URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IIL	10. JULIJ 1958	ŠTEV. 15
VSEBINA
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
160.	Odlok, o spremembah statuta okraja Celje.
161.	Odlok o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora.
162.	Odlok o rujonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje. 161. Sklep o kategorizaciji občin v zvezi z določitvijo največjih položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov.
164.	Odločba o ustanovitvi »Avtoservisa« Celje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE
165.	Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOZJE
166.	Odlok o potrditvi zaključnega računu in o izvršitvi proračuna za leto 1957.
167.	Odredba o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE
168.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Okrajni ljudski odbor Celje
160.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 7. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ. št. 26-269/55 in 29-366/57) v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah statuta okraja Celje.
1.	člen
V 59. členu statuta okraja Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 50-100/57) se spremeni prvi odstavek
I.	točka, ki se glasi sedaj takole:
»1. Svet za notranje zadeve in splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov.«
2.	člen
86. člen statuta sc dopolni tako, da se pred besedilom »tajništvo za finance« vstavi besedilo »tajništvo za občo upravo«.
3.	člen
Za 92. členom se vstavi nov člen kot 92. a člen, ki se glasi takole:
»Tajništvo za občo upravo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki spadajo v občo upravo in zadeve, ki ne spadajo v pristojnost kakega drugega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora«.
4.	člen
Ta odlok velja, ko ga potrdi Ljudska skupščina LRS in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-2298/1-58 Celje, dne 8. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
161.
Po 13. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS, št. 19-89,52) v zvezi s 110. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55 in 29-366/57) je Okrajni
ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel
ODLOK
o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij okrajnega ljudskega odbora.
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za delo v ljudskem odboru odbornikom in članom svetov ne pripada nikakršno povračilo.
2.	člen
Odborniki, člani svetov in komisij imajo, kadar opravljajo dolžnosti v okrajnem ljudskem odboru, pravico:
a)	do povračila potnih stroškov,
b)	do povračila izdatkov za hrano in prenočišče,
c)	do nadomestila za dejansko izgubljeni zaslužek.
B. POTNI STROŠKI
3.	člen
Polni stroški se povrnejo za prevoz po železnici v II. razredu potniškega ali brzega vlaka in za prevoz z avtobusom.
4.	člen
Ce pride upravičenec z uradnim vozilom svojega zavoda, ustanove ali podjetja, nima pravice do povrnitve potnih stroškov.	,i
5.	člen
Kjer ni prevoznih sredstev, pripada upravičencem kilometrina, če je razdalja od kraja, od koder potujejo, do kraju, kamor potujejo, odn. do najbližje železniške ali avtobusne postaje, večja od 4 kilometrov.
6.	člen
Kilometrina znaša 15 din za vsak prehojeni ali prevoženi kilometer. Če sc upravičenec pripelje z uradnim kolesom, mu pripada po 13 din za vsak prevoženi kilometer.
7.	člen
Po strmih pobočjih goratih predelov, kjer ni voznih poli in kjer ni mogoče ugotavljati razdalje po prehojenih kilometrih, se računa razdalja tako, da
so za vsakih 500 metrov višinske razlike šteje 5 kilometrov.
Potrdilo o višinski razliki izda pristojni katastrski urad. Potrdilo je oproščeno takse.
C. IZDATKI ZA HRANO IN PRENOČIŠČE
8.	člen
Izdatki prehrane in prenočišča se povrnejo z dnevnico.
Dnevnica pripada vsem upravičencem.
9.	člen
Dnevnica znaša:
1.	za zamujeni čas od 2 do 8 ur	400	din
2.	za zamujeni čas od 8 do 12 ur	700	din
3.	za zamujeni čas nad 12 ur	1.200	din
C. NADOMESTILO ZA DEJANSKO IZGUBLJENI ZASLUŽEK
10.	člen
Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek se priznava upravičencem, ki so v delovnem razmerju in jim je zaradi zamude pri delu v okrajnem ljudskem odboru, svetu ali komisiji zmanjšan zaslužek.
Nadomestilo za izgubljeni zaslužek ise priznava v višini dejanskega odtegljaja od prejemkov.
11.	člen
Upravičencem, ki niso v delovnem razmerju, pa so zaradi dela v ljudskem odboru, svetu ali komisiji izgubili na zaslužku, se prizna odškodnina za dejansko izgubljeni zaslužek v tehle okvirih:
1.	za	zamujeni	čas	do 3 ur	300	din
2.	za	zamujeni	čas	od 3 do 8 ur	500	din
3.	za	zamujeni	čas	nad 8 ur	850	din
12.	člen
Nadomestilo za dejansko izgubljeni zaslužek se za posamezne upravičence, ki so redno daljši čas zaposleni v okrajnem ljudskem odboru (predsedniki zborov, svetov in komisij), lahko Obračuna v mesečnem pavšalnem znesku, upoštevajoč pri tem konkretno delo vsakega upravičenca. Tako pavšalno mesečno nadomestilo sme znašati največ 6.000 din. Nadomestilo v vsakem posameznem primeru in za posamezna obdobja določi predsednik okrajnega ljudskega odbora.
D. KONČNE DOLOČBE
13.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1958 dalje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o povračilu stroškov odbornikom okrajnega ljudskega odbora, članom svetov in njihovih komisij ter članom odborniških komisij, ki ga je sprejel OLO Celje dne 10. januarja 1958.
Št. 01/5-107/7
Celje, dne 8. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
162.
Po 2. odstavku 15. člena in 15. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 15., 17.. 18. ter 19. členu zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (Uradni list LRS, št. 40-171/57) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 sprejel
ODLOK
o rajonizaciji kmetijske proizvodnje v okraju Celje.
1.	člen
Da se v okraju Celje zagotovi čimbolj smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč, se kmetijska proizvodnja rajonizira, kakor določa ta odlok.
2.	člen
V okraju Celje sc določijo naslednji rajoni oziroma proizvodni okoliši:
1.	Alpski-živinorejski rajon, ki obsega občine: Mozirje, severozahodni višinski predel občine Vransko in Šoštanj.
2.	Pohorski-živinorejski rajon, ki obsega področje bivših občin Zreče in Vitanje v občini Slovenske Konjice, severni hriboviti del občine Vojnik in območje Paškega Kozjaka v (>bčinah Žalec, Vojnik in Šoštanj.
3.	Predalpski živinorejski rajon, ki obsega občino Laško, južni višinski predel občin Vransko. Žalec in Celje ter področje krajevnih odborov Planina pri Sevnici. Slivnica in Loka pri Žusmu v občini Šentjur pri Celju.
4.	Savinjski hmeljarski rajon, ki obsega občine Vransko, Žalec, Celje, Šoštanj in Vojnik, razen obrobnih višinskih predelov teh občin, ki spadajo v prej naštete živinorejske rajone.
5.	Konjiško-šent jurski sadjarski rajon, ki obsega občini Šentjur in Slovenske Konjice, razen predelov, ki so zajeti v prej naštetih živinorejskih rajonih.
6.	Obsotelski sadjarsko-vinogradnišk; rajon, ki obsega občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Kozje.
3.	člen
Posamezni proizvodni okoliši (rajoni) so pretežno namenjeni naslednji kmetijski proizvodnji, upoštevajoč pri tem glavno in postransko smer proizvodnje:
L Alpski živinorejski rajon:
a)	glavna smer proizvodnje:
L reja krav mlečnega tipa in vzreja plemenskega naraščaja za obnovo in prodajo:
2.	proizvodnja mesnatih prašičev (nižinski predel);
3.	proizvodnja volne in mesa, vzreja plemenskega naraščaja ovac (okolica Lučan Solčave):
4.	proizvodnja semenskega krompirja (nižinski predel) in merkantilnega krompirja;
5.	pridelovanje malin;
b)	Postranska smer proizvodnje:
L hmeljarstvo v nižinskem predelu do Radmirja in Bočne;
2.	proizvodnja valilnih jajc (v okolici Mozirja);
3.	pridelovanje črnega ribeza (nižinski predel);
4.	pridelovanje jabolk v okolici Mozirja.
2.	Pohorski živinorejski rajon
a)	Glavna smer proizvodnje:
1.	ekstenzivna vzreja krav in plemenske klavne živine predvsem telet:
2.	proizvodnja merkantilnega krompirja;
3.	proizvodnja malin.
b)	Postranska smer proizvodnje:
1.	proizvodnja volne in klavnih ovac:
2.	proizvodnja hmelja (nižinski predel);
3.	proizvodnja jabolk (predeli z ugodno mikro-
klimo).
3.	Predelski živinorejski rajon
a)	Glavna smer proizvodnje:
1.	reja klavne živine — proizvodnja mesa in mesnih pasem;
2.	proizvodn ja lanu (nižinski predel);
3.	pridelovanje črnega ribeza.
b)	Postranska smer proizvodnje:
1.	proizvodnja semenskega krompirja (izbrani okoliši), drugod merkantilnega krompirja;
2.	pridelovanje jabolk (v ugodnih legah);
3.	pridelovanje malin Iv južnih obrobnih delih občin Vransko in Žalec).
4.	Savinjski hmeljarski rajon
a)	Glavna smer proizvodnje:
1.	pridelovanje hmelja;
2.	pridelovanje vrtnin in semenskega žita na družbenih kmetijskih gospodarstvih;
3.	reja mlečnih pasem in vzreja lastnega naraščaja;
„	4. proizvodnja jabolk (v obrobnih predelih).
h) Postranska smer proizvodnje:
1.	proizvodnja mesnatih prašičev;
2.	proizvodnja hrušk:
3.	proizvodnja jagod (okolica Šmartnega v Rožni -dolini in Celja);
4.	proizvodnja breskev (višje lege okrog Celja);
5.	pridelovanje namiznega grozdju (višje lege okrog Celja).
5.	Konjiško-šent jurski sadjarski rajon
a)	Glavna smer proizvodnje:
1.	proizvodnja namiznih jabolk:
2.	proizvodnja namiznih hrušk;
3.	proizvodnja konsumnega vina (predel škalce, Vonarjc in Dramlje);
4.	proizvodnja hmelja (nižji predeli);
5.	proizvodnja lanu;
6.	proizvodnja semenskega žita (družbena posestva) ;
7.	proizvodnja mleku za predelavo;
8.	proizvodnja pitanih govedi;
9.	vzreja plemenskih in proizvodnja pitanih mesnatih prašičev in bekonov;
10.	proizvodnja volilnih in konsumnih jajc ter klavne perutnine.
b)	Postranska smer proizvodnje:
1.	pridelovanje črnega ribeza (okolica Loč in Žič);
2.	pridelovanje breskev (v izrazito ugodnih legah) ;
3.	proizvodnja orehov.
6.	Obsotelski sadjarsko-vinogradniški rajon
a)	Glavna smer proizvodnje:
1.	pridelovanje jabolk;
2.	pridelovanje češpelj in sliv;
3.	pridelovanje hrušk;
4.	pridelovanje črnega ribeza;
5.	pridelovanje višenj in orehov (v strmejših legali);
6.	proizvodnja konsumnih vin (višji predeli v dolini šmarskega in zib iškega potoka ter Sotle);
7.	pridelovanje namiznega grozdja (v okolici Rog. Slatine):
8.	proizvodnja lanu, žit in koruze;
9.	proizvodnja mleka za predelavo;
10.	pitanje govedi:
11.	vlireja plemenskih in proizvodnja pitanih mesnatih prašičev ter bekonov;
12.	proizvodnja konsumnih jajc.
b)	Postranska smer proizvodnje:
1.	pridelovanje breskev (v toplejših krajih);
2.	pridelovanje semenskega žita na družbenih obratih:
3.	proizvodnja hmelja (v nižinskih predelih).
4.	člen
Izbor vrst in sort semen in sadik za posamezne kulture ter izbor vrst in pasem živine, ki ji je treba v posameznih rajonih dati prednost pri uporabi in gojitvi, je naslednji:
1.	Alpski živinorejski rajon
Govedo: -sivorjava pasma — mlečni tip.
Prašiči: bela požlahtnjena pasma.
Ovce: jezersko-isolčavska pasma.
Kokoši: jerebičasta Štajerka in druge intenzivne pasme.
Krompir: bintje, friihmele, 927/3, merkur, ackerse-gen.
Žito: pšenica: p-lantahofer rž: dregerjeva ' ječmen: kieinwandsleben oves: fleniingstreue
Maline: Prcussen, vuljevka, Mailing, Promise, Lloyd Georgcs.
Črni ribez: Boskoop, Goliath, Roscnthal, Wellington. Jablane: Jonathan, Co.\ova oranžna renata, zlata parmena. rumeni in rdeči Delicious, krivopecelj, šampanjska renata.
2.	Pohorski živinorejski rajon
Govedo: sivorjava pasma — križana z mesnim tipom druge pasme.
Ovce: jezersko-solčavska pasma.
Žita: pšenica: bavarska kraljica (v dolini), plunta-liofcr (v hribih) ječmen: peragis rž: dregerjeva oves: flemingstreue
Krompir: uekersegem in merku r (v višinah). Maline: Preus-sem', vuljevka, Mailing, Promise, Lloyd Georges.
Jablane: Jonathan, Coxova oranžna renata. zlata pa ramena, krivopecelj, rumeni in rdeči Delicious, šampanjska renata.
3.	Predalpski živinorejski rajon
Govedo: sivorjava pasma — mesni tip.
Žita: pšenica: Italijanke, (za hribovite lege) ječmen: peragis rž: dregerjeva oves: fleniingstreue Krompir: inerkur, 927/3.
. Maline: Prcussen. vuljevka, Mailing, Promise,
I.lovil Georges.
Črni ribez: Boskoop. Goliath, Roscnthal, Welling-ton.
Jablane: Jonatha, Coxova oranžna renata, zlata parmena, krivopecelj, rumeni in rdeči Delicious, šampanjska renata.
4.	Savinjski hmeljarski rajon
Hmelj: golding.
Žita: pšenica: prolifik, bavarska kraljica, tasilo ječmen: peragis. melior oves: fleniingstreue
Krompir: bintje, 927/3, friihmele, merkur.
Govedo: a) sivorjava pasma — mlečni tip b) druge mlečne pasme Prašiči: bela požlahtnjena pasma.
Jablane: Jonathan, Coxova oranžna renata, zlata parmena, krivopecelj, rumeni in rdeči Delicious, šampanjska rcneta.
Hruške: Viljamovka, boskovka, Kleržo, patorjevka. Jagode: Regina, Soltvvedel, Ilovvard, Sparkle, Cut-sk i 11, Ma-daine Moutot.
Breskve: Morettini 1.. Amsden. P I, Morettini 12 in
14.	Pistoja. P 81. Soška, Halberta.
Grozdje: Muškat Madame Mathias, kraljica vino1-gradov, Sultaninu, muškat Hamburg.
5.	Konjiško-šent j urski sadjarski rajon
Jablane: Jonathan, Coxovu oranžna renata. zlata parmena, krivopecelj, rumeni in rdeči Delicious, šampanjska renata, kanadka.
Hruške: viljamovka, boskovka, Kleržo, Pastorjev-ka, Passe, Crassane, Coscia.
Breskve: Morettini 1, Amsden. P 8, Morettini 12 in 14, Pi-stoja, P 81, Soška, Halberta.
Črni ribez: Boskoop, Goliath, Rosenthal, Welling-ton.
Grozdje: zeleni silvanec, rizvanec, dišeči traminec, modra frankinja, portugalka.
Ofehi: domači tankolupinasti, Sorrento in Fran-quette.
Žita: pšenica: bavarska kraljica, tasilo, zgodnje ita-lijanke
ječmen: peragis, melior
koruza: zgodnji hibridi (viskonzin 270 in 355)
Lun: holandske vrste.
Krompir: bintje, 927/3, merlcur.
Govedo: sivorjava pasma.
Prašiči: bela požlahtnjena pasma.
Kokoši: jerebičasta Štajerka ali druga intenzivna pasma.
6.	Obsoteljski sadjarsko-vinogradniški rajon
Jablane: Jonathan, Coxova oranžna renata. zlata parmena, krivopecelj, rumeni in rdeči Delici-ous.
Hruške: viljamovka, boskovka, Kleržo, Pastorjev-ka, Passe Crassane, Coscia.
Breskve: Morettini 1. Amsden, P 8, Morcttini 12 in 14, Pistoja, P 81, Soška, Halberta.
Češplje: domača češplja, bilska rana, wagenheim-ska rana.
Ribez: Boskoop, Goliath, Rosenthal, Wellington.
Višnje: Lotovka, marnska.
Orehi: domači tankolupinasti, Sorrento in Fran-quette.
Grozdje: rogaški sektor: zeleni silvanec, rizvanec, modra frankinja, portugalka, muškat Madame Mathias, kraljica vinogradov, sni tanina; obsotelski sektor: dišeči traminec, sauvignon, zeleni silvanec, rizvanec, neuburgovec, modra frankinja, portugalka.
Žitu: pšenica: tasillo, Italijanke
ječmen: peragis, melior
koruza: zgodnji hibridi (viskonzin 270 in 355)
Lan: holandske sorte.
Krompir: bintje, 927/3, merkur.
Govedo: svctlolisasta pasma.
Kokoši: jerebičasta Štajerka ali druga intenzivna pasma.
Prašiči: bela požlahtnjena pasma.
5.	člen
V konjiško-šentju rskem in obsotelskem rajonu je možno obnavljati sadovnjake, vinograde in jagodičevje le v obliki strnjenih (plantažnih) nasadov. Obnavljati se mora le v področjih, kjer bodo izdelani ureditveni načrti za obnovo sadovnjakov, vinogradov in jagodičevja, ki ga mora potrditi Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo OLO. Pri tem ne morejo biti strnjene površine manjše od 5 ha za jablane, češplje in višnje, 3 ha za vinograde in hruške in 2 ha za črni ribez.
6.	člen
Po tem odloku se za sadovnjak oz. vinograd ne štejejo zemljišča po vrtovih, ob stanovanjskih hišah in gospodarskih poslopjih, ki so posajena s sadnim drevjem, vinsko trto in jagodičevjem.
7.	člen
Gospodarske organizacije, zavodi in posamezni proizvajalci, ki vzgajajo semena, sadni in trsni razmnoževalni material, smejo gojiti oziroma dajati v promet samo take vrste in sorte semen in sadik, ki so določene v tem odloku.
Prav tako se smejo v plemenske svrlie vzrejati in prodajati le tiste pasme živine, ki so po tem odloku izbrane. Isto velja tudi za plemenjake vseh vrst.
8.	člen
Natančnejše predpise za izvrševanje tega odloka bo izdal Svet za kmetijstvo in kmetijsko zadružništvo OLO Celje.
9.	člen
Za kršitev predpisov tega odloka se uporabljajo določbe drugega odstavka 9. člena zakona o racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč (začasen odvzem zemljišč).
10.	člen
Ta odlok začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje in v Uradnem listu LRS. št. 01/3-7739/1 Celje, dne 8. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
163.
Okrajni ljudski odbor Celje je na podlagi četrtega odstavku II. točke odloka Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 18-87/58) v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-89/52) in 158. členu zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-664/57) na seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne
8.	julija 1958 izdal
SKLEP
o kategorizaciji občin v zvezi z določitvijo največjih položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov.
1.
Za določitev položajnih plač tajnikov občinskih ljudskih odborov na območju okraja Celje se občine okraja Celje kategorizirajo tako. da znaša največja položajna plača za položaj tajnika občinskega ljudskega odboru glede na razvitost občin:
1.	v občinah Laško, Mozirje, Slovenske Konjice in Šentjur pri Celju 17.800 din;
2.	v občinah Kozje, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah in Vojnik 15.600 din;
3.	v občini Vransko 10.200 din.
2.
Ta sklep velja takoj, uporablja se pa od 1. januarja 1958. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
št. 01/3-7675/3-58 Celje, dne 8. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r.
164.
Po 7. členu uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile (Uradni list FLRJ, št. 14-222/58). 2. členu pravilnika o servisih in o uporabi osebnih avtomobilov v posebnih servisnih organizacijskih enotah (Uradni list FLRJ, št. 21-386/58), 2. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/53) in 6. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. julija 1958 izdal
ODLOČBO
o ustanovitvi »Avtoservisa« Celje.
1.
Da bi se osebni avtomobili za službene namene racionalno uporabljali se ustanovi na območju okraja
Celja finančno samostojni zavod pod imenom »Avtoservis« Celje (v nadaljnjem besedilu »servis«).
Sedež servisa je v Celju.
2.
Servis opravlja prevozne storitve za okrajne in občinske organe, zavode in organizacije.
Servis ima zlasti te-le naloge:
a)	opravlja vožnje z osebnimi avtomobili po voznih nalogih;
b)	opravlja vožnje za osebe, ki lahko dobijo avtomobil za vožnjo brez posebnega naloga;
c)	opravlja servisne storitve za osebne avtomobile (garažiranje, pranje, mazanje in drugo);
č) popravlja avtomobile in opravlja druge tehnične storitve v zvezi z njihovim vzdrževanjem;
d)	preskrbi šoferje osebam, ki so dobile v uporabo avtomobil brez šoferja, kadar potujejo na večjo razdaljo od svojega stalnega prebivališča;
c)	opravlja servisne in tehnične storitve na avtomobilih uslužbencev, ki uporabljajo svoje z regresom kupljene avtomobile za službene vožnje;
f)	evidentira in obračunava vožnje;
g)	opravlja druge zadeve v zvezi s servisno službo.
Servis lahko opravlja naloge iz prvega odstavka tudi zu"posamezne druge organe, zavode in organizacije, s katerimi sklene pogodbo za opravljanje servisnih storitev po poprejšnji pritrditvi pristojnega organa.
3.
Naloge iz prejšnje točke lahko opravlja servis sam ali pa po svojih poslovnih enotah.
Za izpolnjevanje svojih nalog ima servis delavnice za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov.
Delo poslovnih enot in delavnic urejajo pravila servisa.
4.
Premoženje, s katerim servis gospodari in ki ga ima v upravi, sestavljajo nepremičnine, potrebno število osebnih avtomobilov, stroji, orodje in druge naprave za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov.
Določeni osebni avtomobili, stroji, orodje in druge priprave za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov in pa garaže in stavbe, v katerih so delavnice za popravljanje in vzdrževanje avtomobilov, ki so jih doslej imeli državni organi, zavodi in organizacije na območju okraja Celje, ki se obračajo na servis, se prenesejo brez povračila med premoženje, ki ga ima v upravi servis.
5.
Organa servisa sta upravni odbor in direktor, ki je po svojem položaju član upravnega odbora.
Upravni odbor šteje, vštevši direktorja, 9 članov.
Delovni kolektiv izvoli eno tretjino članov upravnega odbora, ostale člane upravnega odbora pa imenuje Okrajni ljudski odbor Celje.
Direktorja imenuje Okrajni ljudski odbor Celje.
6.
Servis ima te-le sklade:
1.	sklad za nadomestitev in velika popravila osnovnih sredstev (sklad za nadomestitev in dopolnitev) ;
2.	sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade).
Servis ima lahko tudi druge sklade, če to odobri Okrajni ljudski odbor Celje.
7.
Delavci in uslužbenci servisa dobivajo plače po zakonu o javnih uslužbencih, po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 7-88/58) in po drugih veljavnih predpisih.
Po potrebi lahko predpiše upravni .odbor v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Celje pravilnik, s katerim določi plače in pogoje za napredovanje uslužbencev servisa.
8.
Za zadeve in naloge servisa je pristojen Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Celje.
9.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja se pa od 1. julija 1958 dalje.
Št. 01/3-7479/1-58 Celje, dne 8. julija 1958.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman .1. r.
165.
Po drugem odstavku 15. člena in 2. točki 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 1-4/57), in odredbi o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Uradni list FLRJ, št. 27/57) ter uredbi o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ. št. 3/58) je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. aprila 1958 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
1.	člen
Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno:
a)	trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, razen prometa na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvajalnih organizacij;
d)	prodajalne zadrug in zadružnih organizacij;
e)	komisijska podjetja in trgovine;
f)	obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa proizvodov, ki jih delajo na zalogo in prodajajo na trgovski način.
Promet proizvodov prodan trgovskim podjetjem in trgovinam se ne šteje kot promet na drobno;
g)	gospodarske organizacije in privatniki, ki se bavijo z gostinskimi uslugami;
h)	zasebni proizvajalci alkoholnih pijač;
i)	komunalno podjetje Plinurna-vodovod-razsvet-ljava Celje od prodaje vseli tehničnih plinov in karbida razen plina butana.
2.	člen
Občinski prometni davek po tem odloku se ne plača:
a)	od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	od prometa s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno ali pa zanje določen način oblikovanja prodajnih cen na drobno;
c)	od prometa z živili, razen z alkoholnimi pijačami;
č) od prometu s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami in vsemi drugimi vrednotnicami;
e)	od prometa s časopisi, revijami, knjigami in vsemi splošnimi obrazci;
f)	od prometa z avtomobili: osebnimi, tovornimi in avtobusi;
g)	-od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njene dele);
h)	od prometa s kurivom;
i)	od prometa -s semenskim blagom;
j)	od prodaje osnovnih sredstev gospodarskim organizacijam.
3. člen
Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje:
a)	od prometa doseženega z maloprodajo v trgovini in obrti 2%, razen alkoholnih pijač;
b)	od prometa alkoholnih pijač (razen piva) v trgovini 15%;
c)	od gostinskih storitev (izvzemši prometa z brezalkoholnimi pijačami, s hrano, -prodajo piva in oddajo sob) in sicer gostinska podjetju, ki imajo
do	30 abonentov	15%
do	60 abonentov	12%
do	130 abonentov	10%
nad	130 abonentov	5%
Povprečno izdano število abonentskih kosil se šteje kot število abonentov.
č) Od maloprodaje alkoholnih pijač (razen piva): v trgovini z vinom, založenih v kleteh in pri proizvajalcih 20%.
Kupci pri proizvajalcih jamčijo solidarno s prodajalcem za plačilo davka po tej točki.
4.	člen
Trgovska podjetja in trgovine, špecerijske in mešane stroke, ki opravljajo več kot 50% prometu z živilskimi potrebščinami (razen alkoholnih pijač), sploh ne plačujejo občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
5.	člen
Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo. Za tiste količine alkoholnih pijač, ki jih kasneje pripeljejo na prodaj, pa so dolžni vložiti prijavo pri Oddelku za finance občine Celje v 24 urah po dospetju in v istem roku plačati prometni davek.
6.	člen
Če se iz poslovnih knjig-gospodarske organizacije, ki je dolžna plačati prometni davek, ne more ugotoviti prometa blaga, ki je obdavčen, lahko Oddelek za finance ObLO Celje z individualno odločbo določi povprečni odstotek občinskega prometnega davka od celokupnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga, razen alkoholnih pijač.
•	7. člen
Trgovska podjetja na debelo, ki se bavijo tudi s trgovino na drobno, plačujejo prav tako prometni davek od prometa na drobno.
Pri teh -trgovskih podjetjih se šteje kot promet na debelo le promet, dosežen s prodajo blaga trgovskim podjetjem in trgovinam, razen če blago na debelo prodajajo v povsem ločenem lokalu.
8. člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55/55) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami. navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 2/54) z vsemi poznejšimi
spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ, št. 33/55) in uredba o pobiranju dohodkov nroračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 19/56) veljajo načelno -tudi glede občinskega prometnega davka od prometa -na drobno.
Prometni davek po tem odloku se plačuje do 5. v mesecu za pretekli mesec, razen davčnih zavezancev, ki so našteti v 5. členu. Do 5. v mesecu predložijo davčni zavezanci pristojnemu denarnemu zavodu. Oddelku za finance občine Celje pa 10 dni po preteku tromesečja, poročilo o doseženem prometu in vplačanem prometnem davku v preteklem obdobju.
Gospodarske organizacije, pri katerih se iz poslovnih knjig ne more ugotoviti mesečni promet blaga, ki je obdavčen, plačujejo med letom mesečne akontacije, katerih višina se izračuna tako, da se znesek, dobljen po obračunu prejšnjega tromesečja, deli s 3. Razlika med vplačanimi akontacijami v tromesečju in obračunanem prometnem davku za tromesečje se plača najpozneje do 15. po preteku tromesečja.
9.	člen
Tolmačenje za izvrševanje tega odloka daje Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora Celje.
10.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati prejšnji odlok Občinskega ljudskega odbora Celje, objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje št. 15 z dne 27. 12. 1957.
11.	člen
Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. maja 1958 dalje.
Št. 01/2-2629/58
Celje, dne 24. aprila 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Celje
Andrej Svetek 1. r.
166.
Po 10. točki 50. člena zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi z določilom 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Kozje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. julija 1958 -sprejel
ODLOK
o zaključnem računu in izvršitvi proračuna za 1. 1957. 1. člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki v proračunskem letu 1957 po proračunu Občinskega ljudskega
odbora Kozje za leto 1957 znašajo:
din
a)	dohodki obč. LO Kozje	46,630.959
b)	izdatki obč. LO Kozje	44,016.946
c)	presežek dohodkov nad izdatki	2,614.015
Finančne samostojni zavodi:
a)	dohodki	5,371.544
b)	izdatki	4,985.970
e) presežek	dohodkov	nad	izdatki	454.691
č) presežek	izdatkov	nad	dohodki	69.117
Proračunski skladi:
a)	dohodki	1,913.936
b)	izdatki	1,908.278
c) presežek dohodkov nad izdatki	5.658
2.	člen
j. Presežek dohodkov Občinskega ljudskega odbora kozje v znesku din 2,614.013 sc razdeli: a) občinskemu proračunu za leto 1958
kot dohodek iz prejšnjega leta	2,091.210
h)	v »talni rezervni sklad	522.803
3.	člen
Presežek dohodkov finančno samostojnih zavodov !\° prepusti finančno samostojnim zavodom za razde-"tev na sklade v znesku 454.691 din.
4.	člen
Presežek dohodkov proračunskih sredstev v znesku 5.658 din se nrenese v sklad za leto 1958.
5.	člen
Zaključni račun za leto 1957 obsega dohodke in
PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV ZAKLJUČNEGA RAČUNA OBČINE KOZJE ZA LETO 1957.
A. PRORAČUN
	Dohodki			Izdatki	
L del — 2. del — V del -4. del — 6. del — ?■ del — ?a del —	Dohodki iz gospodarstva	921.985 Dohodki od prebivalstvu	29,208.132 Dohodki uradov in ustanov	191.765 Ostali dohodki	842.589 Presežek dohod, po prorač. 1956	1,390.582 Dotacija za uravnovešen j e prorač.	16,000.000 Dohodki od skladov	575.906		1. del — 3.	del — 4.	del — 5.	del - 6.	del — 7.	del — 9. del — 10.	del 11.	del —	Negospodarske investicije Prosveta in kultura Socialno skrbstvo Zdravstvena zaščita Komunalna dejavnost Državna uprava Dotacija Obveze in garancije Proračunska rezerva Presežek dohodkov	14,260.508 4.830.374 8.900.374 374.500 10,425.287 2,319.427 349.139 2,557.337 2,614.013
	Skupaj dohodki	46,630.959		Skupaj izdatki	46,630.959
B. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI					
	' Ime	Dohodki		Izdatki	
		Dotacije Lastni	Skupaj	Osebni Material. Skupaj	
	Dijaški internat Kozje	100.000	1,148.000	1,248.000	456.000	892.000 1,248.000	
	Dijaški dom Piljštanj	100.000 1,260.000	1,360.000	300.000 1,060.000 1.360.000	
	Zdravstveni dom. Koz. j e	120.768 2.680.000	2,800.768	1,648.768	1,152.000 2,800.768	
	Zdravstvena postaja Bistrice ob Sotli	101.232	"49.200	850.432	673.632	176.800	850.432	
C. PRORAČUNSKI SKLADI				'	
	Ime Lastni	D o h o d k i		Izdatki	
		Dotacije Blokade	Skupaj	Osebni Material,	Skupaj	
	Cestni sklad	844.222	80.143		683.936	182.660	497.056 4.220	683.936	
	Sklad za štipendije	1,230.000	1,230.000	1,228.562	1.438	1,230.000	
	16?.			ODREDBO	
o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
1.
Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koloradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijača, škr-
Po 29. členu temeljnega zakona o varstvu rastlin Pf-ed boleznimi in škodljivci (Uradni list FLRJ, štev. ^•>-292/54) v zvezi s 7. točko 43. člena zakona o pri-.(jnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in (Uradni list FLRJ. št. 52-644/57) je odbor Kozje na seji občinskega od-.	- ... m. suj. zbora proizvajalcev dne 17. junija
izdal
j ‘novi li organov finski ljudski
izdatke Občinskega ljudskega odbora Kozje, finančno samostojnih zavodov in proračunskih skladov.
6.	člen
Zaključni račun za leto 1957 sc potrdi.
7.	člen
Zaključni račun je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/1-1726/1
Kozje, dne 17. junija 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Kozje
Joško Lojen 1. r.
lupa in krompirjeve plesni se in a območju občine Kozje odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev.
2.
Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev po 1. točki te odredbe organizirajo in izvedejo na svojem območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov, oziroma uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: lastnikov), kmetijskih zemljišč ter na njihov račun.
V hribovitih predelih, ki so za motorno tehnično upremo kmetijskih zadrug težko dostopni, so splošno kmetijske zadruge dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbo!i lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih, tehničnih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo teh akcij.
Zemljišča družbenih kmetijskih posestev so iz določb tega člena izvzeta.
168.
Po 15. točki 50. člena zakona o občinskih ljud' škili odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. točki 26. člena statuta občine, 6. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in pametni davek (Uradni list FLRJ, štev. 19-118/53 m 16-299/58), 11. pripombah k 29. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 6/56, 26/56, 6/57 in 17/57) v zvezi z 2. členom uredbe o pristojnosti občinskih W okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 52-650/57) je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. junija 1958 sprejel
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks.
3.
Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posameznih rastlinskih bolezni škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo, določi za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami.
4.
Za storitve, opravljene po 2. točki, zaračunava kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški).
5.
Če lastniki na območju, za katerega je določil pristojni upravni organ, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo ali ne storijo ob pravem času ali ne na pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene ukrepe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko zaračuna kmetijska zadruga tern lastnikom polno ekonomsko ceno.
Če družbena kmetijska gospodarstva ne izvršijo vseh ukrepov za pravočasno in pravilno zatiranje škodljivcev in bolezni, veljajo določbe tega člena tudi za površine, ki jih ta posestva upravljajo.
6.
Izvrševanje varstvenih ukrepov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odboru. Ta organ vodi o izvrševanju teh ukrepov tudi posebno evidenco.
1. člen
V odloku o vpeljavi občinskih taks, ki je bil sprejet na seji Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice, dne 20. februarja 1958 (Uradni vestnik okraja Celje, št. 8-61/58), se izvršijo naslednje spremembe in dopolnitve:
II.	d e 1
TARIFA
2. člen
V tarifni številki 11. se za točko d) doda nova točka e), ki se glasi:
»e) Za uporulx> zidov in drugih predmetov na javnih mestih (na javnih cestah, mestnih ulicah, na stadionih in podobno), za izobešanje in pisanje reklam od kvadratnega metra 500 din.«
3.	člen
Tar. št. 13 se spremeni in glasi: »Tar. št, 13.
Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi:
din
a)	od	vrednosti	1 milij. din	500
b)	od	vrednosti	nad 1 do 5	milij.	din	1.000
c)	od	vrednosti	nad 5 do 20	milij.	din	2.000
d)	od	vrednosti	od 20 do 50	milij.	din	5.000
e)	od vrednosti nad 50 do 100 milij. din	10.000
f)	od vrednosti nad 100 milij. din	20.000
Pripomba: Za posle, pri katerih se predračunska vrednost ne objavi, se plača taksa do zneska iz te tarifne postavke, ki je odvisna od ponujene cene.
Za ustne javne dražbe se taksa ne plača.«
7.
Za kršitve predpisov iz L, 2. in 3. točke te odredbe se uporabljajo določbe 3. točke 58. člena, 6. in 7. točke 59. člena ter 60. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci.
8.
Ta odredba, začne veljati z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01/1-1411/2-58
Kozje, dne 17. junija 1958.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Kozje
Joško Lojen 1. r.
4.	člen
Tarifna številka 14. se spremeni in glasi:
»Tar. št. 14.
Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenju za žganje apnu, razen za lastno uporabo, 11 a leto din 10.000.«
5.	člen
Tarifna številka 17 se spremeni in glasi:
»Tur. št. 17.
1.	Za registracijo cestnih motornih vozil, izvzem'
ši motorna kolesa din	l °l,u
2.	Zn motorna kolesa din
Razen takse iz točke 1. in 2. te tarifne številk® se plača taksa za cestna motorna vozila, ki zna» letno:
a) za tovorne avtomobile od vsake tone no- din , silnosti	1.500
‘O za tovorne avtomobile in traktorske priklopnike, od vsake tone nosilnosti	400
c)	za avtobuse od vsakega potniškega sedeža	150
(l) za avtobusne priklopnike od vsakega potniškega sedeža	75
za osebne avtomobile do 50 KS	1.000
0	za osebne avtomobile nad 56 KS	2.000
S) za motorna kolesa:
aa)	do 125 cm3	200
bb) od 125 do 500 cm3	300
cc) nad 500 cm3	400
k)	za posebna (specialna) vozila	2.000
0 za traktorje:
aa) do 30 KS	1.000
bb) nad 30 KS	1.500
Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se plača:
a)	taksa iz točke 1. in 2. v taksnih znamkah na prošnji za registracijo;
b)	taksa od a) do i) v gotovini pred registracijo pri Upravi za dohodke občinskega ljudskega odbora.
6.	člen
Ta odlok dobi svojo veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. junija 1958. '
Št. 01-611/3-58
Slovenske Konjice, dne 26. junija 1958.
Predsednik
Občinskega 'ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Šuc 1. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Okrajni ljudski odbor Celje je po 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 8. julija 1958 sprejel naslednje
SKLEPE
Imenuje se gradbeni odbor za gradnjo poslopja za potrebe pravosodnih ustanov v Celju in se vanj imenuje Pogačar Niko, predsednik Okrožnega sodišča v Celju, kot predsednik odbora, Gorenjak Ludvik, tajnik OLO Celje, in ing. Mlejnik Vitel, uslužbenec podjetja za vzdrževanje železniške proge Celje, oba kot člana.
II.
Jonak Radoslav iz Celja še imenuje za upravniku Okrajnega zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov v Celju.
III.
Za sodnika okrajnega sodišča v Celju sc izvolita Maroša Ludvik in Markič Boštjan, oba iz Celju.
I
IV
Jakhel Franjo sc razreši dolžnosti ravnatelja II. gimnazije v Celju.
V.
Orel Valentin sc razreši dolžnosti ravnatelja I. gimnazije v Celju in imenuje za ravnatelja novo ustanovljene gimnazije v Celju.
VI.
Dr. Planinšek Franc iz Celja se imenuje za upravnika Okrajnega higienskega zavoda v Celju.
V upravni odbor Okrajnega gasilskega sklada Celje sc imenuje Krumpak Stefan, poveljnik Okrajne gasilske zveze Celje, namesto komerički Druga iz Celju, ki sc razreši članstva.
VIII.
Dobnik Anton, šef avtoparka pri OLO Celje, sc imenuje za direktorja »Avtoservisa« Celje.
IX.
Za člana sveta za notranje zadeve in splošno upravo pri OLO Celje se izvolita prof. Klinc Emil in Volk Bojan, oba iz Celja.
X.
Bibič Adolf se razreši funkcije sodnika Okrajnega sodišča v Celju.
XI.
V komisijo za revizijo investicijskih programov kmetijskih gradenj se imenuje še ing. Senica Marica iz Celja, za njenega namestnika pa Črcmošhik Pavle iz Celja.
AKTIVA	»KAMBRUS« — INDUSTRIJA BRUSOV, ROGATEC	PASIVA
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 2.205
Investicije v teku......................
Izločena sredstva in druga	in vest. sredstva	1.806
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva......................... 6.023
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 2.510
Druga aktiva........................................ 32
Skupaj . .	12.576
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................... 2.205
Dolgoroč. posej, za dokončane investicije
Razni 'skladi............................. 2.570
Dolgoročno posojilo za finans. investicij Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstvu .	.	.	3.74’
Sklad obratnih	sredstev.............. 2.10’
C)	Viri sredstev v obrnč. in druga pasiva
Dobavitelji itn	druge	obveznosti	....	1-20’
Druga pasiva........................... 030
Skupaj	.	.	12.576
Računovodja: Kunej Avgust 1. r.	Predsednik UO: Robič Stanko 1. r.	Direktor: Vres Jakob I. r-
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. »POHORJE« ZREČE
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...................... 6.860
Investicije v teku.................... 1.148
Izločena sredstva in druga	invest	sredstva	15.168
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstvu.............. 8.002
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............... 10.715
Druga aktivu.......................... 12.558
Skupaj	.	.	"U.43I
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................ 6.098
Razni skladi........................... 16.221
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	1.312
b) Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	9.130
Pasivne časovne razmejitve.............. 104
Sklad obratnih sredstev................ 4.405
C) Viri sred. v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti	....	8.165
Druga pasiva........................... 8.418
Skupaj . .	54.451
Računovodja: Kovše Frane 1. r.	Predsednik UO: Kovše Alojz 1. r.	Direktor: Bcškovnik Karl 1. r.
TRGOVINA »RUDAR« GRIŽE
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...........................
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva..................
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve....................
Druga aktiva...............................
Skupaj . .
375
182
3.237
126
6
3.926
A) Viri osnovnih izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 375
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
Razni skladi............................ 266
Dolgoročno posojilo in finansiranje invest.
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
R) Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev.................. 33
Banka — kredit za obratna	sredstva	.	.	2.792
Pasivne časovne razmejitve.............. “
C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji m druge obveznosti	....	4ll
Druga pasiva.............................
Skupaj
Računovodja: Srebre Jože 1. r. Predsednik UO: Semprimožnik Franc 1. r.
Poslovodja: Medvešek Silvo L r-
AKTIVA	TRGOVSKO PODJETJE »AVTOMOTOR« CELJE	PASIVA	
Naziv postavke	V 000 (lin	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 6.341 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	3.580 II) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 78.992 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 15.623 Druga aktiva	 2.044	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 6.341 Dolgoročna posojila za dokončane invest. Razni skladi	 6.786 Dolgoroč. posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . B)	Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev	 512 Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	80.000 Pasivne časovne razmejitve	 20 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	....	6.204 Druga pasiva	 6.717
Skupaj . .	106.580	Skupaj . .	106.580
Računovodja: Petaver Danica 1. r.	Predsednik UO: Faktor Peter 1. r.	Direktor: Uršič Dominik 1. r. LESNO PODJETJE »LAVA«, CELJE	
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna isredstva	 10.311 Investicije v teku		 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	4.211 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 27.027 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 15.466 Druga aktiva	 91	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 9.926 Razni skladi	 14.130 Drugi viri za finansiranje investicij . . .	385 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	14.220 Pasivne časovne razmejitve	 60 Sklad obratnih sredstev	 5.249 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	....	7.223 Druga pasiva	 5.913
Skupaj . .	57.106	Skupaj . .	57.913
Računovodja: Dokler Emil 1. r.	Predsednik UO: Kovač Anton 1. r.	Direktor: Maslo Drago 1. r. Podjetje je obrtnega značaja. V letu 1957 je bilo povprečno zaposlenih 26 oseb. Celotni dohodek je Znašal 124,197.501 din, čisti dohodek pa 27,642.954 din. Vrednost bruto produkta se je v primerjavi z letom I'156 dvignila na enega zaposlenega za 36%. »PLANINA« — PODJETJE ZA PROMET IN PREDELAVO MESA, CELJE	
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 30.693 Investicije v teku	 ^ločena sredstva in druga invest. sredstva	2.236 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 13.211 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva upci in druge terjatve	 10.258 'Uga aktiva	 1.155	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 6.254 Razni skladi	 2.745 Drugi viri za finansiranje investicij . . .	5.300 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.	19.139 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	11.700 Sklad obratnih sredstev	 69 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	....	12.346 Druga pasiva	
Skupaj . .	57.553	Skupaj . .	57.553
AKTIVA
KMETIJSKA ZADRUGA ŠENTVID PRI GROBELNEM
pasiva
Naziv postavke
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..........................
Investicije v teku........................
Izločena .sredstva in druga in vest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva..................
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge ter jatve..................
Druga aktiva..............................
V 000 din
Naziv postavke
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.348
543
Sklad osnovnih sredstev...................
Investicijsko posojilo za osnovna sredstva
Razni skladi..............................
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
3.938
5.754
420
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.
Sklad obratnih sredstev..................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti .	.	.	.
Druga pasiva.............................
V 000 din
1.090
258
748
2.510
61
6.964
372
Skupaj . .	12.003
Skupaj . .	12.00’
Računovodja: Škornik Anica 1. r.
Predsednik UO: Žnidar Martin 1. r. Direktor: Narat Anton k r-
Zaposlenih je bilo 7 delavcev in uslužbencev. Realizacija prometa je bila 41.100.484 din ter je bil s tem letni gospodarski plan 118% dosežen. Koeficient obračanja zalog blaga je 12. Na enega zaposlenega delavca je odpadlo 8.200.000 din prometa. Vse obveznosti do družbe so bile tekoče poravnane.
GRADBENO PODJETJE
' . v	- ' V
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...............................  15.756
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	8.897
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 17.637
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve........................  30.808
Druga aktiva....................................... 277
Skupaj . .	73.375
Računovodja:Rudi Satler 1. r.	Predsednik UO:
»GRADBENIK« ŠOŠTANJ
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................. 14.322
Razni skladi............................. 11.834
Drugi viri za finansiranje investicij .	. .	1.434
B)	Viri obratnih sredstev
Bunka — kredit za obratna sredstvu .	.	8.503
Pasivne časovne raziinejitve..............
Sklad obratnih sredstev.................... 4.136
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti ....	33.H-’
Druga pasiva.........................
Skupaj . .	73.375
Jože Globočnik I. r.	Direktor: Jože Kompan L r'
\
Izdaja finančno samostojni zav.od »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor prl Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 —• Naročnina znaša letno 700 din, cena posamezni številki 30 din — Tek. račun: 603-70/2-599