ne ve, ali oaj mu sledi ali ne. Vabilu, Ce je resnično in pristno, je rreba dodati zrel odgovor, ki navadno terja Cas, kot vsako naravno zorenje. Sele za tem nastopi odločitev, kl se na zunaj izrazi v kategorični obliki, svoj temelj ima Pa daleč v globini in zato v prepričanju, da je samo ta m taka odločitev v tistem trenutku za preteklost, sedajost in prihodnost pravilna. Šele takrat se imperativ spremeni v normalno indikativno stanje, stanje nekoga a 1 ne6esa, Cigar urejeno bivanje je vsem samo po sebi umevno. Za Slovence se je tak primeren Cas po tisoč dvesto etih pojavil sedaj in razumeli smo ga. Klic je zorel dalj asa' desetletja, in celo stoletje, dokler ni nastopila P°lnost Časov. Pri tej polnosti Časov pa naša P^avnina igra odločilno vlogo, saj od tam, iz tiste 9 °bine prihajajo izzivi, ki jim doslej Se nismo mogli ali nah dati pravega odgovora. Pri tem pomanjkanju pravega odgovora je bil velike ^ažnosti nas narodni znaCaj. Dolga stoletja podložnistva ° ga močno pogojevala. Iz dobe ustoličevanja, ko je ovenski kosez soodločal pri odločanju in sprejetju ^nezov, torej je bil državnotvoren element, (da ne 12ae/1lan? Se P/ej Karantanije) in s počasnim 14ia anJem dejanske veljave tega obreda vse do zn a.'■leta’ P° katerem je odpadel, se je slovenski acaj spreminjal in spremenil. Od državnega naroda fu arantanUa) in preko državnotvornega bivanja njA 0 lCenia) smo prišli v cisto podložnistvo, ko v nam7161" nismo bdločali, temveč le posluSno ubogali. To Je skrivilo hrbtenico. Morali smo postati prilagodljivi. Ohranjali smo sicer svojo kulturo in običaje, toda le zase, ne kot bogat element, ki bogati tudi druge. Živeli smo le navznoter. Morda nas je prav to reševalo in rešilo, toda brez zunanje oblike tudi ta bogata vsebina ni imela prave identitete. NaS narodni znaCaj se je javljal v trpeči narodni pesmi, ki je bila vedno harmonična, a mila in mehka, predvsem lirična, z zelo redkimi epskimi izjemami. Pesem je zaživela samo, kadar je bila omenjena ,,ljubica", sicer pa je bilo mnogo tarnanja. Z zelo redkimi izjemami se je Slovenec kje uveljavil, Ce pa se je, je bil vedno Avstrijec ali pozneje Jugoslovan. Mnogo je bilo med nami tarnanja in pesmi, ki so izražale za narod skoraj brezplodno bolečino. ,,Oj ta vojaški boben... kadar jaz umrl bom", ,,PuobC sem star Sele osemnajst let, cesar me hoCe k Soldatom imet...“ Neprestana bolečina ob zapuščanju dčma zaradi vojske ali zaradi boljšega kruha je trgala lirično notranjost našega človeka, ki prevečkrat ni znal premostiti grenkih trenutkov in jih ukrotiti, temveč so trenutki ugonabljali njega, da je neznan izginjal po vseh kontinentih, strt in uničen. Največkrat tak konec ni prinesel nobenih sadov in so Slovenci v službi drugim, vojaški ali nevojaški, padali in izginjali vsepovsod brez zanosa, brez najmajSega občutka, da je njihovo trpljenje narodu kaj služilo. Seveda pa tudi pravih perspektiv ni bilo. Če se v nam bližnjih Časih spomnimo samo na Prešerna, ki kot odvetnik in inteligent ni mogel napredovati na domačih tleh, ker je bil zaveden Slovenec, si dovolj jasno naslikamo stanje, ki je vladalo prej. Težko je to izreci, toda ne moremo drugaCe kot da zaključimo, da smo bili skoraj nic. Kot Slovenci v svetu in med drugimi narodi nismo eksistirali. Ni nas bilo v evidenci premnogih seznamov narodov, in komaj da je bil kaka omemba v enciklopedijah. Zelo težko je biti ponosen na svoj narod ob takih okoliščinah! Ker si komaj kaj, se moraš prilagoditi, predvsem pa cim p rej prikluCiti kakemu drugemu, večjemu in močnejšemu, da Se tistega ,,komaj kaj" ne izgubiš. Seveda so bile vedno in povsod tudi izjeme, ki so zrasle v raznih okoliščinah in ki so znale negativne momente sprevreči s težavo v pozitivne. Vendar se je to dogajalo bolj na redko. V zadnjih desetletjih je to bilo za danes živeče Slovence dovolj jasno. V matici so govorili, da so Jugoslovani, ob mejah Italijani ali Avstrijci, Ce si pa v NOVO POGLAVJE slovenske zgodovine Plebiscit, razglasitev, priznanje. Trije momenti enega samega dogodka, rojstva slovenske državnosti. Pričenja se pisati novo poglavje tisočletne slovenske zgodovine. Če bi morali izbrati naslov za to zgodovinsko poglavje, bi bilo primemo napisati na prvo stran z velikimi črkami besedo „odgovornost“. Z odločitvijo za svojo državnost je sprejel nase slovenski narod polnost družbene odgovornosti. Pri tem si moramo biti na jasnem, da izhaja suverenost iz plebiscita, ki je prvi državni akt našega ljudstva v novejši zgodovini. Razglasitev je le uresničevanje ljudske volje in mednarodno priznanje nič več kakor izjava drugih držav, da so pripravljene priznati našo politično polnoletnost. S plebiscitom je vsakdo prevzel nase odgovornost za slovensko državo pred samim seboj, z razglasitvijo smo se zavzeli pred narodnim občestvom, s priznanjem smo odgovorni pred svetom. MARKO KREMŽAR Dobili smo priznanje, ker smo že bili država, nismo država, ker so nas drugi priznali. Izkušnja kaže, da lahko sodobna država deluje in živi uspešno in suvereno, četudi je nihče ne prizna, medtem ko ostajajo nekatere priznane države le prazna lupina, zapuščene ob cesti zgodovine kot neporabno in mrtvo ogrodje. Življenje je v osebi, v družini, v narodu, država pa je tem naravnim enotam in občestvom potrebna opora. Ko smo z državnostjo spri.jeli na svoje rame popolno odgovorn ost za usodo naše narodne skupnosti, je prav, da se večkrat spomnimo, kaj je namen in kaj je sredstvo. Država nam lahko pomaga, da je naše življenje mirnejše, delo uspešnejše, odnosi pravičnejši. Ne more pa država posredovati ali večati življenja, čeravno lahko ustvarja zanj boljše razmere. Bog daj, da bi z novo odgovornostjo prejeli Slovenci tudi potrebno modrost, da bomo svojo državo hoteli urejati tako, da bo postala prijeten in življenja poln •'-'■'.'-'-'.'-V.'.'.'.'.'-V.'..-.V.-..-.V, V.'.'.'.'.'.V .V.'.'.'.'.'.'.V.'. ’ * - -....................... dom vseh rojakov. Naj v lem skupnem domu ne bi presojali sreče in blaginje le z merili imetja in dohodka marveč predvsem po obilju ter kvaliteti življenja. RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI MARKO KREMŽAR Nikdar ne vemo, katera misel je lahko pričetek niti, ki nas bo privedla iz zmede in teme — do Luči. • Čeprav segajo na različna področja družbenega življenja, so Kultura, Gospodarstvo in Politika, Znanost in Vera veje istega drevesa, ki poganja iz korenin človekove narave ter rojeva sadove v srcih posameznih oseb. zdomstvu in v svetu dejal, da si Slovenec, nihče ni vedel, kaj je to. Še enkrat, težko je bilo biti Slovenec do včeraj! Kaj pa danes in jutri? Kar na lepem, v nekaj letih, mesecih in tednih smo Slovenci iz skoraj niča postali subjekt v mednarodnem življenju. Kar na lepem smo postali upoštevanja vreden dejavnik. Kar na lepem so nas začeli spoštovati, ker smo z zanosom, s pravo zavednostjo in tudi uspešno branili svojo zemljo. Kar na lepem smo s skorajšnjim priznanjem postali enakovreden partner v Organizaciji združenih narodov. Ali bomo sedaj še tarnali? Ali bomo še vedno z vase zaprto bolečino trpeli ob vsakem Slovencu, ki odide v svet, namesto da bi ga bodrili in mu pomagali, da on tujino premaga, ne tujina njega? Ali bomo še vedno govorili, da smo majhni in da sami ničesar ne zmoremo, namesto da bi si bistrili um v podjetnosti, da nadoknadimo z iznajdljivostjo svoje objektivne pomanjkljivosti? Ali bomo še vedno mislili, da nam morajo priti drugi na pomoč, če bi nam pretila nevarnost, in ne prijeli najprej sami za primerna obrambna sredstva pred napadalcem? Lahko bi se spraševali še in še... Odgovor si pa mora dati vsak pred seboj in moramo ga dati tudi skupno kot narod. Doživeli smo svoj kairos, svoj pravi trenutek. S tem smo stopili v novo dobo. Sedaj imamo svoje ime in svoje mesto v svetu. Sedaj je napočil trenutek, da se zavemo sami sebe in da odgovorno stopimo na pot, ki smo si jo začrtali, ko smo sledili klicu iz naše pradavninske notranjosti. Za slovensko prihodnostjo vsak Slovenec, naj bo še tako skromen, važen, če zna biti pokončen in samozavesten v svojem slovenstvu, ki se je iz trpljenja v školjki izvilo in spremenilo v biser, ki bogati vse človeštvo.# SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES LJUBLJANA, 27. junija 1991. Trenutki pred začetkom zasedanja Svetovnega slovenskega kongresa v Cankarjevem domu. Ob ministru dr. Janezu Dularju ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Prof. Tine Vivod v pomenku z Ivanom Omanom pred začetkom zasedanja. Ob Vivodu, na desni. Milan Kučan, ob njem Spomenka Hribar. KJE JE KAJ V novo dobo - Andrej Fink ___ ' Novo poglavje slovenske zgodovine - Marko Kremžar : Razmišljanja ob zmedi - Marko Kremžar ___________ : O ..pravici splava" v novi slovenski ustavi - Lojze Kukoviča, DJ --- Otrok - Janez Menart _____ Misli ____________________ Mariborski škof Kramberger na škofovski sinodi ______________ Glavni svetniki v februarju ____ Kaj je Nova zaveza - France Rozman ______________ Svečnica - Zdenka Serajnik _____ Pogled na vsakdanjost - A. Quarracino - M. K. ------ O molitvi - po Janku Koncilja, DJ _______________ Ljubezen do sebe - Štefan Steiner Slovo - Karel Mauscr ----------- Vera in spoved - Štefan Steiner _ Koncil nam govori _____________ Kakšna zakonca sva? - Vital Vider ________________ Mladim na pot - Vital Vider ___ Odpusti mi, Nataša! - Sergej Kurdakov ____________ ».Partizan nekoliko drugače" - P. Lojze Kukoviča, DJ ______ Devet let v rdečem raju - „ Vera Remec Debeljakova ______ Sel sem brate iskat -Ivan Korošec Nova knjiga: Stalinistična revolucija na Slovenskem - Alojzij Geržiniič _________ Slovenske sobotne šole v Argentini Krsti, poroke in smrti ____ Matevžu Potočniku v spomin ■ Stane Snoj Iz naše kronike Uvoženo iz Slovenije Malo za šalo _________ Naši umetniki - Slikar Tone Kržišnik ________ 36 37 37 38 39 40 40 42 44 44 45 47 49 50 Cankarjev dom, 27. junija 1991. Prot. Tine Vivod, predsednik Zedinjene Slovenije in predstavnik argentinske konference, predseduje prvemu slavnostnemu zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa. 36 ZA ŽIVLJENJE ndH .. Siill is Nova slovenska država si daje novo ustavo. Ni države v modernem pomenu besede, ki ne bi imela nekih osnovnih zakonov, ki naj svojim državljanom in svetu povedo, kakšna je narava nove države, kakšne so osnovne pravice in dolžnosti državljanov. Nekatere skupine v Sloveniji se potegujejo, da bi sc v novo ustavo včlenila tudi „pravica do splava". Na drugi strani pa sc oglašajo institucije in posamezniki, zlasti iz katoliškega tabora, čeprav še zdaleč ne samo iz njega, ki se odločno zoperstavljajo temu predlogu. Naj tudi naša revija pove nekaj k temu vprašanju, čeprav je seveda naše načelno stališče že od zmeraj jasno. 1. NajosnovejSa pravica, ki mora biti zagotovljena vsem državljanom Slovenije, je pravica do življenja. To pravico morajo priznati logično vsi tisti, ki verujejo v osebnega Boga, stvarnika in gospoda človeškega življenja. Vendar ne samo ti, temveč tudi vsi tisti, ki se zavzemajo za uveljavljanje kakršnekoli druge človeške pravice. Kajti pravica do življenja je temelj in predpogoj vseh drugih pravic. Če človeku ni zagotovljena ta pravica, je vsako govorjenje o drugih človekovih pravicah prazno fra-zarjenje. Kako naj napr. imam pravico do ustanovitve družine in zakona, do svobodne izbire poklica in dela, do iskanja resnice itd., če mi ni predhodno pravno zagotovljena pravica do obstoja, do življenja? Če nimam pravice do življenja, se zamajejo vse druge moje pravice. 2. Danes je znanstveno neizpodbitno ugotovljeno, da je pod materinim srcem zaživelo bitje od vsega početka novi človek, da v materi spočeto bitje ni del njenega telesa. Živi v materinem telesu, a ni del njenega telesa. In kot novo človeško bitje je zatorej tudi nosilec vseh pravic, ki gredo človeku kot človeku, torej predvsem nosilec pravice do življenja. Te pravice ni dobil od matere in očeta, temveč jo poseduje neodvisno od njiju. Dolžnost staršev je, da mu to pravico branita; in če onadva tega ne storita, mora država subsidiarno poseči vmes. Sklicevanje torej na neke domnevne pravice matere do njenega telesa je popolnoma neumestno, kajti otrok pod njenim srcem ni del njenega telesa. Je v njej, a ni del nje. 3. Zagovarjati pravico do splava z dokazom, češ da je mati lastnica svojega telesa, bi bilo podobno, kot če bi kdo povabil nekoga v svojo hišo, potem pa mu izjavil, da je s tem izročil svoje življenje na milost in nemilost svojega gostitelja, češ, dokler si v naši hiši, mi odločamo o tvojem življenju. Dokler si v hiši, katere lastniki smo mi, si izgubil celo pravico do življenja. Ko jo boš zapustil, boš znova sam odločal o svojem življenju. Smešno dokazovanje! V resnici, toda ali ni prav takšno dokazovanje tistih, ki zahtevajo zase pravico do splava? Ženska je svobodno sprejela v dom svojega telesa gosta — svojega otroka — in s tem naj bi si pridobila pravico nad njegovim življenjem in nad njegovo smrtjo?! 4. Ne moremo se ubraniti vtisa, da so med glavnimi pospeševatelji „pra-vice do splava" tisti, ki so v zadnjih desetletjih tako v teoriji kot zlasti v praksi zgovorno dokazali, kako pojmujejo „pravico do življenja", kajti za to pravico končno gre. Oni so delili to pravico po svojih merilih, kogar so pač smatrali za vrednega, da živi. Drugim pa so jo načrtno odrekali. Množični pokoli, nešteta skupna grobišča nedolžno pobitih ljudi bodo ostali neizbrisen dokaz, kam privede prezir najbolj osnovne pravice vsakega človeškega bitja — pravice do življenja. 4 mesece, 1 teden, 20 cm dolžine . 1 ii 1 m Otrok * i! g:;:* 1 JANEZ MENART II sss V blisku ljubezni neviden, dete prišlo bi samo umret, &i:|x ii stopil je v vežo življenja, smrt je strahoten, brezumen cilj, || naelektren od hotenja, ki ga pozna zavest. x;xix S da se razraste v ženi Dete, dokler te še ni, i v kožo in kost in tkivo, pametno, mimo umri! SSK ii da bi kdaj v šolski klopi sSs ii sklanjal, nerazrešljivo Mamica, kaj tu stojiš tisočkrat zapleteni in kot v zasmeh ljubezni ii „jaz, mene, meni. gledaš ta zlito stekleni napis: SSK p! SPECIALIST ZA ŽENSKE SSS Ii* Kakor litanček zariva BOLEZNI. i***: || v sluznico miligrame in drgeta skozi tkiva: Mamica, ko me razžre SSK II gumijasti vonj rokavice, $£$•■• gl Mamica, misli name! v gnoj brez sledu se utopim. II Mislim, saj mislim nate, Mamica, jaz sc bojim is* mislim ponoči, ko sanje britvastega robu l| v dar mi nesč stanovanje, hladne ponikljane žlice. X;X;X X;X;X II mislim pri trezni zavesti, Kaj se ti ne? || ko mi vsakdanja bodočnost 1 II v slehernem hipu priganja: Mamica, pojdi naprej! SSS Glej, I! i ii Liter črnega vina, vejica rožmarina, dvoje ročic že imam, dvoje nožič že imam, 11 SSS ii trikrat dnevno po dva kinina. prstkov deset in še enkrat deset, ritko in glavico tudi, SSS Mamica, kaj le ni sram! srčeca drobni trepet Vendar, če tiraš me v smrt, kmalu le v sreči začudi, SSŠ gg vedi: kot klop sem zažrt, potlej se odebelim, M jaz se ne dam! laske dobim, m m Kaj si želiš v svet nadlog, v gozdu že čakajo ptički lil: M in v trgovini igračke, SSS lil dete neumno! Tu zunaj čakajo račke in psički, gg čaka začaran le krog: dude in prve hlačke, KSS: H misli! in čuti! in dvomi! pojdi, le pojdi od tod, II ljubi! sovraži! računaj! glej, saj gre noga sima, SSS in trepetaj pred atomi! glej, saj to težko pot 1! Dele, dokler te še ni, kmalu konča moj i!xx- || pametno, mimo umri! ma-ma! X;X:X || Liter črnega vina, Sredi vsemirskih cest, SSK vejica rožmarina, sredi nemirnih mest, iiii: trikrat dnevno po dva kinina. sredi želji in skrbi ijiii || Ampak jaz nočem, jaz nočem, čudež zori. 1| SSS || nočem umreti! SSK I! Hočem, stotisočkrat hočem Skoz medenico, živeti! kot skoz slavolok, :K:KK || stopil bo v družbo veselih otrok || Dete, le kaj bi hodilo na svet? in dobrih in slabih 1 Glej, milijarde teh daljnih zvezd, ljudi. S X;:xX:>i:X::;XyXyXv>:vrX::;>X;:-:;X;:;X:X::;::X:X:X:::X:::X::;::X;X:X:X::;X::;X;X:X Misli Evropa se je danes zelo oddaljila od Boga, zato so morale priti nad njo raznovrstne preizkušnje. Jasno je — Bog nam pri tem ne jemlje svobodne volje. Kdor hoče, te preizkušnje izkoristi v svoje dobro, kdor pa noče, ga vodijo v pogubo. Vsakemu sc godi tako, kakor sam hoče (sv. Maksimilijan Kolbe). Bog ni dal enemu človeku vsega, ampak vsem vse (slovenski pregovor). Ko govorimo o Bogu, moramo spremeniti svoje običajne predstave. Prvi predmet božje pozornosti in božjega pogleda je vsak človek tu doli, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša (kardinal Lcon-Joseph Suenens). * * * Svetost ni nekaj manj človeškega, ampak je nekaj še bolj človeškega. To pa vključuje tudi večjo sposobnost za trpljenje, razumevanje in simpatijo, prav tako pa tudi za humor, za veselje, za cenitev dobrega in lepega v življenju (Thomas Merton). * * * Neobčutljiv sem tako za hvalo kot za grajo; če me hvalijo, pravijo, kakšen bi moral biti, če me grajajo, povejo, kakšen sem (sv. Janez Bosco). Mi smo odgovorni za naš čas. Mi smo odgovorni pred našo krščansko vestjo. Odgovorni smo pred Kristusom, pred Cerkvijo, pred zgodovino (papež Pavel VI.). *** Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad, lahko je dober in pošten (slovenski pregovor). Naj bodo dobri in pošteni ljudje še tako brez moči, je samo zaradi njih življenje vredno življenja (Albert Einstein). VERA V EVROPI Mariborski škof Kramberger na škofovski sinodi v Rimu ...Kljub koncilski pomladi mnogi, predvsem mladi, zapuščajo Cerkev, se obračajo od nje in se odločajo „za Kristusa brez Cerkve“. Od 28. novembra do 14. decembra je bila v Rimu škofovska sinoda. Nad 130 škofov je razpravljalo o novem položaju Cerkve po koncu komunizma in o možnosti nove evangelizacije „stare celine". Po padcu Cerkvi in veri sovražnih ideologij v vzhodni in srednji Evropi se Cerkvi odpirajo nove možnosti, hkrati pa je tudi pred težkimi nalogami. Glavni tajnik škofovske sinode v Evropi, nadškof Jan P. Schotte, je na tiskovni konferenci pred začetkom sinode opozoril na nevarnosti, ki se porajajo ob iskanju nove podobe Evrope. Ogrožajo jo porabniške, liberalistične in nihilistične ideologije. Nove nevarnosti zanjo pa pomenijo novi nacionalizmi, ogrožanje še nerojenih življenj in ostarelih ljudi (splav in evtanazija) in vedno nove nevarnosti, ki razbijajo družino. Slovenske škofe je na sinodi zastopal mariborski škof dr. Franc Kramberger, od laikov pa je bil povabljen pisatelj dr. Alojzij Rebula. Škof Kramberger je na sinodi 30. novembra takole razmišljal: Moj prispevek zadeva 42. in 43. člen predloženega predsinodalnega dokumenta (Summarium) — o identiteti Cerkve v Evropi. Nismo v apostolskem času, smo pa v času apostolskega delovanja. Kakor apostoli in prvi kristjani pred skoraj 2000 leti moramo tudi mi spoznati znamenja svojega časa, govorico in delovanje Svetega Duha sedaj in med nami. Od 2. vatikanskega cerkvenega zbora je minilo dobrih 25 let. V tem času naj bi koncil prešel v življenje, čeprav še ni zaživel v celoti, se je obraz Cerkve v marsičem spremenil. Med božjim ljudstvom je živa zavest, da je Cerkev občestvo, ki se najbolj uresničuje pri lomljenju kruha ali pri sveti liturgiji, tudi je navzoča zavest o splošnem duhovništvu, dostojanstvu laikov in o božjih darovih ali karizmah. Božja beseda globlje in bolj živo prebiva med božjim ljudstvom. Sveti Duh ni več »neznani Bog«, o katerem se je govorilo enkrat v letu. V ospredje stopajo molitvena občestva, duhovna žarišča... Kljub koncilski pomladi in tolikim pozitivnim premikom mnogi, predvsem mladi, zapuščajo Cerkev, se obračajo od nje in se odločajo »za Kristusa brez Cerkve«. Postali so si načelo: Kristus — DA, Cerkev — NE! Prepričani so, da znotraj Cerkve ni vse v redu ali da ni celo nič v redu, zunaj nje pa kakor da je vse dobro. Zahtevajo pristno evangeljsko krščanstvo, a njihovi smerniki so naravnani proč od Cerkve. Želijo božjo besedo, a brez cerkvenega učiteljstva. Zastopajo mišljenje: če hoče Cerkev imeti še kako besedo ali vlogo, naj dela za mir, pravičnost, poštenost, za razorožitev; naj pomaga lačnim in revnim; naj pomaga razreševati socialna in ekonomska vprašanja. Da, tudi to je potrebno, toda take zahteve so za Cerkev velika skušnjava. Po tem mišljenju bi morala Cerkev zamenjati vrednote. Namesto božjih, verskih in moralnih bi morala oznanjati človeške, socialne, ekonomske, politične vrednote. Ne bi smela govoriti o božjem kraljestvu, marveč samo o človeškem. Njen cilj naj bi bil samo humanizem; ta pa v svoji skrajnosti pravi, da je človek lahko kristjan, četudi Cerkve ne sprejme. Koncil je nasproti takemu mišljenju močno poudaril, da poslanstvo Cerkve ni najprej socialno, ekonomsko, politično, marveč versko, duhovno, moralno. Cerkev mora nadaljevati Kristusovo delo, oznanjati in uresničiti božje kraljestvo med narodi, ves svet usmeriti h Kristusu, čas prekvasiti z duhom evangelija, razodevati skrivnosti Boga, ki je edini smisel in končni cilj človekovega bivanja. Cerkev (krščanstvo) mora pričati za božjo transcendenco, za prvenstvo Boga v svetu, za božje kraljestvo, molitev, posmrtno življenje, vstajenje... Danes smo priče velikih sprememb, političnih prevratov, mešanja narodov, rušenja tradicije, nastajanja novih držav, vdora novih kultur in verstev v Evropo, priče tudi velikega strahu: človek se boji človeka, narodi trepetajo pred narodi. In v tem procesu kristalizacije Evrope ima Cerkev vlogo nespremenljive duše. Kar je duša za telo, je Cerkev (krščanstvo) za svet. ALOJZ REBULA NA SINODI V Sloveniji je krščanstvo živelo kot v času katakomb. Po petdesetih letih takšnega načina življenja drža slovenskega katoličana ni triumfalizem. Njihovo izkustvo bi lahko povzeli kot ozaveščenost o veličini krščanstva: lik Jezusa je nekaj edinstvenega. Morda današnja katoliška kultura precenjuje važnost organizacije, teologije, liturgije in literature na škodo vrednote svetosti, ki ostaja še zmerom najzgovornejši izraz življenjske sile evangelija. Če bo katoličan bolj poudarjal svetost, bo s tem dal tudi več zagona viru svoje vere, evangelizaciji. Krščanstvo je v bistvu eshatologija, nauk o poslednjih rečeh. Gre navsezadnje za poživitev vere v vstajenje. Zdi se , da je v današnjem kristjanu premalo občutljivosti in zavzetosti za družbena vprašanja, kar pa je morda posledica nezadostnega smisla za poslednje reči, za posmrtno življenje in posmrtno usodo. »Kristus — da, Cerkev — ne«, je geslo izobražencev. Zvestoba Cerkvi ima svojo korenino v krščanski skrivnosti križa, na kar pa je moderna misel alergična. Vseeno pa gre za skrivnost, ki jo je treba živeti v vsej njeni svežini v sodobnem času, ko se svet tako žene zlasti za uspešnost. »Jaz sem pot, resnica in življenje«: Kristus sam odkriva nalogo, ki jo mora uresničevati vsak kristjan in še posebej krščanski izobraženec. Glavni svetniki v februarju 2. februar: Jezusovo darovanje ali svečnica 40. dan po Jezusovem rojstvu sta ga Marija in Jožef darovala v templju.Tedaj je starček Simeon napovedal, da bo Jezus luč v razsvetljenje poganov. Na te Simeonove besede se naslanja bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki ima ta-le smisel: Jezus je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na ta svet. Kakor prižgane sveče preganjajo nočne temine, tako naj bodo tudi naša srca razsvetljena z nevidnim ognjem, to je, z lučjo Svetega Duha, in brez sleherne grešne slepote, da bomo mogli gledati z očiščenim duhovnim očesom, kar je Bogu všeč in našemu zveličanju v korist, ter da bomo po temnih nevarnostih tega sveta zaslužili priti k neminljivi svetlobi. 3. februar: Sv. Bla2, škof In mučenec Sv. Blaž je bil škof v Sebasti v Armeniji (legenda pravi, da je bil najprej zdravnik). Umrl je v 4. stoletju mučeniške smrti. V srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imamo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla. 5. februar: Str. Agata, devica In mučenka Sv. Agata (+ 251), doma iz Katanije na Siciliji, je med preganjanjem kristjanov v času rimskega cesarja Decija, nekega 5. februarja, verjetno leta 251, pretrpela mučeniško smrt za Kristusa. Češčenje tega krščanskega dekleta se je razširilo po vsej Cerkvi. 6. februar: Sv. Pavel Miki, duhovnik, In tovariši, mučenci Sv. Pavel Miki (1564/66 - 1597), japonski jezuit, je s 25 kristjani pretrpel smrt na križu 5. februarja 1597 v mestu Nagasaki na Japonskem, kamor je 50 let prej ponesel krščansko vero sv. Frančišek Ksaver. 10. februar: S. Sholastika, devica Sv. Sholastika (ok. 480-547) je bila rodna sestra sv. Benedikta, očeta zahodnega meništva. Vodila je Zenski samostan ob vznožju Monte Cassina v Italiji, kjer je umrla 10. februarja 547. 11. februar: LurSka Mati bo2ja Leta 1907 je papež sv. Pij X. vpeljal v bogoslužje spominski dan na prikazovanja Matere božje v Lurdu na Francoskem. V tem kraju pod Pirineji se je od 11. februarja do 16. julija leta 1858 Marija osemnajstkrat prikazala pastirici Bernardki Soubirous. 14. februar: Sv. Valentin, duhovnik In mučenec Sv. Valentin je eden izmed mučencev rimske Cerkve, ki so mu kmalu po zmagi krščanstva postavili v Rimu spominsko cerkev. Legenda postavlja njegovo mučeništvo v dobo cesarja Klavdija leta 269. 14. februar: Sv. Ciril In Metod, slovanska apostola Sv. brata Ciril (ok. 826-869) in Metod (ok. 812-885) nista prva širila med našim ljudstvom Kristusov nauk, pač pa sta ga tako oznanjala, da sta po letu 863 zanj pridobila vse in postavila temelje slovanski krščanski kulturi. Uvedla sta slovanski jezik v bogoslužje in dala našemu ljudstvu knjige v domačem jeziku, kar je potrdil papež Hadrijan II. Učeni sveti Ciril je sicer v Rimu umrl 14. februarja 869, sveti Metod pa je postal panonski škof. Njegovo delo je podpiral panonski knez Kocelj, umrl pa je 6. aprila 885. Izven Slovenije je njun obvezni god 14. februarja, v Sloveniji pa je njun slovesni praznik 5. julija. 17. februar: Svetih sedem ustanoviteljev reda servltov V času bojev med italijanskimi mesti, v 13. stoletju, je sedem plemičev pri Firencah ustanovilo bratovščino Marijinih služabnikov, se posvetilo molitvi in zunanjim delom usmiljenja v službi ubogih. 21. februar: Sv. Peter Damlanl, škof In cerkveni učitelj Sv. Peter Damiani (1007-1072) iz Ravenne v Italiji je služil Bogu kot menih samotar, pozneje pa kot ožji papežev sodelavec, ostijski škof in kardinal. S spisi in spokornimi pridigami je veliko storil za verski in nravni dvig Cerkve v prehodni dobi 11. stoletja. 22. febmar: Sedo2 apostola Petra V preteklih časih so se kristjani posebej spominjali delovanja sv. Petra v Antiohiji, posebej pa njegovega prihoda v Rim, kjer je bil zadnji sedež njegovega delovanja. Praznik sedeža sv. Petra nas spominja, da je Kristus sezidal svojo Cerkev na Petru, Skali, in ga postavil za vrhovnega pastirja svoje črede. 23. februar: Sv. Polikarp, škof In mučenec Sv. Polikarp (+ 155) je bil učenec apostola Janeza in učitelj sv. Ireneja ter deloval kot škof v Smirni v Mali Aziji. Popis njegovega mučeništva (23. februarja 155) je prvo in najstarejše izvirno poročilo o smrti nekega mučenca. 11 !i 11 IH! ■M llllllllll Hi III m; : lil KAJ JE Nova zaveza? • Nastalo je čisto novo razmerje med Bogom in ljudmi. • Nov odrešenjski red, ki je nastopil z Jezusovo smrtjo in vstajenjem. _______________ FRANCE ROZMAN ____________ verski zavesti izvoljenega naroda je imel osrednjo vlogo pojem zaveze. Vsak se je močno zavedal, da je član naroda, s katerim je Bog sklenil zavezo. Bog je v zgodovini sklenil zavezo z očaki, z Noetom (1 Mz 9. 9-17), z Abrahamom (1 Mz 15, 18-21; 17, 2.9-14), najbolj svečano pa je sklenil zavezo pod Sinajem (2 Mz 24, 3-8). To je bil viSek starozavezne odreSenjske zgodovine. Takrat se je ljudstvo prerodilo v »kraljestvo duhovnikov in svet narod« (2 Mz 19, 6). Postalo je »posebna božja lastnina izmed narodov« (2 Mz 19, 5) in obljubilo, »da bo pokorno spolnjevalo vse, kar je zapovedal Gospod« (2 Mz 24, 3.7). Sedaj je imelo Boga na svoji strani, zato se je zdelo nepremagljivo. Zaveza z Bogom je tako prešinjala njihovo zavest, da so se prav po tem ločili od drugih narodov; imenovali so se kar »ljudstvo zaveze«. Človek pa je slab. Kljub trdni odločenosti in dobri volji večkrat odpove. Tako je tudi judovsko ljudstvo odstopalo od zaveze. Prelamljalo je zapovedi, ki jih je Bog dal na Sinaju, se spogledovalo s tujimi bogovi in hudo grešilo. Zoper to so dvigali glas preroki in spodbujali k spolnjevanju zaveze, hkrati pa napovedovali dobo, ko bo Bog sklenil z njimi novo zavezo, drugačno kot pod Sinajem. »Dal jim bo novo srce. Odstranil Svečnica ZDENKA SERAJNIK Bogu odpri, svetišče se srca, naš Kralj prihaja, naš Odrešenik, postal za rod človeški je srednik, da z ognjem milosti nas reši zla. Deviška Mati nosi ga v rokah, Njega, ki sam svetosti je glasnik, vstajenja ali padca je mejnik, po Njem bodočnost naša se ravna. Daruj, daruj se, božji Sin, za nas, kot plamen čist razsvetli nam temo, prižgi še naša srca za daritev, da naša uresniči se molitev, zveličanje uzrlo bo oko, ko hrepenenja se dopolni čas. bo kamnito srce in dal meseno srce« (Ezk 36, 26). »Svojega duha jim bo vdihnil v njihovo notranjost, da se bodo držali njegovih zapovedi in jih spolnjevali« (Ezk 36, 27). »Pokropil jih bo s čisto vodo, da bodo oprani vseh nečistosti« (Ezk 36, 24) in bo sklenil z njimi novo zavezo (prim. Jer 31, 31). Te napovedi je uresničil Jezus. Svoje odrešenjsko delo je imenoval nova zaveza. Pri zadnji večerji je nad kelihom dejal: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi« (Lk 22, 20). Na veliki petek je te besede uresničil. S krvjo, ki jo je prelil na križu, je zapečatil novo zavezo med Bogom in ljudmi. Ta je izmila človeški greh in nas notranje združila z Bogom. Nastalo je čisto novo razmerje med Bogom in ljudmi, drugačno kot je bilo v stari zavezi. S Kristusovo smrtjo na križu je bil uničen greh in ljudem omogočen »dostop k Bogu« (prim. Rim 5, 2). Jezus je z odrešenjem zaslužil milost, ki človeka notranje posvečuje in mu zagotavlja zveličanje. Če so bili v stari zavezi ljudje povezani z Bogom samo, kolikor so bili člani naroda, s katerim je Bog sklenil zavezo, smo v novi zavezi z njim tako notranje povezani, da Bog sam po milosti živi v nas. »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2, 20), je dejal za to novo stanje apostol Pavel. »Postava je bila namreč dana po Mejzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu« (Jn 1, 17). Nova zaveza je torej nov odrešenjski red, ki je nastopil z Jezusovo smrtjo in vstajenjem. Zdaj smo spravljeni z Bogom, tako da »se ne le imenujemo, ampak smo božji otroci« (1 Jn 3, 1), »če pa otroci, pa tudi dediči pri Bogu« (Rim 8, 17). To je prvi pomen nove zaveze. Začela se je torej nova ali poslednja (eshatološka) doba odrešenjske zgodovine, ki bo trajala do Jezusovega ponovnega prihoda na svet. Ta časovni razpon je drugi pomen nove zaveze. Mi torej živimo v novi zavezi. Jezus nas je odrešil brez nas, ne bo nas pa zveličal brez nas. Zato moramo z milostjo, ki nam jo je zaslužil na križu, sodelovati, če hočemo zasesti prostor, ki nam ga je pripravil pri Očetu (prim. Jn 14, 2-3a). O tem pa govori zbirka 27 knjig, ki ji pravimo s skupnim imenom Nova zaveza. To je tretji pomen tega izraza. V tej zbirki knjig so na prvem mestu štirje evangeliji: Matejev, Markov, Lukov in Janezov. Prve tri imenujemo zaradi velike vsebinske, oblikovne in jezikovne sličnosti pregledni ali sinoptični evangeliji, Janezovega pa duhovni ali pnevmatični. Ker so evangeliji Jezusove besede, je z njimi razodetje doseglo višek, kakor se je Bog v Jezusu najbolj popolnoma razodel, tako nam je v evangelijih »spregovoril po svojem Sinu« (Heb 1, 2). Jezus je mogel najbolj popolno razodeti Boga, ker sam »biva v Očetovem naročju« (Jn 1, 18). Zato se nad njegov nauk človeški duh ne bo nikdar povzpel. »Naj duhovna kultura še tako napreduje, naj ' znanosti zrastejo v višino ali porastejo v globino, naj se ^ človeški duh še tako razširi, preko višine in duhovne kulture, ki sije in se blešči iz evangelijev, ne bo nikdar prišel« (J. W. Goethe) Jezusove besede so »duh in življenje« (Jn 6, 63). Kdor jih sprejema, »ne bo taval v temi, temveč bo imel luč Življenja« (Jn 8, 12). Pogled na vsakdanjost (prosto po: A. Quarracino, Notas sobre realidad) Za evangeliji so v zbirki novozaveznih knjig Apostolska dela, prva zgodovina Cerkve. Za njimi je zbirka Pavlovih pisem. Delimo jih v štiri velika pisma: Rimljanom, Prvo Korinčanom, Drugo Korinčanom, Galačanom; štiri pisma iz jetništva: Filipljanom, Kološanom, EfeZanom, Filemonu; tri pastirska pisma (pastoralna) pisma: Prvo Timoteju, Drugo Timoteju in pismo Titu; zunaj teh skupin pa sta Prvo in Drugo pismo Tesaloničanom in pismo Hebrejcem. Za Pavlovimi pismi je sedem »katoliških« pisem: Jakobovo, Prvo Petrovo, Drugo Petrovo, Prvo Janezovo, Drugo Janezovo, Tretje Janezovo in Judovo. Ha zadnjem mestu pa je edina preroška knjiga nove zaveze Razodetje (Apokalipsa), ki ji pravimo tudi »evangelij poveličanega Kristusa«. Nekateri razvrščajo novozavezne knjige po času nastanka in stavijo na prvo mesto Prvo pismo Tesaloničanom, ki je nastalo I. 51, mi pa se držimo razvrstitve, ki jo je nazadnje določil tridentinski cerkveni zbor (1546), ki upošteva Pomembnost svetih knjig (EB 59). MASONSTVO MED NAMI Masonske lože je v prejšnjih stoletjih Cerkev večkrat obsodila. V zadnjih desetletjih pa so se odnosi med masoni in kristjani na videz umirili. Ob nevarnosti komunizma je prevladovalo mnenje, da je masonerija stvar preteklosti. Katoliškemu opazovalcu mednarodne stvarnosti bo kmalu jasno, da ni tako. Masonsko združenje, ki so ga v svojem pismu februarja leta 1959 argentinski škofje imenovali ,.hudičevo zaroto11 (conjuracidn satdnica), ni odstopilo od svojih prvotnih načrtov. V cerkvenem Zakoniku, ki je veljal do leta 1983, je bilo članstvo v masonski loži kaznovano z izobčenjem. Sreda, 20. novembra 1991. Na dan svojega prihoda v Argentino, pri večerni maši, je škof Metod Pirih blagoslovil dokončni grob msgr. Antona Oreharja v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Foto ANDREJ REZELJ MARKO KREMŽAR Čeprav novi zakonik masonov ne omenja, se cerkveno stališče do te organizacije ni spremenilo. Kongregacija za čistost nauka je pojasnila, ,,da so njihove ideje neskladne z naukom Cerkve11. Zato so vsi, ki so včlanjeni v masonskih organizacijah, v stanju smrtnega greha in ne smejo prejeti svete Evharistije. (26. 11. 1983). Treba je upoštevati, da je v svetu, ki poudarja individualistično svobodo od struktur in ideologij, masonerija prav tista sila, ki skuša z infiltracijo v svet politike, kulture in financ, s svojo nevidno strukturo obvladovati svet. To dela v imenu humanizma, katerega skuša »oprostiti11 vsake transcendence in religiozne duhovnosti. Res je, da so anglosaksonske lože manj sovražne katoliški Cerkvi, kakor latinske, ki izhajajo iz pariške lože »Veliki orient11. Vendar temeljč vse na brezbožnem humanizmu, to je na prepričanju, da je človek po naravi dober in tako zadostuje sam sebi za dosego smisla. Ideja o dobrem človeku, ki se more dvigniti do humanistične popolnosti z lastno močjo, je vabljiva za lahkoverne kristjane, pa tudi za take, ki bi želeli biti dobri ljudje, brez božje pomoči in ki so izgubili nadnaravno vero. Ker je kaj takega nemogoče, masonski bratje zaupajo v praksi bolj manipulaciji političnih in kulturnih silnic s pomočjo skrite sile in denarja. Teorija o dobrem človeku je le sredstvo za varanje javnega mnenja. Prirejeno po JANKU KONCILJA, DJ • Slavilno in zahvalno molitev bomo nadaljevali v večnosti. Prosilne molitve tam po vesoljni sodbi ne bo. SLAVILNA MOLITEV Slavilna molitev ima namen, v polni meri priznavati Bogu njegove čudovite lastnosti. Slavi, časti, hvali, poveličuje Boga zaradi tega. Molimo Boga, to je: priznavamo popolno odvisnost od Njega, priznavamo, da je Bog po svojem bistvu neizmerno popoln in povsem blažen v sebi. V slavilni molitvi občudujemo, kako veličasten je Bog. Večen je: nima ne začetka ne konca bivanja; vseveden je: vidi tudi skrite misli duha in čustva srca: neizmeren je: povsod navzoč, v nebesih, na zemlji, na vseh krajih; vsemogočen je: vse premore, samo hudobije ne: svet je: brez vsakega greha; usmiljen je: rad odpušča, če se kesamo; dober je: v svoji brezmejni dobroti, moči in modrosti vse ustvarja, ohranja in v previdnosti vodi. Dobrote, ki jih uživamo, prihajajo od njega; ponižne in zaupne prošnje dobrohotno uslišuje. Čujmo, kako psalmist občuduje božjo vsemogočnost, modrost in dobrohotnost do človeka: „Ko gledam nebo, mesec in zvezde, ki si jih ustvaril, mislim: kaj je človek, da se ga spominjaš. Ustvaril si ga sk >raj kakor angela, s slavo in častjo si ga ovenčal. Dal si mu oblast nad svojimi deli; vse si mu podvrgel: ovce, govedo in divje živali11 (Ps 18). Sveto pismo Stare in Nove zaveze je polno slavilne molitve. Navedimo samo nekaj njih. Mladeniči v ognjeni peči so kakor iz enih ust slavili Boga: „Slavite, Gospoda, vsa Gospodova dela, hvalite in poveličujte ga na veke11 (Dan 3, 57...). V Novi zavezi poznamo Marijin slavospev: „Moja duša poveličuje Gospoda, moje srce se raduje v Bogu, mojem zveličarju...11 (Lk 1, 46). Zaharijev slavospev: „Hvaljen, Gospod, Bog naših očetov, obiskal je svoje ljudstvo in nas odrešil...11 (Lk 10, 21...). Pavlov slavospev: »Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom...11 (Ef 1, 3). Cerkev slavi Boga, ko duhovniki v imenu vsega krščanskega občestva slavijo Boga v dnevnih hvalnicah in večernicah. Slavimo Boga pri maši z molitvijo »Slava Bogu na višavah11: poveličujemo Boga v njegovi svetosti: »Svet, svet, svet si Ti, Gospod... nebo in zemlja sta polna tvoje slave...11 Pred blagoslovom z Najsvetejšim pojemo: »Tebi, Oče, z ljubim Sinom, čast pojo naj vse stvari; Svetega Duha enako naj slave jeziki vsi. Troedinemu naj Bogu slava vekomaj doni. ZAHVALNA MOLITEV Že pamet sama, še bolj pa Sveto pismo nam govori, daje potrebno, da se zahvaljujemo Bogu za prejete darove. »Vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči11 (Jak 1, 17). Že misel na naravne darove za telo in dušo nas vabi, naj se v zahvalni molitvi pogovarjamo z Bogom. Kako dragoceni darovi so na primer zdrava čutila in njih čuti! Koliko lepega nam podarja zdrav vid. Od vida do vida toliko lepega vidimo: lepoto nebesnih teles: sonca, lune, milijard zvezd. »Zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju11 (1 Kor 15, 41). Vidimo krasoto zahajajočega sonca v morje in vzhajajočega izza gorskih velikanov. Veseli smo ^ encijana, pogačic, planik v zatišju na planinskih tratah. Razveseljujejo nam oko zlati pšenični klasi, ki valovč ob hladilnem vetriču. Zahvala gre Bogu za dober sluh. Koliko radosti ob melodijah narodnih in cerkvenih pesmi! Koliko veselja ob prijaznih besedah prijateljev! Zahvaljujemo se Bogu za blagodejni občutek vonja; tega nam darujejo raznobarvne cvetlice, vrtnice, vijolice, lilije..., a tudi raznobarvni sadeži: jabolka, hruške, grozdje... Bogu dolgujemo zahvalo za čut okusa: mnogovrstnih sadežev nam je že znanih; nič manj zahvale gre Bogu za okus dobrih jedi in pijač. In zahvala gre Bogu za čut tipa. Z njim zaznavamo, ali je reč trda ali mehka, hrapava ali gladka. Kaj pa zahvala za dar govora? — Koliko zahvale dolgujemo Bogu za vse gmotne dobrine! Zahvaljujemo se Bogu za sredstva družbenega obveščanja, ki našim čutom ponujajo toliko lepega: za tisk, radio, televizijo, gledališče (dramo, opero), film. Za vse, kar nam ponuja znanost, umetnost, tehnika, gospodarstvo... Za vse nadnaravne vrednote Kristusovega odrešenja! Zahvalna molitev je Bogu všeč. A ne samo, če sc zahvaljujemo Bogu za dobrote izkazane nam samim, temveč tudi za darove, ki jih Bog podarja mojemu bližnjemu. Hvalim Boga, da je moj mlajši sobrat obdarjen z darovi duha in telesa: da ima zdravo telo, da je dober voznik, dober športnik, dober pevec, da je bister, da napreduje v strokovnem znanju in v duhovnem življenju, zlasti v ljubezni do Boga in ljudi. Ali vemo, kaj sledi iz tega, če se Bogu zahvaljujemo za darove, naravne in nadnaravne, podarjene mojemu bližnjemu in se tega veselimo? Božje plačilo je: srce je do bližnjega vedno bolj dobrohotno, roka bolj prožna, da ume delati dobro, skratka, napredujemo v ljubezni do človeka! A tudi v ljubezni do Boga! Ko gledamo namreč, kako je Bog dober do našega sobrata, gledamo, spoznavamo, kako neizmerno dober je On sam v sebi. Darovi, s katerimi je obdarovan naš sobrat, so namreč kakor žarek, sij neizmerne dobrote, katere poln je Bog. Sv. Pavel se v pismih Rimljanom, Korinčanom, Efežanom, Filipljanom, Kološanom iskreno zahvaljuje Bogu, da vsi ti verniki krščanskih občin rastejo v veri in ljubezni do Jezusa Kristusa. Ta zahvala je bila tako iskrena, da je bil pripravljen v ljubezni do njih dati celo življenje zanje. Slavilno in zahvalno molitev bomo nadaljevali v večnosti. Prosilne molitve lam po vesoljni sodbi ne bo, zato se je tu na zemlji čim bolj poprimimo. Prosimo, da bomo predvsem cenili in ljubili slavilno in zahvalno molitev! • Z \ Neki pridigar je takole pokaral svoje vernike: „Sestrein bratje, vaša vera je zelo šibka. Zbrali smo se, da Boga prosimo, naj nam po dolgi suši pošlje prepotreben dež. In kaj vidim? Niti eden izmed vas nima s seboj dežnika!" V _____________________________J I s mline* z*«1 Spet je včasih zanimivo, kako slaba volja enega ro potegne v podobno nerazpoloženje tudi drugega, mesto da bi sam ali sama ostala dobre volje, sozakoncu pa pomagala premagati slabo. Pri občutku, da si spoštovan takšen, kakršen si, in da podobno spoštuješ sozakonca — njegovo enkratnost in različnost — se še vprašaj, ali ostajaš pri tem sprejemanju drugega dobrohoten in ali znaš priznati posebne darove, ki jih ima, ker je pač takšen, ali prav zato, ker je drugačen? Pravijo, daje zakon šele takrat uspel ali je šele takrat zakonski odnos res na višini, res kakovosten, kadar zakonec začne sprejemati sozakonca takšnega, kakršen je. Zanimivo pa je, da ravno po občutku neokrnjene samostojnosti in sprejemanja s strani sozakonca začutiš potrebo po spreminjanju samega sebe. V nekaterih stvareh bi se le želel približati drugi strani in se prilagoditi. To pa je redno mogoče šele ob občutku neogroženosti, ob samospoštovanju in ob občutku da si spoštovan. Takrat gre že za precej visoko stopnjo zakonskega odnosa in ni redko, da do tega pride šele po desetih ali celo več letih zakona, seveda, če se oba trudita. TOVARIŠTVO V tem razmišljanju bomo na bistvo zakona, na odnos jaz-ti, pogledali pod novim vidikom. Gre namreč za vajino tovarištvo. Vprašajta se, kako je z vajinim usklajevanjem različnosti ali z vajino vzajemnostjo. Vama zelo težko uspeva ali samo včasih? Kako znata sodelovati vsak s svojimi darovi in pogledi pri stvareh, ki so skupne zakonu in družini? Gotovo, daje marsikdaj treba delo razdeliti, saj ne bosta zmogla vedno oba vsega delati. Vemo pa, da je velikokrat za uspešno delo potrebno prav sodelovanje. Kako vama to uspeva? Za jasnejšo podobo te vzajemnosti, tega sodelovanja in tovarištva se lahko vprašata: Ali pride med nama kdaj do veljave tisto sebično pravilo ,kdo bo koga'? Kdo bo močnejši, kdo bo vztrajnejši in koliko časa ne bo popustil, da bi le obveljala njegova? Vrhovno pravilo pa ne bi smelo biti ,po moje' - ,po tvoje', ampak kaj je v skupno korist zakona, s tem pa tudi družine. Visoka mera uveljavljanja čudnega pravila ,kdo bo koga' bo zelo znižala oceno kakovosti vajinega zakona. O vajinem tovarištvu ali vzajemnosti govori tudi mera ljubosumnosti na kakšno sozakončevo posebnost: moža na primer na ženino veselje do oblek ali trgovin nasploh, Konec na strani 51 V: St * •: : v:*:*:: >::> tv:::::::*: .t: t :*: V: At;:;: V :*::: v:*:*: t::*:*:;::: :::::tAtx¥::;::t • Iz življenja za življenje mladim na pot... • Za srečo je treba marsikaj vedeti in upoštevati ■■■■■.■.'.-.•.•.•■'■■■'.'.■.•.•.'.-.■.•.■.■•V -- ‘V V _______________VIT AL VID ER STIK ZAROČENCEV S SORODNIKI, PRIJATELJI IN ZNANCI V prejšnjih razmišljanjih smo močno poudarili, kako se morata fant in dekle zelo veliko o vsem pogovarjati, če hočeta kolikor toliko prodreti v skrivnost drug drugega. To je pogoj, da se lahko resnično vzljubita. Neznanih in skritih stvari ne moreš prav ljubiti. Opozorili smo tudi na to, da morata zelo paziti na precejšnjo mero neodvisnosti in samostojnosti, ko se odločata za zakon s tem ali onim človekom, za tak ali drugačen način življenja. Nobenemu pritisku ne smeta popustiti, če po lastnem spoznanju in vesti mislita drugače. Skratka, dva mlada človeka, ki se pripravljata na zakon, se morata do neke mere osamiti in se ozirati v svoj ljubezenski krog. Vendar bi bilo čisto napačno misliti, da je to edino, kar je v teh mesecih priprave potrebno. Tudi fant in dekle, ki se imata rada in se pripravljata za vstop v zakon, ne nehata biti družbeni bitji. Nobena vrsta Robinzona ni mogoča, če se hoče človek razvijati normalno, se pravi naravno in zdravo. Tudi Robinzon v dvoje ne! Tudi kot zakonca ne bosta živela ločena od sveta, ampak sredi njega. Zato morata že na poti v zakon razumeti in živeti zakonitost človeka, da namreč potrebuje soljudi. Kakorkoli je torej res, da morata biti do svojih staršev dovolj samostojna, je enako res, da se ne smeta od njih ločevati, pač pa bolj kot kdaj koli prej imeti z njimi čim bolj živahne stike. Prehod iz prejšnje družine v novoosnovano ne more biti čisti skok, ampak pameten, počasen, organski prehod. Ravno zdaj je prilika, da se veliko pogovarjata tudi s svojimi starši, da jih sprašujeta o njihovih izkušnjah, da izmenjavata z njimi mnenja, poglede in načrte. Več ljudi gotovo več ve, seveda če to dela v medsebojnem razumevanju in strpnosti drug do drugega. Celo stari starši, če so živi, lahko marsikatero modro povedo, saj na svoj način poznajo in imajo radi svoje vnuke. Velikokrat se sliši pritožba, da je ta ali oni prijatelj, ki je imel veliko stikov z drugimi, nenadoma utihnil, skoraj izginil. Ko je namreč začel hoditi z dekletom ali dekle s fantom, skoraj ni več poznal svojih nekdanjih prijateljev ali prijateljic. Res ne more nihče zameriti dvema, ki hodita skupaj, da veliko več časa porabita zase. Vendar ju to ne opravičuje, da ne bi vzdrževala rednih stikov z drugimi svojimi znanci in prijatelji. Če hočeta ostati sredi resničnega življenja, ne smeta umetno ustvarjati okolja, ki ga ni bilo in ga ne bo — da bi namreč lahko bila sama zase. Še kako bosta pozneje rabila znance in prijatelje, še posebej te, in bilo bi zelo nespametno pustiti jih ob strani zaradi medsebojnega spoznavanja, kajti enkrat pretrgano prijateljstvo je potem težko spet poživiti. Bistvo pravega prijateljstva je ravno v tem, da se nikdar ne prekine, čeprav ni ravno odvisno od dolžine časa, ki ga porabimo za prijatelje. Še posebej je lepo inkoristno, če se najdejo pari, ki se pripravljajo na zakon, in se včasih skupaj pogovorijo o svojih opažanjih in izkušnjah, razočaranjih in težavah, upih in načrtih. Obstajajo celo skupine, ki se shajajo na takšno izmenjavo misli in doživetij redno vsak mesec. Marsikatera težava ni več tako velika, kot je biia videti, ker par opaža pri drugih enak problem ali pa še težji. Slišita tudi o pametnih rešitvah, do katerih sama še nista prišla. O vsem se pogovorijo tudi kot kristjani, kar danes vsekakor ni ne lahko ne pogostno. Pozneje se ta predzakonska poznanstva in prijateljstva razvijejo v zakonska, v tako imenovana zakonska občestva. Pa še eno področje je, kjer pripravnika na zakon ne bi smela biti manj navzoča kot sicer— če sta seveda kristjana — v župniji. Župnijsko življenje s svojimi mašami, srečanji, romanji; župnijski sveti, kjer je dobro, da se sliši tudi njun glas; posvetovanja, misijoni, duhovne obnove in podobno. To je naravno krščansko okolje, ki lahko samo dobro deluje na mlada kristjana, čeprav bosta morda pri tem naletela tudi na kakšno opravljanje ali obrekovanje. Pa se ne dajta zbegati! S svojo odprtostjo pokažita, da nikomur ničesar ne kratita, pač pa da želita biti vsem človeško in krščansko blizu in deliti z njimi veselje in skrbi vernega občestva. Potem bo tudi vajina cerkvena poroka skupni župnijski praznik in skupno veselje. Pozneje se bosta v župnijskem občestvu čutila toliko bolj sprejeta tudi kot zakonca. To je zelo važno za vajino versko življenje in za srečanje z njim vajinih bodočih otrok. Odnusti mL-HatašaL SERGEJ KURDAKOV * \ klcnil sem sc študija, ki sc je bližal koncu. Kmalu '** bom postal kadetniški podporočnik sovjetske mornarice. Nadaljeval sem z vodstvenim delom pri mladinski organizaciji, v moji notranjosti pa je rastlo nezadovoljstvo in žalost. Bilo je okoli 1. decembra, ko sem prejel ukaz, naj se javim Nikifo-rovu v njegovi pisarni. Tam sem naletel na Azarova, majorja KGB, ki me je bil rekrutiral. Rekel sem si: „Gotovo gre za kaj velikega!" „Sedi, Sergej," mi je rekel Niki-forov in se trudil, da bi ustvaril sproščeno ozračje. „Sergej, ti si res nor," je dejal. „Prcd seboj imaš veliko kariero KAKŠNA ZAKONCA SVA? sli žene na moževo navdušenje nad Športom, posebej pri gledanju televizije. Pravo tovarištvo ni združljivo s tako ljubosumnostjo. Če Pa ostaja, kaže na nižjo raven vajinega zakonskega odnosa. Z dobre strani gledano pa se bo ta odnos pokazal v lepši luči. Ali se namreč veselita drug drugega, morda celo uživata v svojih različnostih, ki se med seboj - če se za to nenehno trudita - lahko lepo dopolnjujejo in vajin zakon bogatijo. Tovarištvo seveda zahteva tudi veliko medsebojno odkritost, da si upata in smeta povedati vse, izražati svoje želje. Pri tem ne gre brez nekega načrtovanja ali razporejanja želja, da ob svojem času želje vsakogar pridejo na vrsto, ne da bi se Pni tem sozakonec čutil prizadet ali Prikrajšan. Koliko je tega med vama, Posta videla precej razločno, če bosta, kot že rečeno, skušala sama sebe in drug drugega oceniti. Kakršno je torej vajino zakonsko tovarištvo, takšen je vajin zakon. (Bo še) pri policiji, ti pa se ji odpoveduješ in hočeš iti na morje. Mar ne veš, da boš polovico svojega življenja preživel na morju z ribami? Kakšno prihodnost pa vidiš v tem?" Povzel je toplejši, prijateljski ton in dodal: „Ce boš pametno prisluhnil, boš napravil veliko kariero pri policiji. Za nas si opravil odlično delo. Imaš vse lastnosti, ki jih potrebujemo." Medtem ko je govoril, sem pogledal Azarova. Prepričan sem bil, da je on zahteval ta pogovor. „Ti si človek, kakršnega potrebujemo. Policiji si potreben bolj kot mornarici. Poglej, kaj smo pripravljeni storiti," je rekel in ob tem prikimal Azarovu. „Iz podporočnika te bomo takoj povišali v poročnika. Poslali te bomo na partijsko policijsko akademijo v Tomsk." To je bila slavna, elitna KGB-jevska akademija, s katere je izšla večina najvišjih policijskih oficirjev. Diplomanti te akademije so bili imenovani na najvišje položaje v policijskem sistemu. Nikiforov je nadaljeval govor in citiral moje »posebne izkušnje" z verniki ter rekel, da bom v Tomsku izšolan v specialista za pregon vernikov. Dobro sem vedel, kaj to pomeni. V glavi se mi je zvrtelo. Akademija v Tomsku! Samo Rus lahko ve, kakšno kariero to pomeni. A žarov je bil tak primer. Star okoli trideset let, pa je že bil major KGB! Jaz bi bil celo boljši od njega, to sem vedel. Po enem letu bi diplomiral in bil povišan iz poročnika v poveljnika, nato pa v majorja. Preden bi bil star petindvajset let, torej čez štiri leta, bi lahko postal major tajne policije, zavezan za preganjanje vernikov. Od tam bi mi bila pot navzgor odprta. Življenje je lahko .'.V.V.V.V.'.'.,.V.V.V.,.'.V.V.'.V.V.V.V.,.'.,.',V.V.V.,.,.V.V.V.,.V.V.,.V.',,.V.V.V.,.,.,,,,V,',V.V.V.'. rnmmmmmmmmšmmmmmm Sergej Kurda kov zelo prijetno za ljudi, ki slepo služijo sistemu, o tem sem se že sam prepričal. Lahko bi imel avto, počitniško hišico in kup denarja. Vse sc mi je motalo po glavi, medlem ko je Nikoforov govoril. Država potrebuje take ljudi kot sem jaz, je znova poudaril in dodal, da jih za to zna tudi dobro nagraditi. Takrat je prvič spregovoril Azarov. »Poznamo tvojo kartoteko, tovariš Kurdakov. Odlična je za to delo. Nima napake. Tvoja izkušnja z verniki je izredna, mi pa potrebujemo strokovnjake za posel te vrste. Omogočili ti bomo, da se boš visoko povzpel." No, če pogledajo v mojo kartoteko, je prav zares brez napake. Če bi pa mogli pogledati v moje srce, bi v njem naleteli na veliko nezadovoljstvo. Poslušal sem ju do konca, se jima zahvalil za čudovito ponudbo in prosil za nekaj dni premisleka o zadevi, ki bo odločala o moji usodi. »Razumeva," je rekel Nikiforov. »Kmalu se bova zopet pogovorila." »Tovariš Kurdakov," je z usodno pomenljivostjo počasi dejal Azarov, »država je veliko vložila vate — zelo veliko — in zato od tebe veliko pri- 52 SERGEJ KURDAKOV HUMI n..... ™If J’«. ' ---”*i Sergej Kurdakov (v sredini) v otroškem zavetišču. čakujemo. Tega ne smeš pozabiti! “ Vedel sem, kaj je to pomenilo. Bil sem ujet na trnek, s katerega ni bilo rešitve. Obema sem se zahvalil in odšel. Prcmišljevaje sem se vrnil na pomorsko akademijo. Večina karicrističnih oficirjev bi žrtvovalo desno roko za ponudbo, kakršno sem ravnokar dobil jaz. Skoraj vse življenje me je vodila misel: „Napre-dovati!“ Bil sem na naj večji prelomnici svojega življenja. Vendar je bila ta čisto votla. Srce mi je govorilo, da ne bi mogel služiti sistemu, ki mi je ubil očeta in me spremenil v divjo žival, ki je pretepala ženske in neškodljive vernike. Če bi rekel da, bi postal orodje države za preganjanje vernikov. Niki-forov je jasno dejal, da sem zaznamovan za to delo. O tem ni bilo nobenega dvoma. Nisem mogel pristati. Čez nekaj dni sem Nikiforovu povedal svojo odločitev. Naglo je odgovoril: „Pojdi za nekaj mesecev na morje k ribam, in ko se boš vrnil, se bova zopet pogovorila. “ Takrat sem doumel, da me KGB ne po pustila pri miru, vse dokler se ne bom strinjal. „Ko se boš vrnil...“ mi je nenehno odzvanjalo v ušesih. V srcu pa sem vedel, da se ne bom vrnil — zaradi tega že ne! Trdno odločen, da se ne bom premislil, sem se vneto lotil učenja in dolžnosti v mladinski organizaciji, obenem pa sem nestrpno čakal trenutka, ko bom lahko odšel na morje. Čez en mesec, v januarju 1971, sem diplomiral na pomorski akademiji kot radijski oficir in dobil naziv kadetniški podporočnik sovjetske mornarice. Takoj so me poslali na morje, da bi opravljal svoje dolžnosti na krovu sovjetskega rušilca. Po poldrugem mesecu na rušilcu smo se za dva tedna vrnili v pomorsko šolo. Šel sem obiskat prijatelja, ki je delal v pisarni, v kateri so pomorski oficirji dobivali razporeditve. Prosil sem, da bi me razporedili na ladjo, ki pljuje vzdolž obale Združenih držav Amerike. Prijatelju sem rekel: „Sem izučen radijski oficir, a potrebujem več izkušenj. Rad bi bil na ladjevju, ki pluje ob obali Združenih držav, kjer je stalna aktivnost pri oddajanju radijskih informacij iz Amerike. V kratkem času bi si lahko nabral veliko izkušenj.“ Razlog je bil videti dovolj tehten. Odgovoril mi je: „To ni ravno v navadi, veš, a zate, Sergej, bomo že uredili. “ Po dveh mesecih bivanja v pristanišču so me dodelili za radijskega oficirja na sovjetski podmornici, ki je bila namenjena na opravljanje dolžnosti vzdolž obalnih voda Združenih držav. Ko sem sc tistega mrzlega jutra, 4. marca leta 1971 vkrcal na podmornico, sem zadnjič videl svojo ljubljeno domovino. Raje bi bil mrtev ali pa svoboden, kot da bi se vrnil služit sistemu ali postal drugi Nikiforov. Vsak normalen človek ima še druge možnosti. Lahko živi v Sovjetski zvezi tako, da se čim manj meni za sistem in živi udobno življenje po svojih zmožnostih. Moj primer pa ni bil tak. Bil sem del sistema; sistem me je stiskal za vrat. Če bi se vrnil z morja, bi moral v celoti služiti policiji. Azarov in Nikiforov sta mi to jasno povedala. Ker pa sem videl, kaj je ta sistem storil ljudem in moji domovini, mu ne bi nikoli mogel služiti. Sem Rus. Ljubim svojo domovino. Ljubim njene ljudi, se mi je od vseh teh nasprotujočih misli v glavi vrtelo. Naša podmornica je plula ob obali Koreje in Japonske, potem pa se je usmerila prek prostranega Pacifika proti Združenim državam. V nekem smislu sem bil počaščen, da so me izbrali za podmomiškega oficirja, saj so ta mesta namenjena sovjetskim pomorskim oficirjem, ki jih zberejo z največjo previdnostjo. Samo tisti z neoporečnimi karakteristikami so lahko izbrani. Imajo dostop do vojaških tajnosti in imajo v rokah jedrsko orožje, ki lahko povzroči vojno. Vendar dolžnosti na podmornici niso bile tisto, kar sem si želel. Bilo je namreč nemogoče, da bi s podmornice izvedel svoj načrt za pobeg. Minevali so tedni in meseci, jaz pa sem upal in čakal, vestno opravljajoč svoje dolžnosti. Sredi junija 1971 pa so mi sporočili, da je v bližini sovjetski vlačilec Ivan Sereda, na krovu katerega potrebujejo radijskega oficirja. Kapitan me je obvestil, da me bodo sredi Pacifika izkrcali in da bom prevzel mesto radijska oficirja na vlačilcu Sergej kot,,kralj" v otroškem zavetišču. Zob je izgubil, ko je branil svoj „kraljevski položaj". ________________________________________________________________________________________________ Ivan Sercda. Prekipeval sem od veselja. I Stvari so se dobro razvijale. Na površje smo se dvignili 25. junija v bližini Havajev in tam sem se vkrcal na Ivana Seredo. Bil sem na pomorski površini. Pluli smo mimo Havajev, naravnost proti San Diegu, kjer smo prišli zelo blizu obale. Potem smo nadaljevali plovbo na sever vzdolž kalifornijske obale, čisto blizu Los Angelesa. Vse je kazalo, da je prišel trenutek mojega bega na svobodo. Bili smo tik ob teritorialnih mejah. Pozno zvečer sem zbral nekaj lesenih desk in jih zvezal v majhen splav. Načrtoval sem, da bi ponoči nanj naložil hrane in vode in ga uporabil za plovilo. Potem bi plaval do območja teritorialnih voda Združenih držav in dal znamenje kakšni ameriški jahti ali drugi ladji, ki bi plula mimo. Splav je bil torej pripravljen in skrit. Na daljnem obzorju sem mogel videti luči Los Angelesa. Svoboda je bila tako blizu, jaz pa sem moral dežurati kot radijski operater. Tiste noči, ko so bile moje misli večidel zaposlene s svobodo, ki je bila tako blizu, sem rutinsko opravljal svoje dolžnosti. Kmalu sem sprejel sporočilo, da nam bodo v najkrajšem času poslali poročilo iz Moskve. S svinčnikom v roki sem začel spremljati poročilo, ki me je preplašilo. Komaj sem zmogel pravilno beležiti vsebino, ki je tako močno vplivala na moje načrte. Eden naših ribičev, je bilo rečeno v poročilu, mlad Litvancc z imenom S imaš Kudirka, je 23. novembra 1970 skočil s sovjetske ribiške ladje in splaval do ameriške ladje, ki je plula ob obali Nove Anglije- V poročilu je bilo rečeno, da je Kudirka zagrešil izdajo Sovjetske zveze in so ga obsodili na deset let ječe. Seveda! Le kako sem mogel Pozabili na Kudirko! Za njegov poskus pobega sem slišal takrat, ko sc je to zgodilo, sedaj pa sem v naglici pozabil. Prav na predvečer pred načrtovanim pobegom sem slišal poročilo o njegovi obsodbi, kar me je navdalo z velikim strahom. Spominjam se, da so nam b&rat rekli: „Vlada Združenih držav je v celoti sodelovala s sovjetsko mor- narico in nam takoj izročila Kudirko, ki je sedaj v naših zaporih.11 Vsem sovjetskim mornarjem so povedali, da je ta predaja sovjetskim oblastem del novega dogovora med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, po katerem bodo Združene države izročile vsakega mornarja, ki bi poskušal pobegniti, tako kot so izročile Kudirko. V tistem času sem premišljeval, kakšna svobodna dežela je ta Amerika, če sklepa dogovore o izročitvi vsakogar, ki poskuša priti na svobodo. Postal sem jezen sam nase, da sem pozabil na Kudirko in skoraj ponovil njegovo napako. Spomnil sem se majhnega splava, ki bi me lahko izdal, če bi ga našli. Ves zaskrbljen sem končal dežurstvo in tisti trenutek pohitel na mesto, kjer je bil splav skrit. Oddahnil sem sc, ker ga ni še nihče odkril. Tisto noč sem stal ob ladijski ograji in gledal sij luči Los Angelesa ter premišljeval o tem, zakaj Amcrikanci izročajo ljudi, ki pobegnejo na svobodo. Kasneje sem zvedel, da je Kudirko izročil neki ameriški admiral brez vladnega dovoljenja in da to ni bila ameriška vladna politika. Zrl sem v vodo, tako toplo in tako vabečo. Sedaj bom moral izbrati Kanado... Le zakaj Amerike ne! (.Bo še). Misli Vera dobro pove to, česar čuti ne povedo, ato ni nasprotno tistemu, kar ti vidijo. Je nad njimi, ne pa proti njim (Blaise Pascal). Biti junak v eni minuti ali v eni uri je lažje, kakor prenašati vsakodnevno življenje v tihem junaštvu (Fjodor Mihajlovič Dostojevski). Gospod, saj bi ti prav rad sluzil, vendar le po urah. Rad bi kaj žrtvoval, vendar ne sebe. Rad bi ljubil, vendar ne preveč. Rad bi začel, vendar šelel jutri (Paul Roth). Božje ljubezni je vredno samo eno: da bo oče poklical vsakega svojega otroka z njegovimn lastnim imenom in priimkom... Nič, kar je na tem svetu božjega, ne bo uničeno, ampak samo poveličano (Alojz Rebula). Posebno si moramo prizadevati, da smo do ljudi dobri v majhnih stvareh. Brez cene so tiste visoke misli, ki včasih pridejo, kako velikodušno bomo ravnali z bližnjim. Naša ljubezen do bližnjega se mora kazati v vsakdanjih rečeh (Irenej Friderik Baraga). Ob knjigi Franca Cerarja »Partizan nekoliko drugače« P. LOJZE KUKOVIČA, DJ (2) Morda ob tem razmišljanju tudi vi meni stavite vprašanje: ali ne bi bilo s strani našega naroda sebično enostavno čakati, da nas drugi osvobodijo, medtem ko bi sami držali križem roke? Ne, ne bi bilo in ni bilo sebično, ker nam ni bilo mogoče nič drugega storiti. Kaj pa naj bi storili mi, majhen narod, brez orožja in brez zunanje pomoči proti okupatorju, ki je bil tedaj na višku svoje moči? Sami pišete v knjigo, kako je vam partizanom primanjkovalo vsega, od hrane in obleke do municijc in orožja. Proti tankom, topovom in avionom se ne da boriti z golimi rokami. Saj nas tudi zavezniki niso k temu pozivali, ker so vedeli, da tega od nas ne morejo ne pričakovati, še manj zahtevati. Naš narodni samomor bi tudi poteka vojne bistveno ne spremenil. Toda komunistična stranka ni bila voljna sprejeti nobenega teh razlogov. Njen cilj je bil pač prevzem oblasti, pa naj bi na slovenski zemlji ostalo še tako malo ljudi, če bi le ti živeli v „novi družbi". Ni čudno, da je tudi Cerkev bistveno posegla v razčiščevanje idej, v razkrivanje komunistične prevare. Začutila je to dolžnost. Iz skrbi za svoje vernike in iz skrbi za narod. Govorila je ljudstvu, da noben katoličan, kateremu je mar krščanske kulture, ne bo sodeloval z ateističnim komunizmom; da »osvobodilni boj" ni v resnici osvobodilni, temveč zasuž-njcvalni boj; da komunizem hoče uničiti krščansko kulturo in zgraditi novo družbo, v kateri ne bo mesta ne za verske ne za krščanske in občečloveške vrednote; da bodo poskušali novi oblastniki spremeniti duhovno obličje naše zemlje proti volji lastnega naroda. In še in še! Večino je prepričala, vseh ne. Premnogi so, žal, nasedli masivni komunistični propagandi, ki je dvignila zastavo narodne osvoboditve, spretno pa zakrivala svoje resnične namene. Vi sami ste indirektna priča za vse to. Če bi jim res šlo za svobodo naroda, kakšen smisel naj je imelo, da so vas pri partizanih neprestano skušali oropati vaše vere? Prav zaradi svojega verskega nazora ste bili res »partizan nekoliko drugače", jaz bi celo rekel »partizan zelo drugače". Sami priznavate, da je bilo splošno vzdušje v partizanih brezversko, protiversko, gotovo pa zmeraj proticerkveno. Vas so kot vernega človeka med seboj sicer trpeli, ker pač niste preveč glasno govorili o svoji veri, njihovega zaupanja pa niste nikdar uživali, zato tudi niste nikdar »prišli naprej", čeprav bi vam po vaši izobrazbi to pripadalo. Če bi imeli kaj preveč verskega vpliva na svojo partizansko okolico, pa ne bi bilo čudno, če bi nenadoma v kakšnem boju »padli" in tako izginili, kot se je to drugim zgodilo. Ali vam ni že samo to vaše doživetje zadosten dokaz, da OF ni šlo za narod, temveč za boljše viško revolucijo? Če bi OF šlo res za narod, potem bi ne poskušala pri svojih privržencih rušiti krščanskega svetovnega nazora, ki je bil vendarle sestavni del našega narodovega bistva! Zakaj jih je tako motil ta nazor in krščanska vera, saj nista nasprotna svobodi naroda! Sami tudi pišete, kako so vam pri političnih mitingih govorili neprestano samo o dobrotah Sovjetske zveze, o Stalinu kot največjem strategu in ne vem, kaj še vse. Vse je bila le komunistična propaganda! Vse le pranje možganov! Tako ste tudi vi, tak narodnjak, veljali za »politično nezanesljivega in oportunista", ker je bil vaš »odnos do KP negativen in odklanjajoč", čeprav so priznali, da ste pošteni. A ker ste »bili globoko verni", ste bili nezanesljivi. Naš dom, San Justo. Nastop folklorne skupine v gorenjskih narodnih nošah na prireditvi z množično udeležbo, s katero so pozdravili škofa Piriha. Foto MARJAN OVEN Potem pravite, da je „enim in drugim šlo za oblast... Sovražiti in biti osovražen. Moriti in biti umorjen". Da, komunistom je šlo za oblast, edino to. Njihovim nasprotnikom pa ni šlo za oblast. Sicer se jim je trenutno preprečevalo nje izvrševanje, ker je oblast na Slovenskem izvrševal pač okupator, a ko bi okupator odšel, bi oblast naravno spet morala priti v roke tistih, ki so jo pred okupacijo legitimno izvrševali. Za kar je protikomunistom šlo, ni bila oblast, temveč kako preprečiti, da bi se oblasti polastil nekdo, ki za to ni imel nobenega pravnega naslova in ki bi s totalitarnim sistemom uničil temelje slovenske demokracije. Šlo jim je za to, da preprečijo nasilno boljšcvizacijo naše domovine. Šli so v boj za to, da bi OF ne vsilila z ognjem in mečem našemu narodu neko „tujo učenost", katero je narod odklanjal. Narod ni mogel sprejeti, da bi neka neznatna skupina ljudi izrabila najtežje trenutke, čas sovražnikove okupacije, da pride do oblasti in vsemu narodu proti njegovi volji vsili družabni in politični sistem, ki ga je ta narod vedno odklanjal, kot so ga do sedaj odklanjali sploh vsi narodi. Kajti, ali ni nadvse značilno dejstvo, da komunistična stranka nikjer na svetu ni prišla na oblast po demokratični poti, temveč povsod le z nasiljem, krvavim ali pa nekrvavim? Zato, pater Cerar, delate vsem protikomunistom krivico, če jih obtožujete oblastiželjnosti. Ne, prav nič jim ni šlo za oblast! Borili so se za ohranitev svojih življenj in vrednot. Protikomunisti so imeli namen, da branijo nedolžna življenja, da zaščitijo brezbrambne ljudi pred ropanjem in nasilnim rekrutiranjem za OF in pred ubijanjem. Stvari je treba vendarle povedati tako kot so bile. Ni šlo za sovraštvo do partizanov, šlo je za obrambo proti njim. Vas so res partizani učili sovraštva in ga učili tudi izvrševati celo nad civilnimi ljudmi. To sami poveste. Nas domobrance pa so učili, da so v večini partizani zapeljani Slovenci, da se borijo, za kar bi se ne borili, ko bi poznali „pravi obraz Osvobodilne fronte". Nikdar nas pa niso učili sovraštva. Če je kdo res sovražil med nami, potem je to delal na svojo roko in proti temu, ker so ga učili in kar so mu govorili. V knjigi seveda obravnavate tudi važno temo protikomunističnega oboroženega odpora. Nočem sc izrečno spustiti v to tematiko. Veliko je o tem že bilo napisanega in povedanega z obeh strani. Vi ste do pojava Vaških straž in domobrancev kritični. Nekoliko je to celo razumljivo iz vašega čustvenega razpoloženja. Bili ste pač partizan, čeprav „nekoliko drugače", a vendarle partizan. Vendar bi pričakoval, da bi se kljub temu prikopali do bolj objektivne sodbe, do katere so se, kot sem že omenil, prikopali tudi mnogi vaši bivši sobojevniki. Če bi to napisali neposredno po koncu vojne, ko je bilo še vse megleno, nejasno in razbolelo, bi se manj čudil. Vi pa imate za seboj že več desetletij komunistične tiranije, nasilnega in krutega zatiranja najbolj osnovnih človeških pravic, načrtnega razkristjanjevanja naše družbe, še več, prisilne ateizacije. Po vsem tem bi človek pričakoval, da boste imeli več razumevanja za oborožen poskus, kako naši domovini vse to gorje prihraniti. Ali ni imel narod pravice, da sc je z vsemi razpoložljivimi in moralno upravičenimi sredstvi uprl poskusu nasilne, protinarodne boljševizacije? In za to, samo za to je šlo. Pa pustiva to! Kar pišete v poglavju „Pijana zmaga" je pretresljivo. Usoda vrnjenih domobrancev — mučenih in na strahoten način pobitih in pometanih v jame, posejane širom naše domovine! In to niso bili samo domobranci, med njimi je bilo mučenih in pobitih na stotine civilnih ljudi, celo žena, deklet in otrok. Je to edinstven primer v tisočletni zgodovini. Tega je bil resnično zmožen samo brezbožni, protičloveški komunizem. Mnogi od teh pobitih civilistov niso zakrivili drugega, kot da so bili sorodniki domobrancev, ali pa še to ne. Čisto enostavno so zbežali pred partizani na tuje, ker jim niso zaupali. Mnogi od teh so bili celo žrtve starih medsebojnih obračunavanj. Neutolažljiva žalost in groza nas prevzame še danes, ko se jih spomnimo. Dovolite mi, da tu omenim primer svoje družine. Zgubil sem tri brate, najmlajši od njih je bil komaj šestnajst let star. Ne vem, kje so bili postreljeni, v katerih jamah počivajo njihove kosti. Tudi tega nam sovražnik ni privoščil, da bi se smelo zvedeti za njihov grob. Poznal sem svoje brate in tudi premnogo drugih domobrancev in vem, kaj so bili in kaj so mislili. V njih ni bilo sovraštva. Zato me boli in z menoj vse nas, ko vi pišete, da je bilo „ozračje na obeh straneh nabito s sovraštvom". Za nas domobrance — tudi jaz sem bil med njimi — je to krivično in žaljivo. Če je bil kdo med nami, ki je sovražil, potem je to delal iz svoje zlobe, ne pa ker bi ga na to navajali ali pa ga sovraštva učili. Če se je kakšno kruto dejanje na naši strani zgodilo, vam lahko zagotovim, da za to ni nihče dobil navodila od zgoraj. To je storil na svojo roko in če se mu je to dokazalo, je bil kaznovan. Medtem pa ste bili vi — tako pišete A/as dom, San Justo. Nastop folklorne skupine v belokranjskih narodnih nošah na prireditvi, s katero so se Sanhuščani predstaviti škofu Pirihu.. Foto MARJAN OVEN Dalje na 58. strani Devet let v rdečem raju PRVI DNEVI VRDEČEMRAJU Ko so se naši: oče, moj mož, Tine, Bara in Vlada dne 5. maja 1945 v jedilnici poslovili od nas ostalih, so se oče, Bara in Vlada z banovinskim avtomobilom odpeljali v begunstvo. Kot so mi potem povedali, se je avto na vrh Ljubelja ustavil, ker je zmanjkalo nafte oz. je bila nafta zmešana s sladkorjem. Seveda je bilo to sabotaža s strani šoferja, katerega so Natlačenovi zelo cenili. Naši trije so potem nadaljevali pot peš. Tine se je iz Ljubljane odpeljal s svojim kolesom, a se čez četrt ure že vrnil, da naj se hitro pripravim in grem z njim in otroki do Justinovih v Št. Vid in potem dalje v Loko. Zmetala sem v globoki otroški voziček nekaj otroških oblek in predvsem plenic, posadila na vrh Jožejko in smo šli peš proti Ježici. Tine je peljal kolo „za ušesa". Ko smo prišli do Justinovih, smo tam našli že precej znancev, ki so se na svoji poti v begunstvu tu ustavili. Gospa Anica nas je vse pogostila z večerjo. Med pogovorom pri večerji, seveda o zadnjih dogodkih in begunstvu, se je gospa izrazila zaradi škofa dr. Rožmana: „Kdor druge pošilja v begunstvo, mora iti tja tudi sam!“ Presenečena sem bila, da je ta gospa tako mogla nasesti partizanski propagandi in verjeti njih laži, ko je bila vendar verna in vedno žena na mestu. Gospa Anica je bila moja učiteljica v Lichtenthurnovem zavodu v VERA REMEC DEBELJAKOVA četrtem razredu osnovne šole in smo jo učenke zaradi njenega milega značaja rade imele. Imela pa je sestro, Julijano Pintar, obe sta bili doma iz Lovskega Brda v škofjeloških hribih, in ta je bila huda propagandistka za partizane ter je mogla na sestro vplivati. Ko so pozneje po koncu vojne komunisti ukinili pouk verouka v šolah, je gospa Justinova začela zbirati otroke šentviške fare in jih privatno poučevala v krščanskem nauku. Oblastjo je seveda takoj poklicala na zagovor in jo tudi zaprla, ne vem, za koliko časa. Mislim, da je po tem postopku jasno spoznala „pravi obraz OF“, vsaj ob poznejših srečanjih z njo sem imela ta vtis. V Ljubljani je bilo več vodilnih vernih družin, ki so se smatrale ta-korekoč za smetano ljubljanskih vernikov, pa se jim je prenekateri otrok povsem izneveril in se udinjil novi komunistični doktrini. V naši dijaški organizaciji je bila npr. dekle-učiteljica, iz zelo verne družine, tudi sama polna idealizma, vneta za vsako pozitivno delo v smislu katoliških načel. Ob ustanovitvi OF pa je tako nasedla komunistični propagandi, daje postala ena najbolj zavzetih partizanskih aktivistk! Pa to ni bil samo osamljen primer. Meni je še danes nerazumljivo, kako se je mogel kdo, ki je bil vzgojen v idealnem verskem okolju, tako izneveriti vsem, kar je v mladih letih prejemal v lastni družini, kongregaciji, organizaciji. Najbolj me je bolela nezvestoba papeževim enciklikam, ki so jih zlasti v katoliških organizacijah stalno proučevali, in niso imeli posluha za stalna opozorila škofa dr. Rožmana, da naj se verni varujejo volkov, ki pod krinko na- rodne osvoboditve zavajajo verne v komunizem, ki je bil in je še vedno viden nasprotnik Cerkve in njenih naukov. Velikokrat je bil vzrok temu privlačnost novega nauka, ki se je ponašal z absolutno svobodo zlasti v moralnem oziru in je zlasti razbijal svetost zakona, kar so dokazale številne ločitve in zamene zakonskega druga, v kar Cerkev ni nikoli pristala. Nadaljujem z našim umikom: Po večerji seje Tine takoj odpeljal naprej s kolesom proti Tržiču, mene z otroki pa je dr. Justin s svojim avtom zapeljal v Škofjo Loko. S Tinetom sva se zmenila, da tam počakamo, da vidimo, kakšen bo položaj, in v primeru potrebe bežimo čez mejo. Tinetova domača hiša (danes zaščitena kot zgodovinska zanimivost) stoji prav pod bivšim nunskim samostanom, v vznožju grajskega hriba: Tineta so v Loki celo imenovali „kloštrski muc". Ob našem prihodu sta bila v domači hiši le še priletni Tinetov oče in sestra Poldka, pozneje poročena s Fr. Balančem, ki je vodila še vedno obstoječo domačo trgovino „z deželnimi pridelki". Oba brata in druge sestre so živeli s svojimi družinami že v lastnih hišah oz. stanovanjih. Le sestra Minka je bila s svojo družino še v Srbiji, kamor so jo Nemci ob zasedbi Gorenjske pregnali. Ko se je z vso družino vrnila, je zvedela, daje mož na spisku onih, ki jih hočejo partizani odstraniti. Prekrižal jim je račune, ko je en teden pred določenim rokom umora umrl sam naravne smrti! Brat Francelj je bil tedaj še zaprt v Begunjah (najprej po Nemcih, potem po partizanih), Aničin mož-učitelj, Janko Sicherl, se še ni vrnil s Tirolskega, kamor so ga Nemci prestavili. Doma je bil s svojo družino v ločenem stanovanju le starejši brat Viktor, stoprocentni invalid še iz prve svetovne vojne. Njegova žena Mica, 4 doma iz Gorenje vasi v Poljanah, iz \ znane „klerikalne“ družine Mrak, pa je bila med revolucijo in pozneje strastna pristašinja OF in vneta sodelavka v AFŽ. V Loki mi je bilo v veliko moralno oporo moja stara znanka in prijateljica še iz orliških let, učiteljica ga. Ivanka Štraus-Gojničeva, sestrična duhovnika Štrausa, ki so jo Nemci zaradi imena označili kot ,,Volksdeutsche“ in jo prestavili v Šlezijo, od kjer se je po vojski vrnila v Loko. Kot svojo bivšo učiteljico so jo v Loki prijazno sprejeli in ni imela težav z oblastjo. Še danes hranim avstrijski srebrnik, ki mi ga je takrat podarila! Ob svojem umiku iz Loke so Nemci rekvirirali v Poldkini trgovini več moke in sladkorja, ki si jih Poldka ni upala zadržati, ker se je Nemcev še vedno bala. Mimo tastove hiše pod grajskim hribom so se tiste dni pomikale kolone zajetih domobrancev in nemških ujetnikov. Prosili so za vodo in jo je Poldka ponudila, a so ji stražarji to prepovedali. Že prve dni mojega bivanja v Loki se je ustavila pred tastovo hišo ga. Plečnikova, žena Ivana Plečnika iz Hotederšice, ki je tik pred revolucijo kot mizar zelo lepo izdelal moževo knjižico. Nosila je v naročju trimesečnega dojenčka in bila vsa zaskrbljena: možje bežal, več otrok je še doma, ona sama je preko hribov z otrokom prišla do Loke. Ko je videla na tastovi trgovini napis DEBELJAK, se je ustavila tu in naletela name. Po posvetu se je vrnila domov v Hotederšico še po ostale otroke. Dojenčka so medtem — po posredovanju Ivanke Štrausove — sprejele neke redovnice s Spodnjega trga v svojo sirotišnico med druge otroke. Ko se je gospa vrnila še z ostalimi otroki, jim je poiskala po raznih kmetijah službe in šla tudi sama z dojenčki služit na neko kmetijo. Po tistem je v Sloveniji nisem več videla, pač pa se je z malim sinčkom seš-la z možem in so se nastanili v Mid-dletovvnu v Severni Ameriki, kjer je aiož pred leti umrl, sama pa s sinom zadovoljno živi tamkaj. Mislim, da so se ostali otroci vrnili na dom v Hotederšico, kjer jim je nova oblast domačijo seveda zaplenila. Tamkaj si je poiskal nevesto g. Janez Petkovšek iz Churruce, s katero si je ustvaril lepo in verno, danes že odraslo družino. G. Plečnik in žena sta nas še za življenja mojega moža obiskala celo v Argentini, pozneje kot vdova še enkrat gospa sama. Ko se je položaj po prvih dneh »osvoboditve" nekoliko umiril in sem se zavedla, da ne morem več biti v nadlego tastu in svakinji, sem prosila Poldko, da nas je z izposojenim vozom zapeljala nazaj v Ljubljano, kjer se nas je zapuščena mama zelo razveselila. Ves čas naše odsotnosti je bila v hiši sama s služkinjo Karlino, le semtertja jo je razvedril redek obiskovalec, npr. v Ljubljani zelo poznani trgovinski nameščenec Ciril Korošec, večina znancev pa se je začela hiše izogibati. Med vojno smo se zaradi različne politične opredelitve popolnoma razšli z dolgoletnimi sosedi — družino tedaj že pokojnega prof. Evgena Jarca. Ko je prve dni po koncu vojne gospa Jarčeva srečala našo mamo, ji je ponudila roko: »Gospa, podajva si roke, da se ne bomo v sovraštvu ločili s tega sveta!" Torej je bila prepričana, da nas bodo komunisti vse pobili. Vendar gospa je bila dobra, ko nam je še zadnje dni pred zaplembo spravila več stvari. Spor z Jarčevimi ima v glavnem tole ozadje: Jarčeva hčerkica Ivica je na postaji v Grosupljem spraševala, če so prispeli 3 vagoni (?) obvez za partizane. Pri tem so jo zalotili domobranci in jo zaprli ter pretepli. Ko je po posredovaju igralke Mlejnike ve in njenega prijatelja nemškega komandanta Schuhmacherja že po enem dnevu bila iz zapora izpuščena, si je takoj dala izstaviti od dr. Miša zdravniško spričevalo o znakih pretepanja, in je domobrance naznanila Nemcem. Za ovadbo Ivice so Jarčevi dolžili nas. Končni epilog k temu je pojasnil g. Godec, bivši gostilničar v Ramos Mejiji na Alvarado 350. Kot komandant domobranske posadke v Grosupljem je za aretacijo vedel, poznal pa je tudi Ivico, ker je bila ga. Jarčeva doma v Višnji gori (Omah-nova). Takoj po vrnitvi iz Loke sem opazila, kako se v nasprotni hiši stalno gibljejo zastori in da nas nekdo neprenehoma opazuje. Gospodar hiše je bil neki Verbič, trgovec z usnjem z Vrhnike, opazovalka pa je bila njegova hčerka. To sem tudi videla, daje večkrat sedla na kolo in odvihrala na Pojansko cesto, na „kvart“ — seveda poročat, kaj se pri nas godi in kdo k nam zahaja. (Bo še) Naš dom, San Justo. Na prireditvi na čast škofa, ki je obiskat argentinske Slovence, tudi Ribničan ni mogel majkati... Foto MARJAN OVEN «PAR TIZAN NEKOLIKO DR UGAČE» Nadaljevanje s 55. strani vi sami — ves čas svojega partizanstva priča,spodbujanja k sovraštvu. Prisotno je bilo v medsebojnih pogovorih, v nagovorih starešin, pa tudi v časopisju" (str. 111). In prav nadaljujete, da je „človek, ki sovraži, hujši od zveri, kajti zver mori samo toliko, kolikor je potrebno, da si utcši lakoto. Človek pa sovražnika pobija, da si uteši slo po zmagi. Ker ga nasiti le popolna zmaga, je sposoben iti do popolnega uničenja sovražnika" (istotam). Domobranci niso mogli slutiti, da bo v partizanih tolikšno sovraštvo še po zmagi. Zaupali jim sicer niso, zato niso ostali doma. Mislili pa so, da jih po zmagi ne bodo lovili kot ranjenih zveri. Kako smo se motili! Kot ste vi rekli, sovraštvu v njihovih srcih bi bilo zadoščeno šele, ko bi prišlo do končnega uničenja nasprotnika. Še celo uničenje samo jim ni bilo zadosti. Prej so jih mučili, poniževali, šele potem onemogle pobili. Sejanje sovraštva med vojno je s tem rodilo svoj najbolj dozorel sad. Navadno so zmagovalci s premaganim nasprotnikom velikodušni, mu prizanesejo, sovraštvo partizanov pa je seglo preko vojne in čez meje domovine. Bog ve, za kakšno ceno so zbarantali našo nasilno vračanje. Ni jim bila zadosti zmaga, čez mejo so šli iskat svoje nasprotnike in s prevaro, eno več od tolikih, so jih dobili v svoje roke. Mnogi med nami, ki so že vedeli, kam so odšli njihovi tovariši, so se vdali v usodo, češ saj nam ne bodo nič hudega storili. Konec vojne naj bi bil po njihovem tudi konec sovraštva in preganjanja. Kako kruto so se zmotili! Če s svojim vprašanjem „Kaj bi naredili domobranci, če bi sc zmaga nasmehnila njim in bi jim prišlo v roke deset tisoč neoboroženih partizanov, kakšna bi bila pijanost njihove zmage" hočete namigniti, da bi bili tudi oni kaj takega zmožni, potem že samo vaše vprašanje smatram za izredno žaljivo in krivično. Upam, da tega niste tako mislili. Vendar že najmanjši dvom o tem, ali bi bili domobranci kaj takega zmožni, kaže, da domobrancev niste poznali in jih še danes ne sodite pravilno in pravično. Imam vtis, da še vedno nanje gledate skozi temna očala predsodkov in klevet, s katerimi so vas hranili pri partizanih. Tudi naslednje vaše besede zvenijo nerazumljivo: „Omeniti je treba še zadrego partizanov, kaj naj naredijo z belogardisti. Naj jih pustijo, da se vrnejo na svoje domove? Tam se bodo srečavali s svojimi sosedi, ki so bili v partizanih. Kako se bodo gledali? Ali ne bo prihajalo do obračunavanj? Kdo jamči, da se ne bodo povezali med seboj in s tujino in začeli rovariti proti novi oblasti? Zadrega je bila prisotna in treba je bilo ukrepati." (str. 112). Oprostite, te besede, tako kot so napisane, zvenijo naravnost cinično. Ne vemo, kam z domobranci. Sicer niso storili nič smrti vrednega — ali ni tako govoril Pilat, ko je obsodil Kristusa — a, ker ne vemo, kaj je storiti z njimi, jih bomo enostavno pobili. Tako bomo stvar dokončno in najlaže rešili. Najprej vse storiti, da jih nasilno in zvijačno dobijo iz tujine domov, potem se pa vprašati, kaj z njimi. In nato preprost sklep: v smrt z njimi! Tako so zapisali usodo 12.000 domobrancev in nekaj stotin civilistov! Ne, mislim, to ni prava razlaga. Menim, da je bolj logična in stvarna razlaga za ta edinstveni genocid naše zgodovine, ta, ki jo tudi vi sami nakažete, ko v naslednjih vrsticah pišete: „Možna je tretja razlaga, po kateri se je komunističnemu vodstvu ponudila priložnost, da se po hitrem postopku znebi tisočev sovražno razpoloženih v Sel sem brate iskat... IVAN KOROŠEC Kakor da se utrgal je plaz, je obtičala skala nad zadavljenim breznom; z zemljo in gruščem pokrita, .z bršljanom ovita. Ob stenah vdolbine lobanja izglodanega brezna. V njej skalne police z razmetanimi, rjavimi kostmi in konci bodeče žice. Tisoč razdrtih želja, trohneči spomini, pokopane obljube, vse zasuto v bolečini. Vse prst postaja za novo rast, za rod, ki prihaja. Po izmitih stenah solze polzijo in se trgajo kakor hizop v nežegnani grob. Tik - tik - tik - -Že pol stoletja, dneve in noči nekje v globini odmev šteje kosti... vernih Slovencev. Izkoristilo jo je. Pa ne v stanju neke omotične pijanosti, ki v njem ne bi vedelo, kaj počne. Tudi ne iz kakšne nepremagljive zadrege, ki si iz nje ne bi znalo drugače pomagati. Kar je storilo, je storilo pri polni zavesti, premišljeno, hladnokrvno in preračunano, zavedajoč se, da so takšna dejanja v skladu z načeli neizprosnega razrednega boja" (str. 112). Mislim, da je to pravilna razlaga za ta ogabno pošastni dogodek naše polpretekle zgodovine. S tem končam svoje kratke pripombe k vaši knjigi. Ne zamerite mojim odkritim besedam. Morda vas je katera neprijetno prizadela. Nisem vas hotel žaliti. Napisal sem jih le z eno željo: da se resnici pomaga do zmage. Kajti samo na resnici, resno iskani in pravično priznani, bo mogoče zgraditi novo Slovenijo, skupno domovino vsem nam, vam doma in nam na tujem. NOVA KNJIGA STANE KOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 H. DEL ALOJZU GERŽINIČ : :¥:W: x-::: v* X STANE KOS, STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945, II. DEL, samozaložba, Buenos Aires - Celovec, junij 1991, 271 strani. Izdelava tega 2. dela je terjala, prav tako kot izdelava 1. dela (1984), sedem let. Po 14 letih trdega dela je naša emigracija slovenskemu svetu podarila izredno pomembno knjigo, ki osvetljuje najhujšo dobo našega obstoja, hoče pomagati Sloveniji „pri iskanju njene čiste preteklosti*1 ter nakazuje pot za pravilno reševanje težav po padcu najbolj škodljive okupacije — komunizma. Avtor te knjige, ki seje doslej skrival za izmišljeno ime Staneta Kosa, je Nikolaj Jeločnik. V uvodu pravi: „Knjiga je delo enega samega človeka. Pri pisanju, zbiranju gradiva, (*) preverjanju resnice posameznih dokumentov nisem imel na voljo nobene komisije, tudi ne tajnih arhivov, ki so še vedno odprti partijskemu zgodovinopisju. (...) Pri pisanju sta pomagala prof. Janez Grum in g. Branko Rozman. Prvi z mnogimi dokumentarnimi zapisi, drugi s tem, daje dal iniciativo za to delo, z dokončno redakcijo napisanega in s financiranjem celotnega načrta. ‘ ‘ (6) Delo je zgrajeno tako, da poglavju o protirevolucijskem in okupatorskem delovanju sledi poglavje o revoluciji; to se ponovi trikrat; sedmo poglavje prikaže zavezniško zmago v Evropi in njen odmev na slovenskih tleh; epilog pa sorazmerno obširno piše o domobranski predaji Angležem in angleški izdaji domobrancev. Pisec je že v prven delu opozoril, da so ..bombastični naslovi vojaških enot javnost zavestno zavajali: ustvarjali so ^idez množičnosti in pomembnosti. “ V 2- delu je treba s to razlago razumeti Poimenovanje raznih partizanskih enot (bataljon, brigad). Zelo koristne so različne liste, npr. Seznam primorskih žrtev (82), Seznam duhovnikov, pobitih med revolucijo ali po koncu vojne (82-83, 259-263), Seznam vosovskih žrtev na Gorenjskem (110-112) s pripombo, da so bili mnogi umori izvršeni po predhodnem dogovoru med partizani in Nemci. Ob vsej sintetičnosti besedila (**) je razvidna skrajna zapletenost in nevarnost položaja in so upodobljene poglavitnnc osebnosti. Kakšna veličina je odlikovala škofa Rožmana in generala Rupnika! Koliko junaštva in zvestobe so domovini in Cerkvi darovali mnogi nastopajoči, večina prav do začasne zmage temnih sil! (*) Veliko gradiva zajema pisec iz komunističnih virov, največ iz Mikuža in Borisa Mlakarja. STANE KOS STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM 1941-1945 II. (**) Obravnavano temeljno delo o revoluciji ima važna dopolnila in razlage v skoro 20 let starejšem Pravem obrazu Osvobodilne fronte. Za primer naj navedem, kako je obdelano vprašanje, ,.zakaj so slovenski protikomunistični borci sprejeli od Nemcev orožje za boj proti partizanski vojski“ (Pravi obraz, II, 297-304). Avtor številnih bistrih analiz v „Pravem obrazu...“ je bil prof. Mihael Braneč (Miha Marijan Vir). NEKAJ OPOZORIL IN POPRAVKOV: Stran 17 — Pisec Temne zarje na Primorskem Matija Tratnik je bil dr. Anton Kacin. Stran 142 — Vito Kraigher naj bi bil ustreljen na Turjaku pred majem 1945. Na str. 154 je vključen pravilno med tiste, ki so bili pobiti pri Turjaku 4. maja (ne pa ,.konec aprila 1945“). Stran 164 — Lista eksekutiranih ofarjev pri Turjaku ni popolna. Popolno je najti v reviji Borec, letnik 37,1985, str. 718. Navaja 24 imen, 2 neznani ženski pa še 3 imena. Pok. dr. Maks Loh mi je pred davnimi leti sporočil, da je tam navzoči kurat dr. Ignacij Lenček obsojencem ponudil čas za kesanje in odvezo. To so vsi razen dveh žensk kleče sprejeli. Stran 169 — V poglavju o Štajerski piše, da so se partizani pred Nemci umaknili na Štajersko. Stran 220 in 224 — Major Lehman seje ustrelil 11. maja (220). Za datum 12. maja pa piše: Boh, Cof in Jcruc pod Lchmanovim poveljstvom. Stran 258 — Zavezniške vojaške oblasti so ..izročile. ..11.000 slovenskih domobrancev Titovim partizanom, ki so bili jugoslovanski in slovenski patrioti.“ (!) ,,Titovom partizanom** je treba postaviti takoj za ,,izročile“; tako se stranski stavek (ki...) pravilno veže z »domobrancev “. Stran 225-235 —Dogodki v zvezi s predajo domobrancev so opisani po dnevih (začetek 24. maja) Zaverovanost našega vojaškega poveljstva in NO v Angleže in odsotnost skrbi za usodo domobrancev je nekaj nerazumljivega. Gl. poglavje Vzroki slepe vere slovenskih beguncev v Angleže (Pravi obraz..., III, 31-45) Želeti in upali je, da bo ta zgodovina revolucije na Slovenskem našla mnogo bravccv in da bo zaprla usta tistim, ki še danes zagovarjajo ali celo slave OF in strahotno uničevanje našega naroda po KP. _________|________ __________v_______ OSNOVNE ŠOLE ŠOLA JAKOBA ALJAŽA V BARILOČAH Učencev 11. Voditeljica: Marta Jerman; verouk: Marjana Marn; učiteljice: Alenka Arnšek in Lidija Kambič; v vrtcu je učila Cilka Arnšek. ŠOLA FRANCETA BALANTIČA V SAN JUSTU Učencev: 76. Voditeljica: Angelca Klanšek; katehet: Tone Bidovec; učiteljice: Danica Malovrh, Marija Zupanc, Veronika Malovrh, Andreja Krajnik in Monika Zupanc; petje: Anica Mehle in And rej ka Selan; pomoč: Ivanka Puhek; predsednica šolskega sveta: Nežka Kržišnik. SOM IRENEJA FRIDERIKA BARAGE V SLOVENSKI VASI Učencev: 54. Voditeljica: Mirjam Goljevšček; kateheta: Jaka Barle in Janez Petek; učiteljice: Martina Rozina, Lucijana Servin, Marija Urbanija, Lojzka Mehle, Olga Fink, Zlata Adamič, Zali Urbančič; petje: Monika Urbanija in Ani Rozina. SOM ŠKOFA JEGLIČA V SLOVENSKI HIŠI 4 učenci; verouk: dr. Alojzij Starc; učitelji: Marjeta Dobovšek, Frido Beznik in Marjana Batagelj; predsednik odbora staršev: inž. Jernej Dobovšek. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE V SLOVENSKI HIŠI Učencev: 28; voditeljica: Marjana Batagelj; učiteljice: Irenka Fajdiga, Nevenka Godec, Karina Panaino, Lučka Tomazin, Veronika Vivod in Mojca Vombergar. ŠOLA JOSIPA JURČIČA V CARAPACHAVU Učencev: 27. Voditeljica: Ani Klemen; katehet: dr. Jure Rode; učiteljice: Ani Senovršnik, Metka Slabe, Monika Jeretina, Marjeta Senovršnik, Marija Slabe. Sola Franceta prešerna v CASTELARJU Učencev: 66. Voditeljica: Mija Markež; katehet: France Bergant; učiteljice: Pavla Petek, Helena Zarnik, Veronika Zurc, Monika Kenda, Nadica Grohar; predsednica odbora staršev: Metka Kopač. SOLA ŠKOFA ROŽMANA V SAN MARTINU Učencev: 47. Voditeljica: Katica Dimnik; katehet: dr. Jure Rode; učiteljice: Andreja Verbič, Ana Strle, Danica Petkovšek, Sonja Zorko, Angela Podržaj, Saša Golob, Metka Praprotnik Luna, Elizabeta, Petkovšek; predsednica odbora staršev: Marija Petkovšek. ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA V RAMOS MEJIJI Učencev: 62. Voditeljica: Helena Malovrh; katehet: Jože Škerbec; učitelji: Marjan Loboda, Marjan Loboda ml., Vladi Selan, Alenka Smole, Anka Smole, Gabrijela Malovrh, Helena Rode, Nancy Selan; petje in telovadba: Ivan Vombergar, Marcel Brula, Angelika Smole in Ciril Loboda; predsednica odbora staršev: Saša Omahna. SOM SV. CIRILA IN METODA V MENDOZI Učencev: 40. Voditeljica: Lenčka Božnar; katehet: Jože Horn; učiteljice: Tončka Smon, Rezka Nemanič, Angelca Bajda, Lenčka Bajda; petje: Marjanca Bajda, Angelca Bajda in Lenčka Božnar. Argentinsko skupino 10 otrok uči Bi bi Bajda. KREKOVA SOLA V TUCUMANU 6 učencev, vodi Jožejka Žakelj in uči tudi Diana Draksler. kunčičeva Sola v villa MERCEDES, SAN LUIS 9 učencev, vodi Jožica Zupanc, uči Marija Urbančič. SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVN. MARKO BAJUK V SLOVENSKI HIŠI Dijaki: 1. letnik - 36; 2. letnik - 29; 3. letnik - 24; 4. letnik - 25; 5. letnik - 24. Ravnatelj: lic. Franci Markež; profesorski zbor: Frido Beznik, dr. Katica Cukjati, Luka Debevec, Tine Debeljak, Veronika Grabnar, Marjan Hribar, Andrej Krečič, dr. Marko Kremžar, Pavlinka Kocmur.Marjan Loboda, Albin Magister, Alenka Magister, Metka Mizerit, Tomaž Rant, dr. Alojzij Starc, Jože Škerbec in Neda Vesel-Dolenc; tajnica: Cirila Žužek, knjižničarka: dr. Nataša Krečič. V BARILOČAH Dijakov; 6. Vodi: Milan Magister; učijo tudi Zdenka Jan, Ivan Arnšek in dr. Vojko Arko. Stane Mustar, predsednik Našega doma, izroča spominsko darilo škofu Metodu Pirihu ob njegovem obisku sanhuškega doma. . Foto MARJAN OVEN lili;: Krsti, porok© in v slovenski skupnosti v Argentini sm --J,— lil v letu 1 lili WM 991 KRŠČENI SO BILI: Nevenka Belič, Natalija Mabel Krvina, Friderik Aljančič, Cecilija Florencija Falco Dragan, Tomaž Peršuh, Aleksandra Tatjana Ayerbe Rant, Janika Avguština Potočnik, Nikolaj Habat, Marija Erika Mule, Pavel Ignacij Menvielle Fink, Ivan Andrej Golob, Daniela Marzullo Rot, Nadja Monika Miklič, Boris Aleksander Mehle, Barbara Ferfolja, Aleksander Martin Rant, Nadja Medic, Gabrijel Kokalj, Romina Zupančič, Lucija Tatjana Canavese Hočevar, Viktorija Glinšek, Lavra Gabrijela Re Klemenc, Marina Ines Bidone Vor-šič, Marija Musar, Nataša Malovrh, Alenka Cukjati, Ljudmila Smrdelj, Avguština Vasmin, Nadja Monika Bajda, Diana Paola Cueto Marinšek, Nataša Malalan, Marija Florencija Silva Cris-cuoli, Noelija Brillante Kokalj, Matija Lojze Leskovec, Mavricij Martin, dvojčka Marko Viktor in Sebastijan Mihael Belec, Nadja Vitri h, Tonček Oblak, Zofija Irenka Zerovnik, Marija Paz Jeriha, Daniel Radoš, Gabrijel Pavšer, Lucijana Soledad Smrekar, Marjan Škulj, Romina Sonja Anibal Fabijančič, Alenka Morotti Bras, Erika Marija Omahna, Karolina Kristina Šenk, Zofija Ana Loboda, Miriana Andreja Delbene Korošec, Mirjam Noelia Šenk, Guillermo Valentin Žnidaršič, Lucijana Valerija Pleško, Aleksander Andrej Hostnik, Guillermo Damian Re Vesel, Lucas Hector Bartolome Bavec, Marjan Andrej Dolenc, Natalija Šimenc, Marko Jerman, Nataša Pavla Oualizza, Bojan Magister, Karolina Kenda, Lučka Marinčič, Lija Cecilija Kržišnik, Nadja Dobovšek, Karla Tatjana Spinella Reven, Lojze Emilijan Jan, Tatjana Rožanec, Matija Aleksander Urbančič, Marija Pavla Stariha, Maria del Rosario Arabetti Dimnik, Anton Ivan Podržaj, Matjaž Gabrijel Urbančič, Katja Marina Oblak, Erik Andrej Fell Zakrajšek. POROČILI SO SE: Martin Zerovnik in Tatjana Golmajer, Jurij Lojze Frontini in Viviana Beatriz Della, Klavdija Grebenc in Marcelo Ortega, Marija Bajda in Rodolfo Arroyo, Jože Šmalc in Mateja Hribar, inž. Milan Nemanič in prof. Rezka Novak, Slavko Rant in Patricija Sanchez, dr. Marjana Malalan in Nestor Trabuco, inž. Marko Gaser in Ana Marija Rant, Marko Gabrijel Zupanc in Nancy Andrea Djourian, Gabrijela Medvešček in Jose Luis Cambiaso, Marko Kržišnik in Tatjana Modic, Pavlinka Voršič in German Ravarotto, Vencelj Dolenc in prof. Ned el Vesel, Nežka Angela Bajda in Alberto Renato Bellandi, Miloš Mavrič in Elizabeta Petkovšek, Gregor Papež in Tilka Močnik, Angelca Cukjati in Fausto Gorno, Pavel Marolt in Lilijana Bohinc, Viktor Lazar in Marcela Frances, arh. Jure Mihelič in Metka Japelj, Franci Petkovšek in Magda Zupanc, prof. Aleksander Strah in Marija Zupančič, Marko Rezelj in Rezi Rovan, Metka Lampret in Branko Capuani, Terezika Rogina in Carlos Fernandez, Daniel Fajfar in Sandra Musolino, Matjaž Ravnik in Helena Oblak, Tone Žitnik in Marjana Burja, arh. Franci Klemenc in Marjetka Mazora, Susana Strle in Marcelo Bustos, Karel Bajda in Celia Manzano, Jure Komar in Lenči Likozar, Helena Andreja Krajnik in Dario Cesar Silvero, Janez Rode in Martha Duran, lic. Janko Šmalc in lic. Marjana Urbanija. UMRLI SO: Stanko Lavrič, Alojzij Korinčič, Saša Baraga (83), Adela Cesar (69), duhovnik Marko Mavrič (61), akad. slikarka Bara Remec (81), Rudolf Ertner (84) , Jurij Puhek (68), Katarina Ludman (85) , Helena Mramor (74), novorojenček Pavel Ivan Lajovic, Anton Terpin (84), Ljudmila Oman-Villa (49), Mirko Klavžar (80), novorojenka Nataša Malalan, Ana Rode (79), dr. Jože Krivec (75), France Gorše (65), Ivan Ban, Anton Uršič (70), Marko Jerman (28), Miha Horvat (70), Pavla Zupan (89), Marjan VVillenpart (79), Tone Kukoviča (75), dr. Franc Bajlec (89), Marija Horvatin (96) Ivanka Rijavec (83), Alfonz Kuhar, Lojze Skoda (74), Katarina Kole (98), Jože Petkovšek (94), Anica Kralj (86), Štefka Zajc, Francka Vidmar-Polanc (86), Ivanka Gašperšič (83), Marija Korenjak (88), Angela Rupar (80, Rudolf Skamlec (89), Jože Senica, Mihael Mljač (89), Matija Vintar (66), Ivan Gregorčič (44), Marija Moškat, Albina Teraš (68), Bernardina Mandelj, Tatjana Vovk (69), Antonija Pernišek (85), Marija Koradin (95), Katarina Prešeren (69), Leopold Ušaj (85), Peter Jakoš (58), Vera Terpin (80), Roza Špeh (71), Milka Hlača (84), Ivan Rauh (90), Jože Jerala (67), Ferdinand Jereb (76), Matevž Potočnik (73), Jože Gregorc (82), Avgusta Makuc (90) in Lovrenc Križman. (Po Oznanilu) San Justo, Nas dom. Škof Metod Pirih s svojim tajnikom Sandijem Škapinom na odru Našega doma. Foto MARJAN OVEN Matevžu Potočniku 0 hoče, v zavetišče, da ga fotografiram ob križu. Dogovorila sva se za naslednjo soboto. In res, 2. marca lanskega leta sva šla tja in ga slikal. v spomin Ko sem bil leta 198S naprošcn, da prevzamem scenarijo za otroško igro ,,Pekarna Miš-maš", ki jo je za Alojzijevo proslavo v Slovenski hiši pripravila ramoška Slomškova šola, sem potreboval za izvedbo te naloge poleg kartona, ki ga ob takšnih priložnostih zmeraj dobim v Zupanovi tovarni, tudi nekaj novega lesa... Svetovali so mi, naj se glede tega in sploh mizarskega dela obrnem na gospoda Potočnika. Tako sem storil in tako sem se prvič srečal z njim. Zmenila sva se za dan, ko se bova lotila ogrodja za kulise in sicer pri njem v mizarski delavnici, v njegovi tovarni. Ko sem mu omenil, da še nikoli nisem bil pri njih, naj mi pove, kako se do njih pride, mi je kratko odgovoril: „Kar doma me počakajte, vas pridem iskat!"Za avtom je prišel k nam na dom. Bila je sobota. Tovarna ni obratovala in ni bilo žive duše v njej. Ves prostor in vse stroje sva imela na razpolago. Pokazal mi je les, ki naj ga nosim k žagi, kjer ga bo obdelal in žagal. Bil je razigran in dobre volje. Kljub svojim sedemdesetim letom je v nekem mladostnem zagonu skoraj letal od stroja do stroja. In zgodilo sc je, da se je spodtaknil ob les in „pogrnil" po tleh, kakor je bil dolg in širok, da so mu padla očala z obraza in obležala daleč na cementu... Hitro se je pobral, tipal po tleh, iskal očala in ugotavljal, če so še cela. Nerodno mu je bilo... Medtem ko sva ,,cimprala", je obujal spomine. Pripovedoval mi je tudi, kaj je doživel v zaporu v Škofovih zavodih leta 1945, kjer je bil zaprt kot vrnjeni domobranec, in mi tudi razodel intimnost svojega srca, kako se je tam v stiski zaobljubil. Če se kdaj vrne domov živ in zdrav, da bo blizu doma na znanem križpotju, ki pelje v Crngrob, postavil v zahvalo znamenje, slovenski križ. Res so ga — proti pričakovanju — izpustili iz zapora. Doma pa mu je takoj postalo jasno, da v tistih razmerah ne bo mogel izpolniti svoje obljube. Saj so takrat križe podirali, ne pa postavljali novih! Videl je, da bo obljubo moral preložiti na kasneje, ko se časi „obrncjo". Kmalu je bil opozorjen, da mu ponovno grozi nevarnost. Še istega dne zvečer je zapustil drage domače kraje in se skušal prebiti na varno v Avstrijo, kar mu je tudi uspelo. Prišel je v lienško begunsko taborišče, tam spoznal dekle in se z njo poročil — gospo Kati — z njo se odselil v Argentino, kjer sta, kot večina beguncev, začela družinsko življenje iz nič. V srečnem zakonu sta imela šest otrok: tri sinove in tri hčere. V Argentini najdemo Matevža Potočnika med začetniki in graditelji Slomškovega doma. Kasneje tudi med odborniki Rozmanovega zavetišča, kjer je postal še predsednik in eden njegovih največjih dobrotnikov. Ko so na neki seji na pobudo Jožeta Žerovnika sklenili postaviti za 25-lctnico pomora domobrancev na vrtu zavetišča spominsko znamenje, sta glavno delo za postavitev prevzela prav Zerovnik in Potočnik. Prvi, da kot rezbar upodobi Križanega, drugi, da kot mizar izdela slovenski križ. No in, ko ga Potočnik že polakiranega ogleduje v delavnici, se v hipu spomni svoje nekdanje obljube in ugotovi, a a poteka prav tiste dni petindvajset let od njegovega sklepa, ki ga je s tem križem na neki način „slučajno", na Žerovnikovo prošnjo uresničil. Ponudil sem mu, da to zanimivo zgodbo zapišem in objavim. Pa mi je — sramežljivi Gorenjec — odklonil: „Že, že, a ne tega objavljati zdaj, kvečjemu šele po moji smrti." Protestiral sem, zakaj šele potem, a zaman. Ko sem že tu in tam kaj slišal o njegovem bolehanju, sem ga nekoč po nedeljski maši v Slomškovem domu pobaral, da greva, kadar on Posnetek sem mu nameraval izročiti osebno takrat, ko bi se sešla, da mi še enkrat podrobneje pove zgodbo svoje zaobljube, da jo posnamem na trak... Nisva se mogla več dobiti, bolezen je to preprečila. Fotografijo mu je zato izročil naš župnik Jože Škerbcc na enem njegovih zadnjih obiskov. Ne vem, s kakšnimi občutki jo je sprejel in gledal. Ali je slutil, da bo le nekaj dni potem sam moral na križev pot lastne Kalvarije? Hvala Bogu, Kalvarija za kristjane ni konec, je začetek. Za Matevža Potočnika se je pravo življenje brez konca šele začelo. Stane Snoj rYL NAŠE ^ KRONIKE v______________________J SKLEPNE PRIREDITVE SLOVENSKIH ŠOL so bile v nedeljo 1. decembra ali v nedeljo 8. decembra. Po vseh krajevnih domovih so bile povezane z miklavžcvanjem. O RAZPADU IN RAZPLODU MARKSIZMA je predaval univ. prof. dr. Milan Komar 6. decembra v Slovenski hiši pod okrijem SKAS-a. II. VESELICA MEDNARODNIH PLESOV s sodelovanjem argentinske, grške, danske, nemške, španske in slovensko folklorne skupine je bila na Pristavi v Castelarju v soboto 7. decembra. SREBRNO MAŠO JE DAROVAL župnik Mirko Grbec v nedeljo, 8. decembra, v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi. Pridigal je župnik Janez Malenšek. DELEGATI IZ ARGENTINE NA SVETOVNEM SLOVENSKEM KONGRESU so poročali o poteku kongresa v soboto, 14. decembra, v Slovenski hiši. ENODNEVNE DUHOVNE VAJE za žene so bile v nedeljo 15. decembra od 8. do 18. ure v Slovenski hiši, v nedeljo 22. decembra pa za može; oboje jo vodil dr. Lojze Kukoviča; udeležilo se se jih je 96 žena in 50 mož. »BOŽIČNICO 1991“ sta organizirala Zveza slovenskih mater in žena in Vincencijeva konferenca v Slovenski hiši v soboto 21. decembra. Po maši v cerkvi Marije Pomagaj so izvajali šopek misli in pesmi ob božični skrivnosti recitatorka Marica Mayer Debevec, sopranistka Ani Rode, basist Luka Debevec in na orglah Mirjam Klemenc; drugi del božičnice pa je bil v dvorani. »TRG REPUBLIKA SLOVENIJA" je 30. novembra blagoslovil škof Pirih v Mendozi. Do poimenovanja je prišlo po sporazumu slovenske skupnosti z občinskimi oblastmi. Opremo trga z značilnim slovenskim obeležjem so Dalje na 64. strani RAST XX V SLOVENIJI September 1991. Župnišče Šmartno pod Šmarno goro. Predsednik Peterle m direktor M.I.V.A. za Slovenijo, župnik Stane Kerin. Rast XX z ministrom Vencljem v šoli za gospodinjstvo m turizem. Nove Fužine. Ljubljana. Foto MARJAN LOBODA Rast XX na obisku pri Alojziju Luskarju, nekdanjem taboriščnem prolesorju verouka m kongregacijskem voditelju. Kamen, Koroška. Foto MARJAN LOBODA 64 ZADNJA STRAN UVOŽENO IZ SLOVENIJE Malo za šalo • Eni imajo delavski razred v srcu, drugi na vesli. • Najslabše so tiste prodane duše, ki so kupljene na državne stroške. • Vsi smo na istem, toda vseeno so nekateri na boljšem. • V naši partiji imamo tudi golobe. Dokler so na tleh, ti jejo iz roke, ko pa se dvignejo, se ti ponesnažijo na glavo. • Kdo je bil prvi socialist? — Krištof Kolumb . Odjadral je na pot, pa ni vedel, kam gre; prispel je nekam, pa ni vedel, kje je; in vse to na tuje stroške. • Na stara leta bi tudi hudič rad postal svetnik. • Mara seje ukvarjal s kapitalom, mi pa z izgubami. • Ideologi umirajo, kot se spodobi, njihove ideje pa šele z ljudstvi, ki so jim nasedla. • Do medrepubliških razhodov ni prišlo, ker se poznamo premalo, ampak zato, ker so poznamo preveč. • Lahko je živeti od danes do jutri, če si se že včeraj nagradil. • Če je verjeti temu, kar vidim na TV in berem po časopisih, potem se mi zdi, da je preveč odprtih vprašanj in premalo zaprtih tovarišev. IZ NAŠE KRONIKE ) Selana. Tudi na božični praznik so bile maše množično obiskane. Mladina je priredila mladinska božična srečanja. darovali naši rojaki v Mcndozi, o Slovencih pa jo spregovoril predsednik DS inž. Jože Šmon. BOŽIČNI PRAZNIKI so spet privabili izredno Število rojakov k slovenskim verskim opravilom. Polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj je spet napolnila cerkev in dvorišče. Maševal je delegat dr. Alojzij Starc, pol pa Mladinski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo (dr. Alojzij Starc); urejuje uredniški odbor (Jože Skerbec) — Ramon L. Falcon 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina — Registra de la Propiedad Intelectual Ns 90.877 — Stavljenje: MALIVILKO — Tiska: VILKO S.R.L., Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires, Argentina. SILVESTROVANJE za rojake sta priredila NaS dom v San Justu in Pristava v Castelaiju. 40. MISIJONSKA VELETOMBO-LA je bila v nedeljo, 5. januarja v Baragovem misijonišču v Slovenski vasi. Ob 17.30 je v cerkvi Marije Kraljice maševal za vse slovenske misijonarje misijonar Jože Adamič CM, igranje tombole pa seje začelo ob 18.30. Glavni dobitek je bil barvni televizor. POVERJENIKI ARGENTINA: DuSnopastirska pisarna, Ramčn L. Falcon 4158, Buenos Aires. ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Marn, 131 A Trevievv Dr. Toronto M8W 4C4, Canada. ITALIJA: TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. GORICA, Riva Piazzuta 18, 34170 Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina v Argentina za leto 1992: $ 55,- in izdatki za pošto; drugod v odgovarjajoči valuti. Denarna nakazila na bančni (ne osebni) cek na ime: Luis Starc, Ramon L. Falcčn 4158 - (1407) Buenos Aires, Argentina. „Si res kupil avto?“ ,,Ja, res. Rad bi videl malo sveta. “ ..Katerega pa? Tega ali onega?“ „Ali ste imeli kaj težav s svojo angleščino, ko ste bili v Nev/ Torku? “ „Jaz ne, Amerikanci pa.“ * * * ,,Očka, koliko stane, ko se poročiš? “ ,,Kaj vem, sinko, jaz še vedno plačujem. “ * * * ,,Moja družina je kot država,“ pravi gospod Miha. „Moja žena ne zna gospodariti, moji otroci hočejo pomoč za nerazvite, moja tašča hoče imeti nad vsem nadzor, jaz pa moram vse financirati.“ Psihiater pripoveduje svojemu kolegu: „Imam novega kolega, ki je prepričan, daje taksi.“ „No, in kaj počneš z njim?“ „Vsak dan me pelje domov. “ * * * „Slišim, da si svoji ženi naredil vzneseno predavanje o varčevanju.11 „Prav si slišal.11 „In kakšen je bil uspeh?“ ..Prenehal sem kaditi.11 „Tvoja žena ima prav angelsko potrpljenje z otroki.11 „Res je. Sicer pa ima za sabo dolgo šolo potrpežljivosti: več let je bila namreč prodajalka v trgovini z ženskimi čevlji.11 „Zakaj morajo biti dekleta bolj lepa kot pametna?11 „Zato, ker fantje bolj vidijo kot mislijo.11 * * * Dekle fantu: ,,Ko sem mami pokazala tvoj zaročni prstan, mi je rekla, naj te kar vzamem, ker se takoj vidi, da nisi zapravljivec.11 TONE KRŽIŠNIK V) 01 *S ‘Vi Ol -k £ OJ I 1 ta •Si I 19 8* I On i-i •~4 t« O ■S -c; 8 c; •S, ^ •S o | E on g ^ *a »E E "2 o | gs F 'g T3 .5 ■E •S o, N £ ‘S O • p > < s g & fcšj-š- 3 S .5 I* z-ti tiS3 ►Ji Ju 5 5 < 42 H > U o z es < S e e is ^ CO C 2-g o Š.d I | £ tn n ^ £ 2 a0, n on O ti m £ H 3 Z D S CT\ O x> E o " O <2 O > a TJ tŽ J5 top o d C rQ C "S 2 "S s-55 E •SO I > "5 Bevista mensual religiosa. Editor: Misidn CatolicsTlzslivena (dr. Luis Starc). Director: Jose Skerbec -Ramon L. Falcon 4158 - (1407) Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 90-877 Composicion y armado: MALI VILKO - Impresion: Talleres Gržficos VILKO S.R.L., Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires - Argentina L novembra 1991 v