Poglabljanje socialističnih družbenih odnosov v sredo so imeli v Šoštanju ob­ činsko konferenco Socialistične zveze, zato smo obiskali predsed­ nika občinskega odbora SZDL to­ variša Damjana Brvarja, ki nam je v nizu odgovorov nakazal bo­ doče delo. # Najbistvenejša naloga v bo­ dočem delu bo nedvomno ta, da bomo zainteresirali člane gospo­ darskih organizacij za aktivnejše sodelovanje v delu krajevnih or­ ganizacij. Doslej so se le-ti pre­ več odmikali in s tem tudi niso bile krajevne organizacije naj­ bolje obveščene o stanju v go­ spodarstvu. Prav s povezovanjem upravijalcev v terenske organi­ zacije pa bo možno v bodoče budneje bdeti nad težavami v ' gospodarstvu, da se ne bi pripe­ tilo podobno kot v lanskem letu. . # Dosedanje delo zborov pro-* izvajalcev se že kar dobro vpe­ ljuje, vendar {)& ,v ustaljeni ob-_ liki nikakor ne rodi najboljših uspehov, ker so sestanki zgolj informativnega značaja. \ % V letošnjem letu bo treba' odločneje nastopali proti tistim , članom občinskega odbora, ki ne čutijo dolžnosti, da bi obiskovali zbore volivcev na svojem področ­ ju in sb prepričani, da je samo prisostvovanje na občinski seji že dovolj. # V zadnjem času se vse bolj javlja težnja po širših osnovah obveščanja občanov o delu ob­ činskih organov. Zato se dogo­ varjajo, da bi gospodarske orga­ nizacije prispevale za zgraditev male radijske postaje za območ­ je Šaleške doline. Prav tako pa bomo izpopolnili glasilo občin­ skega odbora Socialistične zveze i h skušali doseči čitn večje sode­ lovanje krajevnih organizacij v njem. % Najodločneje pa bomo vztra­ jali na tem. da se ne bo pojav­ ljala stara navada, da bi zbori volivcev razpravljali o že spreje­ tih sklepih ali zakonih, kajti prav ta praksa je dokajšen vzrok za slabo udeležbo. Prav letošnje razprave morajo dokazati, da je sestava občinskega plana skupno delo, ki nastane ob sodelovanju vseh občanov. Seveda bo pri tem upravni aparat občine imel ne­ kaj več dela. Dosegli pa bomo resnično socialistično demokra­ tična načela. -že Skrajni čas za temeljite priprave Cez dobre štiri mesece bo v Celju znova zadonela pesem mla­ dih grl in \ki)t kažejo priprave v dokajšnji razširitvi v udeležbi fe­ stivala, lahko pričakujemo, da bo število vseh nastopajočih doseglo skorajda deset tisoč. To pa ni več mala stvar in priprave za to edin­ stveno prireditev so v teku vse od končanega drugega festivala. Tako predvideva podrobni pro­ gram, da bo festival obsegal na­ slednje prireditve. V štiri dni tra- jočem festivalu bomo imeli prili­ ko videti in slišati slavnostni kon­ cert ob otvoritvi festivala (30. 5.), naslednji dan koncerte predmuta- cijskih zborov. Na dan prvega ju­ nija bodo nastopili pomutacijski zbori, za zaključek pa bo 2. junija najslavnejša in najmasovnejša glasbena prireditev doslej, in to s koncertom zborov vseh republik in inozemskih zborov. V tem času bi se sestali in po­ svetovali vsi zborovodje in glas­ beni pedagogi, kar bo nedvomno imelo velik vpliv na glasbeni po­ uk v obveznih šolah. Dosedaj je bilo število zborov, ki so lahko nastopali na festivalu omejeno po okrajih. Letos pa bo odločala le kvaliteta in bo lahko posamezni okraj poslal več zbo­ rov. Prav tako pa tudi ne bo več omejitve na troglasne zbore. Na­ stopali bodo lahko vse vrste zbori in to celo s poljubno instTumen- talno spremljavo. Zbore in instrumentalne skupi­ ne bo izbrala republiška komisija, ki bo izbirala na okrajnih revijah. To je potrebno zaradi enotnega kriterija in dobre programske iz­ vire. Predpogoj za nastop na fe­ stivalu je le obvezni nastop na občinski in okrajni reviji. Poleg zborov iz naših bratskih republik so letos povabili tudi inoze'mske zbore. Takšno sodelovanje na tem področju bo imelo nedvomno po­ globitev kulturnih odnosov, ob­ enem pa bo to dragocena izme­ njava izkušenj. Nedvomno je postal celjski fe­ stival ne le prikaz kvalitetne glas­ bene vzgoje naše mladine, tem­ več nehote narekuje intenzivno in sistematično delo, ki se odraža estetski vzgoji mladins. —ik ŠOŠTANJ Letos upajo na uspeli Kolektiv šoštinjske usnjame je slednjič le našel izhod iz neštetih težav, ki so lani hromile njihovo proizvodno delo. Izboljšali so or­ ganizacijo dela in v zadnjem ča­ su so posvetili analizam obstoje- čega stanja veliko skrb. Kljub te­ mu, da tudi letos ne vedo ali bo­ do uspeli dokončno urediti nov krom oddelek, so si po temeljitem premisleku zadali kar 23,9 odstot­ kov povečan plan proizvodnje. Izhod iz težavne situacije v us­ njarski industriji iščejo predvsem v povečani proizvodnji tistih asortimentov, ki so izredno iskani. Kaže pa, da bodo lanskoletne zaloge, ki so še ostale v skladiš­ čih, tudi uspeli v kratkem prodati, tako da jih ne bodo bremenile. -že MOZIRJE Šolski problemi v Mozirju Pred dnevi so na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Mozir­ ju razpravljali o šolstvu v občini in ugotovili, da je strokovnost prosvet­ nih delavcev še vedno prenizka. Tako primanjkuje kar 22 predmetnih uči­ teljev, da bi lahko zagotovili, kvali­ tetni pouk v višjih razredih osnovnih šol. Tako so sklenili, da bodo omogo­ čili učiteljem, ki žele, tudi študij na Višji pedagoški šoli. Prav tako pa so grajali primere zaposlitve kmetijskih tehnikov na osnovnih šolah. Sklenili so, da morajo v bodoče po­ svetiti mnogo več skrbi učnovzgoj- nemu delu na šolah. O družbenem upravljanju šol so pri delitvi osebne­ ga dohodka opazna pomanjkljiva me­ rila. Grajali pa so tudi delo šolskih od­ borov, ki je svoje seje vse preveč podrejalo materialnim vprašanjem. Zato bodo v kratkem organizirali te­ čaj za predsednike šolskih odborov. -R. Z. PREDAVANJA O ATOMSKI ZAŠČITI Pred kratkim so bile po vseli večjih Jsra- jiih mozirske občine zanimiva predavanja o zaščiti, prebivalstva pred atomskim orožjem. Organizirala jih je delavska Univerza v sodelovanju s krajevnimi organizacijami SZDL in ZROP. Preda­ vanj, ki so biila zlasti dobro obisikanii v manjših krajiih, se je udeležilo nad 800 ljudi. Zaradi lažjega razumevanja predavanj so prikazala tudi filme s področja atomske zaščite. PRIPRAVE NA KONFERENCE ZKS Osnovne organizacije ZKS \ mozirski občini se že pripravljajo na svoje konferenci, ki bodo kon­ čane do 20. februarja. Posebno skrb bodo posvetili izbiri novih vodstev. Skorajda bi mislil, da si v rastlinjaku — toda ta vrtič osvežuje prijetno vzdušje v velenjskem delavskem klubu, ki je postal sre­ dišče kulturno zabavnega življenja v Velenju Kršitve delovnih razmerij v zadnjem (-asu je na območju konjiške občine prišlo do več primerov kršitve predpisov iz po­ dročja delovnih razmerij. Na in-, špekciji dela so nam povedali, da gre v večini primerov za se­ zonske delavce, ki so delali še po preteku ipogodbe in bi jim pod­ jetja morala odpovedni rok. kar pa niso storila. Zato so večino de­ lavcev morala podjetja ponovno zaposliti. Pri tem je razvidno to. da podjetja nimajo dovolj stro­ kovnih moči v kadrovsko social­ ni službi. Prav zato je zavod za zaposlovanje delavcev na sknipni seji /. občinsko inšpekcijo dela sklenil, da kadre, ki delajo na tem področju temeljito seznani z zakonskimi določili o delovnem razmerju, kajti tovrstne nepra­ vilnosti so boleče in niso nikakor potrebne. V. L. Uspešno sodelovanje pri poklicnem usmerjanju mladine Zavod za zaposlovanje delav­ cev v Slovenskih Konjicah že dlje časa uspešno sodeluje s šo­ lami pri poklicnem usmerjanju. V ta namen je za vse večje šole v občini naročil časopis »Čovek i zanimanje«, pa tudi nekatere brošure, ki objavljajo gradivo iz poklicnega usmerjanja mladine. Na šolah pa so zbrali iz vrst pro­ svetnih delavcev poverjenike, ki uspešno sodelujejo z zavodom pri reševanju zelo odgovornih nalog. Vse to je pripomoglo, da se tudi šolska mladina v čedalje večjem številu oglaša na zavodu in išče informacije o učnih me­ stih, o pogojih za vpis na sred­ nje šole. o vključevanju v tik. o možnostih priučevanja in po­ dobno. V. 1.. DOBILI SO TRGOVINO V Jerneju v konjiški občini so po dolgem čakanju stednjiC le dobili pre- potrebno trgovino. Odslej bodo Jer- nejCani lahko nakupovali kar doma. To je bilo zanje izredno važno, saj so postavitev trgovine v svoj kraj vezali kot obveznost na svoj delovni prispevek pri gradnji prizidka pro­ svetni dvorani. Želijo pa si tudi, da bi dobili v vas še kakšnega obrtnika, saj imajo zaenkrat samo čevljarja, kar kaže, da nimajo pokritih niti najvažnejših potrebnih uslug. -ik PREGLEDALI BODO DELO Konec januarja bodo imeli hiš­ ni sveti v Slov. Konjicah in neka­ terih večjih krajih redne letne sestanke, na katerih bodo izbraii nova vodstva in razpravljali o preteklem in bodočem delu. Pri stanovanjski skupnosti menijo, da bi kazalo zamenjati le tista vod­ stva, ki so bila premalo skrbna in delavnd. V. L. Potreba po kadrlli v gostinstvu Gostinstvo je v konjiški občini slabo razvito, čeprav imajo dobro perspektivo za razvoj turizma. Zato bo treba tej panogi posvetiti večjo skrb in kadre izobraževati, saj imajo doslej le eno četrtino polkvalificiranih gostincev, da ne govorimo o kvalificiranih in osta­ lih, ki jih ni. SLOV. KONJICE Kaj ne ostane osamljen primer Pri občinskem ljudskem odboru v Slovenskih Konji­ cah bodo bržčas že z novdm letom ustanovili 'sluižbo za delo z organi krajevne sa­ mouprave. Že naslov službe pove dovolj; na vprašanje, zakaj so se zanjo odločili, pa je taznik ljudskega od­ bora konjiške občine tov. Jančič dejai, da predvsem zavoljo tega, da bodo poma­ gali tistim organom krajev­ ne samouprave, ki se pona­ vadi sploh ne vedo kam obr­ niti po nasvete za rešitev problemov in nalog. Pobuda je vsekakor zelo zanimiva; upajmo tudi, da bo nova služba upravičila svoj obstoj in da bo v mno- gočem pripomogla, da se bo delo organov krajevne sa­ mouprave bistveno zboljšalo. Vedno znova slišimo kmečkih predelih ugotovit, ve, da je v vrstah Socialisti, čne zveze včalnjeno premalo žena. In prav ria to ugoto, vitev je na eni izmed občin, skih sej Socialistične zvez^ neka tovarišica povedala SVQ. je izkušnje. Ze vrsto let pobiram člc. narino po domovih. Kadar, i koli se oglasim, vedno zno, va nanese pogovor na vpra, sanje, zakaj gospodinja ni včlanjena. In po večini SQ odgovori isti: Moja žena nič ne zasluži] Spustim se v razpravlja^ nje o vlogi žene, matere o njenem delu in verjemite mi, čeprav navadno nimam^ preveč uspeha v razgovoriii z moškimi, vendarle to vpli, va na ženo, (ki se čuti druž­ beno zapostavljeno), da se slednjič tudi vpiše. Nekoč sem doživela prav ganljivo dogodivščino. Na nekem ta. kem obisku sem videla z; očen žene solze. Mož pa je. vztrajal pri svojem. Drugo: jutro pa me je ta žeriska obi-j skala na domu in mi pri^ nesla denar za članarino. Tj.; ho je dejala: »To so moji prihranki od gospodinjstva!* Takšni primeri niso osam­ ljeni na podeželju. Samo ? preteklem letu sem z razgo­ vori pridobila nad 25 rwvH članov — žena. Prepričam sem, je dejala, da je stanji članstva v mnogočem odvi­ sna prav od pobiralcev čla-~ narine. Ce le-ti ne razložijo pomena Socialistične zvez( in če se puste kar tako od­ praviti, potem pač ne mor biti govora o tem, da je t ali oni v redu izvršil svoji zadolžitev. Predvsem pa j važno to, da je premalo I ugotovitev, da ni dovolj žen v naših vrstah — le aktivm delo je tisto, ki lahko in mo­ ra to stanje spremeniti. Najboljši v Jugoslaviji v nedeljo so na redni republi ški skupščini Počitniške zvez Slovenije v Ljubljani ugotovil da od skupnega porasta ^.000 nr vih članov odpade na celjsl okraj pi*eko lOUO. kar je t)r/i velik uspeh. Število družin s( v kratkem času povzpelo od na '54. Takšen porast je edinst\ v Juigoslaviji in nedvomno ii^ zasluge zanj pomoč organizai LMS. SZDL in ZK. Razjprava je pokazala, da je vrstah Počitniške zveze preme' kmečke in delavske mladine. jiih je skupaj le 19.9 odstotke' Tudi v tem vodi celjski okraj,' ima članov zaposlenih v industr ji dobro tretjino. , Večina članov je torej s šol. ^ pa vodi v krajih brez visok' šol do prehitrih menjav vodst^ in s tem v zvezi do stalnih vz? janj novih kadrov. Kot kaže bo problem p ros.'' rov za rekreacijo mladine v D sem okraju rešljiv, saj je v Zgfl nji Savinjski dolini dovolj st£i^ ki jih bodo s skromnimi srcds! usposobili za namen letnega ' /im's'kega mladinskega turizrnS' j. V. Najbolj delaven je občinski odb Počitniške zveze iz Velenja Obračun na cesti Med vasjo Ločico in Breg sem na železniškem prelazu pred dnevi videl neobičajni obračun na cesti. Vzrok tega brutalnega nastopa ' nabavnega referenta gradbenega podjetja »Grad­ nja« Žalec in kasneje še voznika to­ vornjaka pri Ingradu, ki sta se znesla nad nedolžnim pešcem, je v tem, da prvi s svojim fiatom ni mogel prehi­ tevati. Pešec je po desni strani cesti­ šča vozil ročni voziček, na katerem je imel naloženo vrečo moke. V drugo smer pa sta vozili dve kolesarki. Fiat torej ni mogel , takoj nadaljevati z vožnjo Ln zato je voznik izstopil, oz­ merjal pešca in ga začel prt t P Privozil pa je tudi še voznik k'^ njaka in se še ta lotil nedolž"' pešca. Vprašanje je, kam vodi takšen J nos urejanja prometa na naših ceS in ali je to vredno človeka. ZnaflO: da je pešec na cestah nešteto" lahko vzrok nesreč, vendar vsako fizično obračunavanje odveč, temveč nima nobene zvc«' pravilnimi človeškimi odnosi. V^^j mem, da bi beseda sama lahko t'. nepotrebni spor, tako pa so bile na delu. P- ŠMARJE MLADINA JE TAKŠNA ... Tovariš urednik, Neštetokrat je govora o mladi­ ni, ki da je takšna in ta'kšna, a vse premalo govorimo o vzrokih. Primer iz Filštajna je zgovoren dokaz, da je mladina delovna, če jo vodimo in ji pomagamo. Že nekaj časa smo govorili, da je mladina v Filštajnti nedelavnaln da ipač nič noče. Pa je tovarišica Bahova zbrala okrog sebe mlade in jih navdušila za igro. Ni bilo lahko. Mladina si je želela bolj­ ših ipogojev: ni so mogla vživeti na tesnem, slabo primenneni odru. Vendar je volja zmagala. Prod novim letom so nam zaigra­ li .komedijo »Draga Rnth«. In verjemite, sikiipno delo in uspeh dasta novega poleta. Pa ne le to! Vedeti je treba, kolikšnega po­ mena je na vasi kulturna prire­ ditev. In prav zato želimo oil- štanjski mladini in tovarišici Ba- hovi še novih usnehov! Marija Leskova r Guibno 6 — Lesično Kdo je kriv? Tovariš urednik, čeprav je avtobirsni potniški pro­ met dandanes sodobnejši od na­ ših vlakov, moram žal povedati, da med nevestnimi šoferji in ce­ starji, 'ki v zimskem času olaj-j šujejo vožnje, iprido včasih do] neljubih sporov. \ Pred kratkim je jutranji avto-| bus Šmarje—Štore imol enournoj zamudo. Šofer se je izgovarjal na^ poledico in slabo delo cestarjev;! ter so pritožil. Komisija iz Šmar-' ja pa je pri preglčdu ceste ugo-| tovila. da je Ic-ta v najboljšem stanju. Pri tem je zanimivo to,] da. to ni bila prva zamuda ome­ njenega šoferja, ki je prod do­ brim mesecem dni 20 minutno zamudo nadoknadil z divjo in za potnike ne preveč varno vožnjo. Izgovor na cesto in cestarje je oač pri roki. čeprav je najbrž krivda na bud'lki — mar ne? Deželak Franc Planina ipri Sevnici MALA KRONIKA ŠENTJUR V Času od 12. 1. 1963 dO 19. l. 1963 je bilo rojenih na območju občine Šentjur pri Celju 1 deček in 1 de­ klica. Poročili KO se BRILEJ Janez polje­ delec in GRACNAR Jožefa poljedelka oba iz Presečnega pri Planini, ter ANTELJ Konrad poljedelec in BRI­ LEJ Jožefa poljedelka oba iz Preseč­ nega pri Planini. Umrl je LONCARIC Jožef iz Plani­ ne pri Sevnici 6 star 82 let. TURISTIČNI PROSPEKT Turistično društvo Slov. Konjic je skupaj z društvom v Slov. Bistrici izdalo prospekt, ki bo zelo dobro slu­ žil turistu za predel južnega in vzhod­ nega Pohorja. Kratek opis je dopol­ njen s slikami in manjšim zemljevi­ dom. Besedilo je v slovenščini, srbo­ hrvaščini, nemščini in angleščini. To je prvo delo pred kratkim usta­ novljenega društva, ki pa ima v svo­ jem programu tudi olepševalno akci­ jo. V. L. NOVE CENE ZA VODO Pred dnevi je svet za komunalne zadeve v Slov. Konjicah izdal odred­ bo o cenah za kubični meter pitne vode. Razpravljali pa so tudi o uved­ bi števcev, da bi odpravili pavšalno plačevanje. Sklenili so, da naj podjet­ ja prva nabavijo števce, kasneje pa tudi samostojna gospodinjstva. SODELOVANJE V DRUŠTVIH Statistično poročilo o delovanju 53 društev in organizacij v konjiški ob­ čini kaže, da je skupno število član­ stva le dobra tretjina vseh prebival­ cev. Od teh 5652 članov pa je 1865 žena in 683 mladincev. Največ jih je v starosti do 30 let. V bodoče bo vse­ kakor tre.ba še večje število občanov pritegniti k aktivnemu sodelovanju. Pomoi je potrebna toda... v konjiški občini je od 3000 mladincev včlanjenih v mladin­ sko organizacijo le polovica. Skup­ no imajo 20 mladinskih aktivov, in sicer 10 terenskih, 5 šolskih in 5 v .gosppdarskih organizacijah. Vsekakor bo mladinski komite moral v bpdoče posvetiti vso po­ zornost mladini, ki ni včlanjena, kajti prav od dobrega dela mla- ; dine je kasneje tudi odvisno šte­ vilo članstva Socialistične zveze. Opazno je tudi. da se mladina vse preveč zanaša na pomoč sta­ rejših. Le-ti prisluhnejo težnjam mladine, vendar pa je mladina tista, ki si mora s svojim dobrim deloim izbojevati svoje mesto v naši družbi. Objektivni vzrok za premajhno dejavnost mladine je vsekakor občutno pomanjkanje prostorov, kar pa je tudi primer pri 13 krajevnih odborih Sacia- listične zveze; le 7 jih ima svoje prostore. -ik ŠOLA ZA STARŠE V letošnjem letu bodo v šoštanjski občini poizkusili prodobiti čimveč ljudi v šolo za starše in to s kratkimi zabavnimi programi. Letošnji pro­ gram je v glavnem namenjen staršem predšolskih otrok, kajti mnogokrat je opazno že pri otroku v prvem raz­ redu, da je bilo to in ono tako napak pripravljeno za šolo, da to otroku le škoduje, namesto da bi "mu koristilo. Prav tako pa bo šola za starše še odločneje krenila na pot razgovora, v katerem bo lahko vsak posameznik povedal težave, ki jih ima pri vzgoji. Šola bo začela ž delom v začetku fe­ bruarja in bo v Šoštanju, Velenju in v Pesju. V istem času pa bo zaživela tudi šola za življenje, v kolikor bo anketa pokazala, kje si jo želijo in katere teme zanimajo mladino. Svoj­ stveno je to, da je ta šola zelo za- željena na podeželju. -jo V Laškem obnavljajo Nekoč pomembno in privlačno turistično mestece Laško danda­ nes nima dovoljnih osnov za raz­ voj sodobnega turizma! Kljub aktivf^emu delu turistič­ nega društva jim je šele pred časom uspelo, da so po temelji­ tem premisleku končno le adap­ tirali hotel >Savinjo«, Na ta na­ čin so dobili prepotrebnih 26 sob s 50 posteljami. Vse večjemu tu­ rizmu pa so so odvzali tudi za­ sebniki, ki so ponudili v sezon­ skem času oddajo sob. Dotok tujih gostov je vedno večji in že sedaj premišljujejo o novi adaptaciji, da bi pridobili šo nadaljnjih 40 postelj. Lani jo v hotelu pronočovalo 1564 doma­ čih in 261 tujih gostov. Zaveda­ jo pa se. da jo tudi okolica po­ membna, /.ato urejajo park. spre­ hajalne stezo in razgledni stolp na starem gradu. Prav tako pa bodo obnovili gostinska podjetja v izletniških krajih v okolici, ki je za turiste izredno privlačna. Za domačine pa je pomembno, to. da so v hotelu uredili tudi obrat družbeno prehrane. Gostišče »Savinjo« prav radi ob iskujejo domačini in tuji gostje, saj so v njem dobro poštreženi