Poštnina plaćan* v gotovini Leto LXVm., št. 251 Ljubljana, torek S« novembra 1935 Cena Din t,- *aumju vsiLK aan popoldne, izvzemsi' nedelje ln praznike. — inseratl do 30 petii rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji inserati petit j rs ta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni daven posebej. — > Slovenski Narod« »eha mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO VS CPRAVNIsTVO LJUBLJANA, Bjufljevm unca »tev. 6 Telefon: 8122. 3123. 3124. 8126 ln 3126 Podružnice: MARIBOR Strossmaver jeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St 26. — CELJE: cellsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon *t- Sfi podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Iti Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani it 10.351. Italijanska ofenziva v zastoja Nastalo deževje ovira napredovanje italijanskih čet, ki pa jih sili k previdnosti tudi taktika Abesincev, izogibajočih se vsakega resnejšega spopada T4^ticon. r*. novrmbra. r. Po razvoju italijanske ofenzive nq severni fronti ie sedaj ja<^no, da žele zasesti Italijani Mahale. Po «*o?rla«nih poročilih vseh por^na-"''^v prilik je računati s tem, da ne Mn imele italijansko čete na svoiem p^MiV^niii nroti Makali nobenih posebnih težav. Abesinci se na t°m delu fronte umikajo čisto po načrtu ter se zadevo! tu ieio samo s tem, da zaviraio nii-horo zaščitne strpž^ prenaglo prodiranje i+aiiiar>«:kih odredov. M^-k«ia ftfe.ie okoli 5000 nr^b;,»*alcev ter ie glavno meeto vzhodne T'^t^ie. H^eim ie Aduq srlpvno mesto zanaHne Ti greje. Z zasedbo Makalp booo Ttaliiani eosno^ar-ii re.iofne "okrajrne Ti°reie. O* MQkaie b^do deli it^Mianskih 5f* v^^^^k^^ nro-d1***^1! nroti sudanski me'i, ki ,f>ži f-0 ka-k;>| 140 km zt-ačne črte zapadno od Maks Ttaliiani posvečajo secH 1 ivs^bno oo-7omos,t nomirieniu in pridobivanju orobi vaVttva zasorienih nrod^ov Ti«~rpie. Povedani' i*sr**hi jim vHva^o velike nađe, da se 'im bo oosreč^o deloma 7 dp-pnriom. do^ma pa z odVč";m n°°* tv>t*i d'sci^^nirati p^iado raznih več'ih in manjših pogrlav?»riev v pokra iini T:greje ter na ta na^'n zavarovati hrbe* nro-t; iucn nroiirp :o^^ vojsko nrvd vsnk:m iznenadaniem. Spričo velikih --'av^ih del in i:ivpsh>;; ki jih vlazain It^li^ni v pokra iini Tiorejp. ie več kakor iasno. r?o r>P rm«ijjQ vr^ -/ipDa zapu^^i te po-l-'r> 'iio Tw»«- - p 11 r!'' i^n*k° vr>i?k5 to4 i »"T-o+o "h*4--v-.f| nf-rb. ni r»r?*"*kov^»t5. 4n «o K* A Krcinopm sam'7*1^ V"^° i P^S^-^^i'-O - - v, c ^3: ♦ i 7pco^nnp p <-> V ti i* -p fn k"*" T>'-■pno 7/-< -* o p*^f-rf»n*i^ + o p »•* S1 »n 1 o Tri b" ^"1 " c»o"t-«o 1- >■»«« T>ip"| 1 + p *i -"-ri^l-i^v, v^-IHtv, Vp.'fHh moč je s s^he-rnim AT^i5if-0 XTi1j-;?ln rvq. ni samo WW Žno iz ptTa.V**5.***!!^*! wH.ikov\ necro tpdi [z či<=to t^^o*—1"'1-« »-az^TOv. Prpko n.iesra po*p pn^Ko''"n i- -> r-^ vnri^k? po+ i z o^-ped^e Au^c^i^ Eri+Teio nroH za^^u .«ifJu. T4oi^o-.i Vv-do sedai gotovo v kratkem j7H m*nq trvčka. do kamor so orodrH Ma 1?P."> njihovi odredi pred porazno bitko ori Adui. Tudi takrat so sa Abe-s'nci <=korai brez odrora umikali do Maka1? ter celo izpraznili to mecto, ki ga ^° 7qcf.^oi z bata'ionom voiakov maior To^f^Ui. Ko so se Italijan; dobro vs*^d!i v Mnka'i. pa Kh ie nen^Hon« napadel t veliko nrer^rvč-fo abesinski ras Makonen ter iih po-azil. rp-^l del, jst&H^AJlRke voi?ke se je taVrat rešil. V borbi je p^-de1 tudi major Toselh. Ho sedal se ita.lijan5ki odredi še niso nikjer spoprijeli z redno abe^insko vojsko, nero samo z oddelki abrsinskih četnikom, ki pa so včasih močni do tisoč mr*z. Ti čptntki se zelo skrbno skrivajo v ska'ovitem terenu ter jih ne morejo v eorskih klancih in prepadih odkriti italijanski letalci kljub niihovim ve'ikim bravuram. Četniki se preko dneva skrivajo in izvršujejo samo nočne napade, ki stanejo Italijane hude človeške in materialne žrtve. Ti četniki so posebno agilni tudi v danakilski puščavi, kier fo zastrupili skoro vse studence, tako da trpe italijanski vojaki veliko žejo. Zadnje čase so se pojavile med italijanskimi vojaki tudi tropske bolezni, kar je pripisovati deloma pomanjkanju vode, de1 orna pa tudi naporni preskrbi z živežem, ki °ra morajo vsega dovažati od mori?. Italijanska poročil; Rim, .5. novembra. AA. Snočnji listi so objavili prva poročila o včerajš^ nh operacijah na fronti okrog Makale Po teh vesteh so italijanske prednje straže včeraj opoldne prodrle v Adi Abi. ki leži 65 km južno od Hausiena. Na severovzhodni strani Makale pa so italijanski prednji oddelki prodrli do Agule, ki je od Makale oddal iena 35 km. Italijani so prodirali z največjo lahkoto, ker niso nikjer naleteli na večji odpor Abesin-jpuv. Le ponekod je prišlo do neznatnih spopadov z abesinskimi patruljami, ki nadzirajo prodiranje Italijanov. Italijansko levo krilo prodira bolj naglo, na desnem krilu okrog Aksuma in zlasti ob reki Takaza pa so Italijani naleteli na hud odpor in so neprestano v boju z manjšimi abesinskimi oddelki. Italijanski ranjenci se vračajo Port Said, o. novembra, o Tukajšnji arabski list *A1 A h rani' poroda, da je v^€* raj prišlo v P o rt Said 7 italijanskih laduj. ki de sankcij proti Italiji, misli pa, da to še ne bo preprečilo ttaJijanstkega vojnega pohoda. Ukinitev prepovedi iz voza orožja in municije v A bes ini jo je prišla prepozno, tako da Abesinija doslej od tega še nima pravih koristi. Abesinsko vojaštvo se bo moralo šele tzvežbati v uporabi modernega orožja, toda v par tednib bo mogla Abeetnija odbiti vsak naval Ras Gukša v nemilosti Italijanov London. 5 novembra, o. Po zadnjih vesteh iz AMnare je prišel ras Gukša v veliko nemilost pri Italijanih Danes so ga z močno stražo privedli s fronte v Adigra^, kjer je zaprt in strogo zastražen. Zabranjeno mu je zapustiti hišo in ne sme z nikomur priti v stike Ni znano, nenavadnih ukrepov. ki: j je vzrok teh Berlin, 4. novembra A A. t>NB poroča iz Addiisa Abebe: Ras H-aid-e Selassi Gukša. ki so ga ialij«nske oblasti poa*avile za guvernerja v 'Agami. se sedaj stalno mudi v Adi-gra^-u. kakor so mu odredile italijanske oblasti. Pravijo, da ga Italijani stražijo In d« se ne sme brez nj'bove^* dovoljenja od_ straniti. Francozi ne puste prevažati preko svojega ozemlja nemškega orožja za Abesinijo Džibuti, 5. novembra. o- Tukajšnje francuske oblasti so znova prižle v skrajno neroden položaj. Kakor znano, jo po versa rt loški mirovni po?o/lbi prepove-'«« vsak prevoz nemškega orožja in mu«.ic-ije preko francoskega ozemlja, v Džibuti pa so prispele tri nemške ladje polne munic: je in drugih vojnih potrebščin, namen e nih za Abesinijo Francos-ke oblasti so ?-a enkrat zab-~anUe izkrcanje tega tovor«, ter uvedle preiskavo, ki naj ugotovi, ajli je ta municija in ostali vojni materijal izdelan v Nemčiji ali pa je tu,1«^ izvora. Ce bodo usotovHi. ix 4a bi »e tako takoj odstranile te£»ve, ki hi BS pojavile pri praktičnem izdajanja pegadb*. Pogodba stopi raca »no v veljajo im 20 ne-vembm Ratificmatia pa bo SjfNMUp pozneje. Novice iz Beograda Beograd. 5. novembra, p. S povratkom Nj. Vis. kneza namestnika Pavla v Beograd je zavladala v političnih krogih velika živahnost. Vsi parlamentarni klubi imajo svoje seje in konference, na katerih razpravljajo o političnem položaju. Tudi klub senatorjev JNS nadaljuje danes že včeraj pričeto razpravo o notranje političnih prilikah ter o od noša-jih Narodnega predstavništva do vlade. Presednik vlade g. dr. Stojadinovič je bil smoči v avdijenci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Avdijenca je trajala skoro dve uri. Kakor se danes zatrjuje iz vladnih krogov, se bosta skupščina in senat sestala še le 11. novembra. A ca Stanojevič je imel danes zopet ločeno posvetovanje s prvaki staro radikalov. Ukinitev srebrnega denarja na Kitajskem Sangh&j, 5. novembra, o. Sinoči je kitajska vlada objavila odlok, s katerim se ukine nadaljni obtok srebrnega denarja. Srebrni denar preneha biti že z danas-njhn dnem zakonito plačilno sredstvo in se mora zamenjati za papirnate bankovce. Skrivanje srebrnega denarja se bo kaznovalo s smrtjo. 1300 kandidatov. V 42 pmoarih j* bil postavljen samo po en kandš da t. tako da v teh okrajih sploh ne bo volitev in nt n edini kandidat je lahko smatrajo kot 1 jeni. Dosedaj 25 kandidate* vla-de nima protikandidatov . Huda eksplozija v Avstriji Dunaj, 5. novembra, r. Včeraj je n»-Staka V tvornici municije v Blumenau pri Wiener Neustadtu huda eksplozija, pr| kateri se je porušil eden izmed tovarniških objektov. Škodo -enijo na 300.000 šilingov. Kakor sodijo, je nastala eksplozija zaradi vnetja nitrogliceii- I300 kandidatov *a 6I5 London, 5. novembra, r. Za 615 sedežev v pariamerrtu, ae bo pri volštvsh potiugowa4n Nova danska vlada K odan j, 5. novembra- AA TaAsoj po ae- deijskln parlamentarnih voUrtvmb ao m pričela pogajanja m rakozMBtarukiei(|o vftade. Pogajanja, ao ae ae veeraj aalerjufiflm in ao ininLsBtri pravde, aociaJaae politike, brfpavi-ne, za javna deda. proaveto in cerkvene aa-deve podali ostavko. Dosedanji minister sa socinlno podirtko prevzel resor pravile, ostali resori pa so bul dodeljeni norim po. litjčjiim osebnostim. Nova vteda je bHa sestavljena tako-lo; Mfnistrski predsednik Staumc (socialni demokrat), zunanji mferiatar dr. Munrn (demokrat), finančni (socialni demokrat) t notranji Dalrard (demokrat), mlntviar pr^rdr StainJce -sociairu ctemcOcrajt) Icm-estijstvo Rordln^ (sodaini rihtaxjax. Tudi naši olimpijski kandidati so svak večer >bfli rihtarja«. V vsakem pogtedu na visku je bil žnadar, ki so mu pošteno ustrojili kožo. k čemur sta zlasti prispevala Senčar m Novsak. katerih trde pesti de danes nekateri dobro pomnijo. Ko je bil riMar že dovolj proslavljen so zaceli z drugo igro — keglanje na malem biljarda. Tekmovalci so se rsaodeMI v dve skupini. Posebno srečna je bila skupina z nsčeArrikorn tehničnega odseka JZSS i botrom: na čelu. Skoro vselej so nmagaH toda takoj je bil napovedan revanš ki če tudi tedaj ni bila sreča mila, so se pa spravili na >majsterco« Za zabavo je bilo torej dobro preskrbljeno in ni čuda, da je bilo razpoloženje olimpiooAov odUtoo. Tudi sicer zasluzijo pohvalo- Železniško vožnjo so plačali sami to je le ostuuo prevzel savez Klubovi funkcionarji bi bili veseli, ako bi vladal tudi v drugih športnih panogah tak idealizem. JZSS je poskrbel, da bo naša smučarska reprezentanca enako opremljena. Za tekmovanje bodo imeli enotne hlače iz sive Šotorovine in modre sveatre z državnim grbom, za parado pa temno modre pumparice. Vprašanje trenerjev je tudi že rešeno. Tekmovalce za klasično kombinacijo bo treniral Norvežan Gunnar Hagen iz Osla. ki ni samo izboren tekač, temveč tudi specialist za skoke. Tekače bo prevzel Eino Kuisma. absolvent trenerskega tečaje finskega smučarskega saveza, ki je lani vežbal finsko reprezentančno moštvo, dede slaloma in smuka so se končno odločili za Pramca Harerja. ki je že lani v splošne zadovoljstvo vodil trening naših reprezen tan tov. Ko smo že pri smučanju, naj Se omenimo, da je JZSS ponudil izvedbo saveznega prvenstva v klasični kombinaciji Mariborskemu podsajvezu Ta je sprva ponudbo odklonil, zdaj pa je pristal. Prvenstvo bo 17. ta 18. januarja ta sicer tek v okOHci Maribora, skoki pa na Betnjavi. Vztrajno-stna tekma bo po vsej priliki v Bohinju. Večer Slovenske sodobne glasbe LjK*ijwoa, 5. novembra Skalni pooocevalec, Jn je sinoči moral prisostvovati baietoopevski prireditvi v Opernem g4e<4e*Bču, je poobiosrttl podpisanega, da se udelefi v njegovem imenu intimnega koncerta slovenske moderne gilaebe, ki se je uW istočasno v Hubadovi pevski (rvo-racti Glasbene Matice. Na sporedu so se predvsem men je vale •ktedbe dveh skrajno levičarsko usmerjenih slovenskih komponistov. Slavka Osteroa in I>r. Danile Svare. Kot pevski solistinji sta nastopfli sopranistin>a Štefka Korenčanicva in alrisfcmje opemeBrodmkOTn< in Osterčevo pastozno podano »Prooesijoc. Izmed štirih pesmi imenovanih dveh komponistov, ki jih je v7»rno zapela absoVvirana konservatoris'ka gdč. Koren-oanova, je sodobno clasbo ljubeče občinstvo, ki je prav lepo napolnilo Hubadovo dvorano, dalo močneje priznanje švarovi >KaKviSku srca« isAeca pkladatel j« kakor erw-ko drzno alonaimima pesmicama O»teroa >Kam preva< m »Na trujikj« s tipičnim koncem >Ah, Anetac. Manj uspeha so imele zavoljo prevelike razkosano^ti vijolin«ke skladbo obeh aodobnrh avaniaardistov (3 skladbe in soneta), izmed katerih zn-htevajo zlasti Svarove varijacije veliko tehnično znanje * oktavah, dvojemkah. arpoggih. f1nrskih sposobnosti. Razen Lesko viče ve sonate, ki je ie no spremljal prof. Lipovšek, je pri ostaiih točkah sedel pri klavirju dirigent g Dr. Svara, eden naših najbolj&h oiin'stov. duša celega aa razvoj naše glasbe iokaj poučnega koncerta, ki ew je o i Jo jala tudi naša kukavica. m. Nova sokolska trdnjava Medvode, 5. novembra. Prijazne Medvode so*si v nedeljo nadele praznično lice. Hiše so bile v zelenju in zastavah, ki so plapolale v pozdrav številnim gostom, prihajajočim k svečani otvoritvi novega Sokolskega doma. Že dolga leta so zbirali vrli Medvodčani denar in prispevke za Sokolski dom. Zrno do zrna pogača, dinar do dinarja palača! Novi dom, ki so ga zgradili na prostoru med kolodvorom in mostom čez Soro, sicer ni palača, vendar bo v polni meri služil svojemu namenu. Lepo in praktično so ga uredili in ob njem zgradili tudi letno telova-dišče. Slavnostni otvoritvi so prisostvovale malone vse Medvode in bližnja okolica—dokaz, kako globoko je ukoreninjena sokolska misel na Gorenjskem Prišli pa so tudi Številni bratje iz Ljubljane, med njimi starosta Ljubljanske sokolske župe br. dr. Pipenba-cher in župni tajnik br. Flegar. Slavnostna otvoritev noveca doma je bila ob 16. V lepo in okusno okrašeni dvorani je sokolski pevski zbor zapel Pasčanov >3o-kolski pozdrav«, nato je pa spregovoril starosta br. Franjo Sesek. Podčrtal je pomen nove zgradbe, naglašujoč. naj služi telesni in duševni vzgoji naroda, naj bo zbirališče vseh pripadnikov Sokolstva in žarišče kulture. Pevski zbor je pod vodstvom br. Kr-žišnika zapel več pesmi, za katere je bil deležen prisrčnega aplavza. V imenu Ljubljanske sokolske župe pa je nato čestital k zgradbi lepega in ponosnega doma starosta dr- Pipenbacher, podčrtaj oc naloge Sokolstva za naš narod in vzgojo mladine. Zaključil je z vzklikom »Naj živi kralj Peter II.«, j čemur so se vsi navzoči navdušeno odzvali. Dramski odsek je vprizoril igro >Postržek< v režiji br. Borisa Medine, ki je tudi igral glavno vlogo Ljubka igra je bila občinstvu zelo všeč in simpatična Anica Bohinčeva je prejela za svojega »Postržkac mnogo priznanja, a tudi ostali so bili deležni hvaležnega priznanja. Po končanem sporedu se je razvila v dvorani ob zvokih sokolskega orkestra prijetna zabava. Dolenjska železnica in tujski promet GirosupU«, 6. novembra Veliko se je se govortto ia pisalo o Oo-lenjski aaieanici. vendar pa je btto vse brez uspeha. Železnic* ae ni ICTiv***"a za nobeno prttožbo, t*mvec mm kar naprej drži gesla visnjegorekega potta: po6*ai pa sigurno. A sedaj Je tedi ta sigurnost od* povedala, kot se Je jut ■■slu v osartek. Tedaj sta poPok»»ki ln vsesmi vsak ob stata sred) proge, ker niste mogla speljali Popoldanski vlak je pred —eni v Šmarju obetaj in ni mogel naprej. Po dol-gean pojakmsanjn in pomikanju naprej in nasad, ki pa ni prineslo nobenega uspehe, so moraft odklopi« kočevski vifek. Tako je odpeijail naprej sam dolenjec do Šmarja, nato Pa se Je vrnil po kočevca. Pri večernem vlaku je bilo podobno. Vlak se je ustavil že v prvem šmarskem predoru m atol eetrt ure. Seveda je nastala med ljudmi precejšnja panika, ki jo je se po večala okolnost, da ae je vlak ustava v predoru. Hitro eo odprli okna, a 00 jih morali zaradi dima takoj zopet zapreti. Po četrt Tirnem čakanju je vlak potegnil iz predora to spet obstal za pol ure. Morali so poklicati na pomoč lokomotivo tovornega vl^ka iz Šmarja. Kakšen porazen vtje so odnesli o dolenjski železnic: issletniki in tujci, ki Jih je bilo objlo. si lahko mislimo. Dokler bo dolenjska železnica najslabša v vsej Sloveniji, zaman vse delo za razvoj tujskega prometa. Kdo naj <=c vozi s tako železnico, 6e pa sploh ne ve, ali in kdaj «e bo pripelijal tje, kamor je namenjen? Naj že-leznlžka direkcija vendar že poskrbi, da bo tudi na dolenjski železnici nekoliko več točnosti! Skrb za najbednejše med bednimi Maribor, 5. novembra. 6. oktobra je potekla dvoletna poslovna doba prvega kuratorija Postaje za socijai no skrb rekonvalescentnih delavcev v Mariboru. V novi kuratorij, obstoječ iz am. stoptnikov delodajalcev in delojemalcev, zastopnika karitativnih društev in OU2JD, je Gospodarsko predstavništvo v Mariboru imenovalo za industrijsko delodajalsko skupino tovarnarja g- Josipu Hutterkv, direktorja tvrdke Doktor in drug g. Karla Fiseherja in industrijca inž. Oskarja Dra-čarja; za trgovsko delodajalsko skupino veletrgovca g. Ferda Pinterja m za obrtništvo ozir. ostale podpornike, podpredsednika Gospodarskega predstavništva g. Andreja Oseta. — Delavstvo pa je potom svojih stareSffi-obratnih zaupnikov imenovalo v novi kuratorij kot zastopnike za industrijsko delojernalako skupino gg. Kokola Stanka, Vidovica Stanka m go. Marico Gerkman, za obrtnike g. Sajeta Slavka in aa trgovsko skupino g. Vriska Ivana. Karitativna društva so imenovala v novi kuratorij g. dr. Ivana Jančica, OTJZD pa upravitelja ekspoziture g. Pranja Sten ovca. Na prvi seji, le se je vrftfia v sredo 80-oktobra v prostorih ekspoziture OUZD v Mariboru, je bil pri konstituiranju novega kuratorija Stanice za socijalno skrb re. končalescentnJh delavcev v Mariboru, ponovno vsvol jen za predsednika višji državni pravdnik v p. in narodni poasanee g. dr. Ivan Jancic. za podpredsednika g. Stanko Vidovi-**., za tajnika pa g. Franjo Stenovec, v nadzorstvo pa industrijalec g. Hutter tel ga. Gerkman. Stanica, kl je nabrala do 30. septembra za podpiranje in oskrbo najbednejSih med bednimi Din 114.564, se hdvsim cianom kuratorijta za njihovo ljube m ji vo sodelovanje tem potom naj iskrene je zahvaljuje, zahvaljuje pa se tudi vsem podjetnikom in delavstvu ki podpirajo stanico, zlasti usta. noviteljicama tvrdki Hutter ln drug in Dootor in drug. Obširneje poročilo o delovanju te inati, fcucije v pretekli poslovni dotu, sledi. Važna odločba o taksah v siromaških zadevah Čeprav je novi zakon o sodnih taksah z dne 30, maja L 1980. v veljavi, in sicer v kazenskih zadevah že od 1. julija |> 1930., v civilnih pa od 1. aprila L 1933., vladajo v poedinih primerih pri raznih sodiščih se zmerom nesoglasja in neenakosti glede taksne oprostitve v siromaških zadevah. Tako SO na primer do zadnjega časa pobirala nekatera sodišča od zastopnikov kolko-vino tudi za pooblastila v onih rečeh v katerih je imela stranka siromaško pravico, čeprav Ukani zakon tozadevno v določilu Sena &, odstavka 4., se precej jasno določuje učinek priznanja siromaške pravice. Tozadevno zakonsko določilo se glasi dobesedno takole: »Učinek priznanja siromaške pravice se začne onega dne, ko se jffroči sodišču prošnja s potrdilom o imovinskem stanju, ter velja za vse spise, vsa dejanja in vse listine, ki je nastala zanje po predpisu člena 2, tega zakona taksna obveznost tega dne in pozneje.<. Na pritožbo, ki jo je vložil neki zastopnik zoper plačilni nalog, s katerim mu je davčno oblastvo radi neplačila takse za pooblastilo, ki je bik) priloženo sodni Aogi za oprostitev taks na podlagi uverenja o imovinskem stanju, predpisalo redno takso in kazensko takso z dvakratnim poviškom, je izdala sedaj finančna direkcija v Ljubljani važno odločbo, s katero je točno pojasnjeno, da velja taksna prostost tudi za pooblastila, ki jih rastavlja jo in podpisu- jejo stranke odvetnikom i ji drugim 2Asto{>-nikoni, toda le |>od pogojem, da je pooblastilo izstavljeno in podpisano šele istega dne, ko se vloži pri sodišču prošnja za pi 1 znanje siromaške pravice, čeprav se taka prošnja reši od sodišča šele s poznejšim datumom. Taksna obveznost za pooblastilo nastane takoj ob podpisu in izstavitvi pooblasti1.! Zaradi tega ie treba paziti na to, da je prošnja za siromaško pravo vložena takoj isti dan, ko je podpisano pooblastilo, ker sirer podleži taksi, ki znaša za specialno 10 Din, za splošno pa '20 Din od enega podpisnika, kar je *a današnje razmere precej visoko. Ker mora biti uverenjo o imovinskem stanju, ki je potrebno za dosego siromaške pravice, ako se ga poaluji oseba, ki ni samostojen gospodar, nego le siromašen viničar ali najemnik, potrjeno in podpisano razen od gosjHviaria tudi od pristojne občine, nadahe davčne upravo ia sreskega načelstva, in traja v rei pume rih nekaj tednov, prodan obkro/.i to pot, j*" jasno, da se s tem r.šitev zadev /natno zavleče. Zaradi tega se poslužujejo posebno v sodnih zadevah siroiua'-ko pravice najsiromašnejše strank««, ki nimajo denarja za ogromne takse. Tolika rainejsa je torej predmetna odločba finančno otroki i-je, ker je naposled s loOaO interpreta« 1 jo taksnega zakona v pogledu siromaške pravice podana tudi olajšava v prid ^ironiaš-I nejšim slojem Postranski »zaslužek" Ljubljana, o. novembra. ČV«5i so teiJoi in vsak se nad ozre za za-sJužkiijn, tudi oud, ki so v službah. Kdo ha se peč branil postranskega zaslužka, zlaeti ako mu to dopuščata čas in prilike. Tako si je tudi najbrž mislila neka gospodična iz Ljubijane — njeni mesečni dohodka znašalo 600 Din — m je objavila maši oglas, da išče at popvkntnske ore strojepisno dek> ak zapOsvter. 2e če« nekaj dnd jo prejela pismo uglednega obrhulod rs Rožne doline, naj se oglasi pri njem, češ da bi mu na stroju prepisala nekaj kotespondence. Vsa veseje se je podviza** v Steno dot no. Obrtnik jo je ljubeznivo <9ptrejel i« ji takoj nakazal delo. Mnogo res »i btVx približno pokfcrugo uro je pisala goerjoe nektari korespondence BI rnfcunov, as kar je dobila 5 druarjev! Tako je bila preseuečeoa. <** se s* pose-bssa celo »hvaliti za bogato nagrado. Obrtnik ji je spet ljubeznivo afisrdl nolon hi pripomnil: Če Vas bom se kdaj potreboval, Varo bom že e»pwročiJ. Treba be prepiffiAi še nekaj re^onov- [Tpami, do ee kmaki rodimo. Najbrž pa uboga #%ro)epdaka k ndmimmc mu obrtniku ne pojde več pimti. Mali oglas je veljal 18 Din od svojeg« doma v Rož. dol. je pa rabila celo uro. Oe pomislrmo, da je prejela aa vse Aopari 5 rvin, vidimo, d« se je postranski zaslužek ree izplaval. Res sramota ««, kaaro nekateri mrwbij»jo ewijadno bedo »svojega blrižnjega. Al res ni nebano zaščite proti takemu rjostiooaoru? Iz Maribora _ Knjigovodski tečaj obrtni'iov Je zaai)n- čen- V četrtek zvečer je mariborska poslovalnica zborničnega obrtno pospeševalnega zavoda zaključila lepo uspeh obrtni knjigovodski tečaj, ki ga je obiskovalo zelo mnogo obrtnikov. Tečaj, ki je naš obrtniški aa-raSSaj seznanil s knjigovodstvom, je vodil g. prof. Struna, Na zaključnem večeru je spregovoril nekaj bodrilnih tesed obrtno zadružni nadzornik g. Založnik. — Prva glasbena raprisa. Prva ponovHsv Straussove operete »BeneSka noče, ki je ob premieri pred polnim gledaUSČem dosegla izredno lep uspeh, ho v čet nek, 7. novembra. V glasbenem dolu je ta opereta pravi biser, vsebinsko pa ugaja po mnogih komičnih situacijah in zapletljajih. — V Use sta si skočili. V Studencih sta se spoprijeli Jožefa L. in njena soseda. Po ostrem prerekanju sta si ženski skočili ▼ lase in Jožefa je omahnila zadeta od steklenice s katero jo je nasprotnica udarila po glavi. Jožefa je morala k zdravniku, zmagovalka pa z orožniki. — Prek ori step tečaj. Prav je, da bo se zganili in priredili tečaj za pisavo in besedo v izložbi, ki se bo pričel jotri, ▼ sredo MARU SKALAM ROMAN Sida SiboMua Silan je jezdil po poti mimo Jasnice. nato med travniki in pašniki, naposled pa zavil v breg skozi gozdove, ki so dvigala na levo in desno svoje zdravo les po bogastvo. Ti gozdovi, ki so dol^a sto letja preživljali Pohorce, jim bili edini, a vučoo nevsahljivi vir težkega dela, pa tudi dohodkov m nekakšnega, že skoraj standardiziranega blagostanja. Ti gozdo-pi, ki so v čas« verrke denarne in gospodarsko depresije poataH mrtvi kapitafi, začarani speči vitezi, bodeči se kdaj pa kdaj spet za kratke tedne ah" mesece novih koujunktiu, toda osramočeni in n-žaljeni zaradi razvrednotenja svoje vrednosti. Morda ni nihče na vsem Pohorja Čotfl z njimi vseh teh bolesti tako živo, kakor Josip Sifon. Doli na Silanovini so ros — sedaj te Se podnevi in deloma celo omejeno — ropotati stroji in tkati blago vseh vrst, toda njemu njihovo Topotanje ni moglo vrbađrtl takega M?odja, kakor pesem sekir v gozdovih in žag ob vodi. To ropota«je ma je btto večno nekako taje. Morda ga je preveč spominjalo ma boja m pooCanja, ki m« jih je ne-koč prineslo. Oozdovi, poboaalil goaxk?vf! Ne, Ponore nt bfl rojen ne za tndnsrrijca ne za Inda^tiiMoega daiaKm, rojen je bil za trgovca, Žagarja ali delavca. Le s težavo in s krvavečim srcem se je mogel kdaj vživeti v novo, zato je v tem novem navadno tudi tako naglo izgubljal tla pod nogami in padal v čudne ekstreme: od kmeta je postajal razredni proletarec, od v lastno zemljo priraščenega Slovenca brezdomec ali renegat. Iztrgan nasilno iz gozda, je izgubil korenine in ž njimi dotoik zdravih pohorskih slovenskih sokov. Je mislil Josip Silan na to, ko je jezdil po stezah in kolnikih svojih gozdov? Najbrže ne, saj se ni nikoli poglabljal v probleme, ki ga niso trenotno neposredno zanimali, ali celo že dušili. MisHl je na svoje zadovoljstvo, da je izginil še tisti. Jci je bil vsaj formelno lastnik prej čisto njegovega silanovskega kraljestva. Njegovo mrtvo truplo so odpeljali v Maribor in tam položili k večnemu počitku poleg Adotfa Rogana in njegove žene, katere krsto je dal Evgen Rogan že prej pripeljati z Dunaja. Josip Silan je šel za Ervinovim pogrebom s topimi, necavzoC nimj mislimi. Opravljanje te konvencionalne dolžnosti se mu je zdelo čisto nepotrebno. Od vsega, kar je videl pri tem pogrebu, se je spominjal samo dveh postranskih, smešnih epizod. Sredi poti nekje je zagledal med radovedneši. ki so stati ob strani, obraz mladega fantalina. Ta obraz je buljil v pogrebce tako bedasto, da bi se bil Silan kmalu zakro-hotai in se je le še za stotinko sekunde pravočasno spomnil, da bi s svojim smehom pri pogrebu napravil škandal. Potem se mu je pa nenadoma zazdelo, da zijajo tako bedasto vsi tisti ljudje na levi m desni strani ceste. •Zijajo tako pri vsakem pogrebu?« se ie vprašal. »Bodo tudi pri mojem?« To v duši mehanično sproženo vprašanje ga e zadek) tako hladno in ne-vsečno, da je stresel z glavo, kakor da hoče odpoditi nepovabljeno misel na lastno smrt. Na lastno smrt sedaj, ko se Sele pričenja novo življenje! 2e skoraj tik vhoda na pokopališče je pa vzbudila njegovo topo pozornost neka raztrgana starka, ki se je tako zelo in na glas jokala, kakor da jI neso v grob lastnega sina. »Ga je poznala?« se je vprašal. »Najbrže ne. »Čemu se tedaj joče? Se joče tamo tako iz navade ali sploh zaradi smrti? In stoji tu pri vsakem pogrebu *n se joče za vsakim, ki ga neso mimo? To so menda edine solze za njim. Kdo naj bi jih še točil? Evgen. Inge. Jaz? Nihče.« Se pri ceremoniji samega pokopa so se njegove odsotne misli vrnile k jokajoči starki, kakor tudi pozneje še večkrat Čemu neki. Ni vedel. Tak neumen, nepomemben, bežni doživljaj, pa toliko vrnitev v spomin. Kako Čudno: koliko- krat gremo mimo ve latah stvari, ne da bi j& sploh opazili, ob rnaUh se pa ustavimo m nas potem še dolgo mučijo. Še na tej poti po gozda se je zalctsl sredi razmišljanja: »Morda je starka izcirbila moža, sina, hčerko in doživlja sedaj ob »ntrti vsakega človeka znova bolečino svoje izgube. Mali ljudje ozkega sveta.« Potem so se njegove misH znova vrnile h koncu Ervinovega pogreba. Pokopali so ga in duhovniki, godci, pevci, govorniki ter pogrebci so se razšli. Kakor pri vsakem pogrebu. Tako se zaključi: ljudje odidejo v gostilne, da se nanijejo, na svoje delo, na sprehod ali domov. Morda spregovore po poti še kakšno besedo o pokojniku in pogrebu, nenadoma se pa spomnijo čisto drugih reči in pokojnik ter njegov pogreb sta pozabljena. Vse gre dalje, kakor da ni nikoli živel in nikoli umrl ter bil pokopan. Svet gre dalje leta, stoletja, tisočletja. In vendar je vsak o sebi tako trdno prepričan, da je neko važno središče, neka pomembna os. Preko tega pa Silan ni segel, ker bil bi se moral dotakniti svoje lastne, zanj nedotakljive osi. Po pogrebu je bil Ervin pozabljen. Spomine nanj so obujala le še Evgeno-va brezuspešna prizadevanja za razveljavi jen je oporoke, a ti spomini z njim, s pokojnikom samim, prav za prav niso Imeli nobenega pravega opravka. Še manj tesnega, čustvenega kontakta (Se bo nadaljevalo.) 6. novembra oh 80, uri. Tečaj priredi Slovensko trgovsko društvo in ca ! o vodil strokovnjak g. prof. Kakusa. Tako Uxi«» vsaj odpadle razne spakedranke in ntxsmisli kakor >rezanje bubi glavic* i.t-d. — Srera ▼ uesreči. Včeraj dopoldn«* je kolesarila proti križišču Gospoakd uli«*e in Glavnega trga privatna uradnica l91otna Nada Markešičcva. Za njo je privozil osobni avtomobil, ki jo je hotel na ovinku pri reklamni uri prehiteti. Takrat je z blatnikom po nesreči zadel v Nadino aktovko. K.0I0-sarka je izgubila ravnotežje in padla j - na drveči avtomobil. Sreča v nesreči je, da je Markešičeva padla na tla tik za zadnjimi avtomobilskimi kolesi, ker bi bil padec sicer zanjo lahko postal življen: ko nevaren, tako pa je zadobila le nekaj lažjih poškodb. — Dreri ponove zabavno češko komedijo »Medvedji ples*. Predstava je za red C. — Tuj&koprometna zveza v Mariboru je nadir« litina od m i«n i**t*it v a trgovime aa industrije (odaak za turizem) naj stavi od-aekn na nasspoki&o čim već prvovirafaiih đtfk naaih simeko—sportmih terenov, po &toJa> parvrorretzke sike v t«, ruamen čim pred na ranpuhUkj Zadnji bvniin je 6. novemfcer. Fotogrojfije je poftleti na na slov: >TnJskoprc«iiecBia »veza — Prrtn |«. Masrfbor« — Svećane blagoslovitev kapelice žrtev svetovne vojne v Judenburgu. K svečan hlaiso^avstvi navedene kapertice bo peJrja; Fonoikov av&okar t soboto 9. t. m. ofc 13*30 ari (hotel »Orel«). Povrcrtek v daljo LOl nov. popoldne — vnan« cene ^ I>ka. llorKo*o«»j u»nar ^ wbib4 v fnjeoeoo oktobre veoto 190.077.— Dta, ki Je n^menj«o aa ngrađbo a^šle Jetiftnlm boi Trikom v Mariboru. lacvem srtacovtanoiskc akcije Je liea prejeta tn neke ste/ve med gg. J. S. to B. H. T>n 100.—, od tvrdke KnTol Tboma pa Din 200.—, aa kar iskre na hrvafla! Za vadrajnost, potzrtvovadnoot to rjnfbeeen ve4ca trpina, pe, ee •*tea posebno z^hvarljarje &tamovanjskwn nsvjemnikoin ta hišnim posestnikom, ki so navrlic težkim caftom osrta-l i zvesti neai nadvse ciovekoJju/bna aJtctJi. prlsrtofpajte k sodelovarnju in pod^pčiradte nase d«>o. 3» protluslugio Pa Vam Je na razpolago pro-tJtuibertaikrani dispam^er, kjer »iravijo vae Olane tn revne rfoje sa Jellko brez-piaono vsa (k dejavnik od 9 — 11 wre v pa-kofri OUZD v Maribora Disp»n«er vo*M adravnik—dpecljeiist sa tiu^>erknfloae kn Jo orpremljeri bodi 1 rent^enoviin arparatom. Zvočni kino Ideal ~*"" Danea in naslednje dni S ob 4., 7. In 9.15 uri senzacija nad senzacijo ANGEL PEKLA I Napeta vsebina in lepi posnetki. I Vstopnina 4.50. 6.50 in II Din. | Bel KOLEDAR Do»e»: Torek, 5. novembra katoličani : Caharija, Savina. DANAANJB PRIREDIT V L Kino Matica: Renčali. Kino Ideal: Angel pekla. Kino Sloga: Poslednji valček. Kino Union: Ples v Savoyu. Kino Šiška: 30 dni princesa DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 0. Ra>-mor, Miklošičeva cesta 20 in Oartua, Mosta-Zaloška cesla. — 1; Apel hipnim poaestnikoia. Do mV tJa. je vložiti prijave za odmero a^adari. ne Najonmine. ki se pJaAuJejo v tam Qav 9U, tvorijo pod:anr» za odm«j-o s^radarioo za ve» leto 1986. Z oziTozn na sadnja so> e 9'vžbecito prejeankov srednjega in delavskem skot mogili plačevati najemnin ▼ Po(ztvamo vso p.a. hišne po^noeoMm, «^ sau-žajo takoj nojeazsitne, ker prt •wtoair£h najemninah ne more atkskor re* zaradi bistveno iapreoneci^cila aati ta Ste*. «titamo! ™ KINO SLOGA ■■ Ljubljanski Dvor Telefon 2730 Ne zamudite lepega filma, ki Vam bo ostal neiibrisnn v spominu l Svetislav Petrovič, Čamila Born trlasba Oskar Strauss in končno prekrasna vsebina filma Poslednji valček morajo privabiti vsakega prijatelja lepih f'lmov Kot dopolnilo najnovejši ivorni tednik s slikami z abesinskega hnjisra. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Dva častna občana občine Trzišče. Občina Tržišče je imenovala za častnega občana upokojenega podbana dravske banovine g. dr. OtmttTJa Pirkmajcrja zaradi velikih zaslug in razumevanja, ki ga je pokazal napram tej občini in prejšnjega sreskepa načelnika v Krškem g. dr. T. Ču-ša za velike zasluge, ki jih je sitoril občini kot sreski načelnik. — Osebna vest. v Zagrebu je napravil izpit za specijalista spolnih in kožnih bolezni sekundarij ljubljansko bolnice dr. Vladimir MiOavec. — Hrvatski planinci na Pohorju. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo 10. trn. za svoje člane skupen izlet na Pohorje do Mariborske koče. ITdeleženci se odpeljejo iz Zagreba v soboto ob 17.50 do Hoč, vrnejo se v ponedeljek zvečer. — Zagreb dobi nov vele^ejem. Zagrebški velesejem je razpisal natečaj za zgraditev novih razstavnih paviljonov ob Savski cesti. Prva nagrada znaša 13.000, druga °.000. tretja 6.000 Din. Poleg tega bodo odkupljeni trije načrti po 9.000. dva pa po 2-000 Din. — Najcenejša in najuspešnejša reklama današnje dobe bo vsekakor obrtniški propagandni adresar, katerega bo izdalo naše obrtništvo dne 1. decembra oh priliki letošnjega Obrtniškega tedna. Adresar to tiskan v 60-000 izvod'h. kar bo nedvomno do. sedaj največja naklada te vrste v Sloveniji. Posebnost njegova pa bo Še ta. da se bo delil popolnoma brezplačno j>o vseh krajih Slovenije. Prepričani smo, da je izdaja tega adresarja najuspešnejše sredstvo za propagando domačega blaga, kar je eden glavnih namenov Obrtniškega tedna. Adresar bo vseboval kratke poučne članke iz vseh važnejših obrtnih panog, v njem pa bodo inserira-U obrtniki in trgovci, kakor tndi ostala podjetja iz vseh krajev Slovenije, zlasti one, ki imajo poslovne zveze z obrtništvom. Opozarjamo vsa podjetja na ta adresar in priporočamo, da inserirajo v njem, zlasti ker bo reklama radi izredno visoke naklade najcenejša in obenem najuspešnejša, ker bo adresar razposlan gratis v vse kraje Slovenije. Upravičeno je torej pričakovanje, da 9e bodo poslužila te izredne prilike prav vsa podjetja in s tem pripomogla, da bo adresar dosege! popoln uspeh in da bo tako verna slika vsega našega narodnega gospodarstva. Podjetja, ki želijo kakršnihkoli informacij, nai se obrnejo na Glavni odbor za Obrtniški teden v Ljubljani. Beethovnova ulica 10. — Vijolice na pragu zime. Gospa Marije Pokoro iz Virloga pri Stari Loki je nam poslala nekaj vijolic, ki jih je natrga- la v nedeljo na domačem vrtu. Lovci so pa v nedeljo ponekod trgali zrele lepo rdeče jagode. Čudna igra narave je to tembolj, ker smo tik pred zimo Obetajo nam prvi letošnji mraz, od vzhoda se baje se bliža vaj mraza in sneg je zapadel celo na južni obali Krima. KINO SLOGA IDE! PRID Bratje Karamazovi — Gostovanje sofijskega gledališča * Beogradu in beograjskega v Sofiji, že večkrat so se vršila pogajanja med beograjskim in €ofijekim gledališčem slede me^ebojnec^i eostnvan ja. pa ni bil dose. žen sporazum Te dni je bilo to vpraSa.nje znova sproženo in dpanicn je bil sporazum tako da bo eostovalo sofijsko gledališče v Bervffradu, beograjsko pa v Sofiji in sic-er is^o^^no. _ Tramvaj med Beogradom in Zemunom. Danes je bila svečano otvor jena nova tramvajska proga med Beogradom in Zemunom. Prvi tramvaj s povabljenimi £ro«'ti je o*4pf!ja! proti Zemirou ob 11 iz pred hotela »Moskve«. Za to svečanost je bil zbr^n današnji dan. ker je 5 novembra 1^18 eTbeka vofska vkorakala v Zemun. — Zastoj dela na progi Varaždin—Koprivnica. Gradnja nove železniške proct. Varaždim—Koprivnica je zastala, ker 6o delavci za m prenizkih mezd ustavtl? delo. Gradbeni podjetnik Na«^mbeni iz Ma r i bora. ki gradi progo, je začel takoj podajanja z delavci tn včeraj je bi! dosežem sporazum, delavci so se vrnili na delo. Za posJenih je okrog 6O0 delavcev — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo obltično, nestalno vreme, od časNas radio« v novi števiiki ilustrirane revije za radio, gledališče, film, sport in modo »Naš val«, ki prinaša še dva izredno aktualna članka dobro informiranega pisca o načrtu za reformo radiofonije in informativno izjavo o reformi naše radiofonije, kl je v zvezi z izjavo poštnega ministra gt dr. Branka Kaludjerčića. Na novo je v >Našem valu« uvedena rubrika »Mikro. fočnik«, v kateri so zastopana mnenja radijskih naročnikov o našj postaji. V novi številki je pričel izhajati tudi nov roman, delo ruskega pisatelja Borisa Lavrenjeva >E5deninStirideseti« ki je gotovo najboljši ruski reportažni roman iz dobe revolucije v Srednji Aziji. V prilogi za ljudske odre ki jo je »Naš Val« pred enim letom uvedel je začela izhajati klasična Goldonijeva komedija ^ Krčmari ca Mirandolina*. Iz bogate vsebine omenjamo samo Še Strniševo črtico »Krizanteme« m z oziram na itali. jansko-abesinsko vojsko aktualni prispevek -Harar« Bogata je modna priloga za novimi in zanimivimi modnimi skicami in zabaven drobi* s križankami. v tehnč-nem deru izhaja radijska abeceda, ki bi jo moral poznati vsak radijski naročnik. N« 32 straneh najdemo še popolne progra- me vseh radijskih oddajnih postaj in časovno razdelitev sporedov. Naš val je edini slovenski bogato s stikami opremljeni magazin, ki izhaja vsak petek v LJubljani in stane mesečno komaj 12 Din Vsi. ki se zanimate za radio, gledišče, film in modo ter lepo čtrvo, pišite še danes na upravo radijske revije >Naš val« v Ljubljani, naj Vam pošlje eno številko brezplačno in bre»obvezno na ogled* RadJrJska revija >NAs VAL«, LJubljana. — Brat ubil bmtn. V nedeljo zvečer sta se sprla v vasi Cresnjevo pri Varaidanu brata Josip in Martin Blažač Napila sta se mošta in postala sta bojevita. Martin se je najprej spri z očetom in ker je bik nevarnost, da se spoprimeta, je posegel vmes Josip Tedaj je Martin pograbil nol in zasadil bratu v srce. potem je pa pobegnil v temno noč. — Obesil se je. V gozdfču pri Zagrebu so našli včeraj z jutra i obešenega 64 letnega Josipn Mejaša. Pokojni je živel zadnja leta v sirot:šnici in vzrok njegovega samomora ni znan. — Zločinec ustrelil redarja. V Mitrovicl je ustrelil včeraj zjutraj 27 letni Mirko Vabič v neposredni bližini kaznilnice redarja Dragotina Marica Vabič je bil svoj čas zaprt zaradi tatvin. Presedel je StiN leta robije Včeraj ga je hotel redar Marrič 'egitimirati. a namesto legitimacije ie potegnil revolver in ustrelil redarja v prsi. Nesrečneža so sicer prepeljali v bolnico, pa je že med prevozom izdihnil. Iz Ljubljane — lj Z granitnimi kockami tlakovane reste se pri nas niso obnesle povsod najbolje. Morajo jih neprestano popiavliati, ilaflti kjer je živahnejši promet. Večkrat so popravljali že VVolfovo ulico, ki je en-i izmed prvih z drobnimi granitnimi koockaini tlakovana cesta v Ljubljani. Zdaj je zorw»t v slabem stanju. Kotanje so čedalje v#»čje, č*9ar nismo veseli, zlasti ne na zimo v zahodnem delu mesta so več cest sprameKsi. ali. Kako se bo ob-nesel ta način urediiv-, Se zdaj na moremo napovedali- Letos morali popraviti nekatere ceste, ki so bile urejene že lani. ELITNI KINO MATICA TELEFON 31-24 Danes nepreklicno zadnjikrat Danes ne prek H Se si lahko ogledate velefUmsko senzacijo B E N G A L I Film je dobesedno začaral vse, ki so ga videli Predstave danes ob 4.. 7. in 9.15. Nov inrnal In Abentrtje KINO UNION Telefon 22-21 Danes oh 16., 19.15 in 21-1" Ne zamudite GITA ALP AS Vas bo očarala in navdušila s svojim glasom v čudoviti opereti PLES V SAVOJU Hans Jaray, Eelix Bress&rt. Otto VVallburg. P.edprodaja vstopnic od H. — 12,30 _in od 15. ure dalje._ —tj Dav0rin Jenko. V proslavo 100 letnice njegovega rojstva priredi Glasbena Matica ljubljanska v petek, dne 8. t* m. ob 30 uri v Filharmonični dvorani slavnostno akademijo, na kateri ee izvajajo izključno le njegova deda. Na sporedu je govor stolnega dekana m kanonika dr. Frančiška Kimovca, nato se zanojo zbori Molitev, Lip«. Tiha lun«. Na tujih tleh. Na moru, Vabilo, Bogiu in rodu tex Boi« pravde. Dalje samospevi: Strunam, Za slovo, Kam, Dve uibvi in dvospev Slabo sveča je brlela. Orkester bo Izvajati dve v Ljubljani še ne iasvajani uverturi Potema in Srbkinja. Peđ ee bo tudi najbolj popuilaren Jenkov zbor s s premi je van jem orkestra, to je zbor Ciganov ie spevoigre — Ali ste videli kulturni film »Narava kot učiteljica«, v katerem je prikazano izdelovanje umetne svile? Film bo teke! vsak dan v kinu Union od 1. do 7. novembra —Ij Premier© izvrstne Hopewoodove veseloigre »Vzorni soprog* bo v šentjakobskem glodal išču v eoboto 9. t. m. ob 20.15 uri. Veseloira je zelo zabavna, duhovita in je izvrstno naštudirana, V glavnih vlogah nastopijo: Baranova, K!avoro-»va, I^ertrovč.č. Hamžrč KoSak, Režijo vodi Mivlan Ko^ak. Prvo m drocro dejanje se vrši v salonu, tretje pa v snalnki pri Barttottovih. Pikantna veseloigra je dosegla na vseh svetovnih odrih ogromen uspeh. Kdor se hoče »vrstno zabavati naj poeeti predstavo- V nedeljo »večer se igra poQovi. —lj Narodna proti tuberkulozna liga v Ljubljani ima sedaj evoje uradne proerto-re pri banovinskem odlboru društva Rdečega krita v Ljubljanu Čopova cesta St. 1, pritličje (DeAarvska zbornica). Uradne are od 9. — 12. ki od 16. — M uro. —lj Danes sadnji dan »Bengsli«. Kdor si hoče to delo ogledati, naj ne pozabi, da se danes predvaja nepreklicno zadnjikrat. Film je v Ljubljani dosegel uspeh, kakršnega še ni dosegel noben film v Ljubljani. —lj We4ss Fercfl. Znani nemški komik, pride že jutri v Ljubljano, nas-opil bo v dvojni vlogi kot knez in postrešček. Obeta se veliko smeha in zabave. NVećss Ferdl ni samo komik, on je rudi dovr5en igralec in dobro pozna občinstvo ~4j ZKD film. V petek bo /KI) predva. jala ljubko opereto »Pripovedke o pomladi« v katerih poje »lavna koloraruma pevka Clnire Fuchs. Sodelujejo Livio TavanelU, Ida Wust in razni drtKji znanj igralci. Že sama zasedba j^ nekaj vredna in jamčn, da bo opereti ujgajela. —-lj Veliki vlomilski družbi na dedu. Ljubljanska policija je prišla te dni na sled podjetni vtormlskii tolpi, ki je bila "e več mesecev na delu Na policiji sc kopiči dan za dnem blago, ki «a pos'liajo policijski Sigenti iz raznrfh skrivališč. Neverna družba je vkmljala zlasti v tovarne in stanovanja, kradli so pa vse. kar iim je prišlo pod roke. Na kriminalnem irsadu jc nako_ pičenih okrog 15 bal blaga, celri svežnji pe-ni3n in obleke —lj Xpereča pred magistratom. Dopoldne okrog 11.30 je pred magistratom tramvaj podrl mestnega ubožci, bivšega postreščka Filipa Smrekarja. Starček najbrž ni sliSal prihajn jočega vozn in je hotel čez cesto prav takrat, ko je privoztl tramvaj. Dobil je poškodbe na glavi in po telesu. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. Iz Celja —c Regulacijo potoka Ložnice namerava mestna občina začeti lato** iz v u jati in za-potslita pri teh delih brezpoe>elne. Občina je uvedla pomožno akcijo za zapo^iitetv ore-poeeindh in podpiran-)© siromašnih, d elane-zmožnih prebivalcev. V celjski mestni občuti ie nad 300 brezposelnim, med temi nad 170 družinskih očetov. —c Pod artomobiloni. V nedeijo je nedri osebni a\Nkornobil na centi pri Ptifam gostimi v Oreiu podrl na tta ka povesi* Kletnega »ina mentnega janobarjn Antona Ki-kerja in mu zkvndl desno nogn. Deoka no prepeljale v oeijsloo DoJnico. —c V celjski bolnici ste ucurki v ponedeljek 4SWetni deiaroe Peier Lev« e Fraok.v iove^a in 71 -letna dnlnaroca Marijin Zarvrniri-kova iz Bnaalovč —c CroescounWy tek v Oeijn. V nevk-ljo dt«puid Ury tek an juniorje l»Uiiko\ 190.7, 191S in 1^19 ter propagandni er<*9eeoun try tek za prvenstvo mesta Celja in za p>rehodni pokal išK Jugoslavije. Ju/nionskega teka se je udedežilo 9 teka cev oetfjsakesa Olimpa, 8 tielkacev celjf^ki Ju^osLiavtje in 7 tekačev Maratone iz Ma-riibora. Proga ji> cej izravnane, tako da v prvih . ^stJin ekoro ni bilo razlike. Reoulltati eo bUi na eliedmjd: Puteamn^anik i: 1. Ztigiler ( Mara ton) 7.07 7/10; 2. Končan i U^oaiavija) 7.00 1/10; z Končan II Uusoalavijaj 7.1. 1/10; 4. Beuaj (Ollinup). Mt^štve: 1. Mara tom I 12 točk; 2. Jmsoehavi>a 17 točk; S Oaimp 31 točtt; 4. Maraton H M točk lOrofiHC rorin hry tuka za prventrtvo mesta Celje in za prehodni pokal Jiu^oekiivij* ee je '.»iv^TaiV, 14 tekačev Ln »k-tir t>rn nulee pokaJa SK Iliri» ix LjubLj*i)*>. Ma natun in Maribora in Juigoedavija iz Celja. Proga ni bila posebno tedka. TekJm je pribl'ižno tako kakor teto* agu-ila pri teku ai državno ;•' • :^jvc, dcAga pa je bilu 7 lan, bala je torej za kan krajea kakor v aprilu. Med tekom eta dva tekača o<*»toPtla. Nasdov prvaka mesta Cedja in rn>kafl Jupoeiavlje mi je »oi>et tn «Mcer pnepj-iCevadno prlboJ-iVi !Hnjn. Reanidtati: Mlinčki. 1. BnuA&n I.limjai tt.tl 4'f.. 2. Starman Lado (Uirija) JX %j 1/f 3. sui.rn.ad: \ik ^ Wrija); 4. Ontenmaii (dorija); 5, Brunaek U'ogontarvija). m. št»vočTr. Dejanje ee -o«a1ie< v prevoda P*ra na AJIbnechJta. Premijero pripravtja redi ser »nft. B. Btunioa. OPHRA Toirek 5. novembra^ M—mWt Ntto«dM Red a Sreda 6. novembra: M«dame Dstfzea M v Red A Cetrtak 7. novesntora: Fausc Red ki PetCek S. r»ov«m»r>ra Zadrto (s*eneeeflka) e Premijera Verdijeve opere »Akta«. R>n cem tekočega tedna bo v na#i operi premijera Verdijeve >Akk*c. ki ne bo tokrat peta v svoji celoti, brez vaakm črt in r racsmeroma veHkkn anfiaunkbtlom. tako da bodo vsi veliki nastopi, predvsem v estr ti sliki za nače razmere praev gotovo ve M^eStni. 2^a0edt>a poseaneanJh vloeT j* odlična. Rezija popolnoma nov«., vodi jo prof. šest. muaikadno vodstvo pa ima raneSnlk dr. Svara MALI OGLASI Za, pismene odgovore glede malin oglasov je creba priložit) znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din GRtJIOF PLOSČK sniavvmo Za 3 »tare ta doolačOo Dta. 30.. do. hita eno novo po izbiri I HUBERTUS moški in damskj nepremočljiv, 250 Din. otroški r kapuco 145 Din. rrenčkot impregniran samo 420 Din. pumparice od Din 48,— naprej dobite pri Presker ju. Sv Petra c. §t 14 74 SPREJMEM boljšega gospoda dobro domafo hrano po zmerni ceni. Ponudte na upravo >Slov. Naroda« pod »Dobra hrana« 3108 SLUŽBE Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din PUTNIKA sposobnog, marljivog, potpunoma verziranog u alkoholnoj struci, uvedenog u Gorskome Kotaru, Primorju, Dalmaciji, Crnoj gori i drugim krajevima, «a putovanje uz proviziju, traži tvornica likera. Upite slati na upravu pod broj (Putnik) 3118. STAnOVAHJA Beseda so par. davek A* Din Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO « posebnim vhodom eventuelno tudi > hrano oddam takoj. Na slov v upravi lista. 312«) A. angleikega in čeSkega suknaI BOGATA IZBIRA! & E. SKABERNĆ •JUBDANA (kolesarja) za raznašanje lista za STOŽJCE in JE ŽICO sprejme takoj uprave >TS/oven^ skega Naroda** V po&tmv pridejo le oni. hi stanujejo v St o žicah aii na Jezici. Narodna tisk ama LJUBLJANA Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« Torek. 5. novembra 1935. Štev. 2f> 1 Grozna ljubavna tragedija v Zagrebu Iz zvonika zagrebške katedrale sta skočila včeraj Srečko Filipi lat Angjelka Kitarovič is Šibenika Pretresljiva ljubavna tragedija se je odigrala včeraj dopoldne v Zagrebu, kjer sta skočile iz druge galerije zvonika zagrebške katedrale iz visine 67 m (Angjelka Ki. tarovič roj. 1°09 v Šibeniku, po poklicu šivilja in leta 1910 v Betini pri Tijesnom rojeni Srečko Filipi, stavec, uslužben v tiskar, ni Vrtaliani. Angjelka se je odpeljala v soboto zvečer iz Šibenika v Zagreb, kjer je hotela dobiti delo. Spremljal jo je njen prijatelj Filipi, s katerim sta se bila seznani ki pred dobrim mesecem. Pittsrčno s*a s« poslovila od Angjelkinega očeta špire in njene matere Tone, V nedeljo je bil c#6i-vidno že storjen srkiep, da si bosta končala življenje. Dopoldne sta se v Zagrebu fotografirala in naročila fotografu, naj posije slike Angjelkinemn oćctu S piri Ki taro viču v Šibenik. Pri fotografiranju sta polagala veliko važnost na to. da bodo fotografije lepe. Bila s** zelo dobre volje, ves čas sta se smejala in šalila, vse je kazalo, da se imata zelo rada. Ni še znano, kje sta v nedeljo prenočila Poslovilna pisma sta pisala v Zagrebu. Tudi v nedeljo popoldne sta bila v cerkvi, hotela sta v zvonik, pa nista mogla, zato sta prišla zjutraj zopet v cerkev. Cerkev ni kova hči jima je rekla, naj prideta pozneje in prišla sta proti poldnevu. Pri dvigalu je bala cerkovnikov« hči Anka Blaškovič, ki ja je spremala do prve galerije. Biln s*a Se vedno zidane volje in videti je bilo, da sta zaljubljena. Tragedija se je odigrala okrog 1130. S poslovilnimi pismi v žepu je odšel Ktepi s svojo izvoljenko po stopnicah iz prve v drugo galerijo južnega zvonika. Odšla sta rta sprednjo stran pred uro, od koder sta v naslednjem hipu skočila iz visine 67 m. V zvoniku ju ta čas ni nihče opasti, pač pa so jn videli spodaj ljudje, Iri so bifi slučajno pred katedralo. Očividci pripovedujejo, da sta si zaljubljenca najprej zakrila glave s fantovo zimsko suknjo, potem sta pa skočifla z zvonika. Dekle je s tak) ob fa«ntovi desni shrani. Med padcem sta se zapletla v gosto mrežo telefonskih žic pred katedralo, ki so se pa pretrgale, da sta bila ovita z njima, ko sta priletela ne tia. Seveda sta bila takoj mrtva. Posebno grozen je b8 pogled na fan^a, ki je rrnel vso zmečka. no glavo. Obema je udarita kri Skozi nos in nsta, več zob sta si izbila, ode sta imela pokrcrfTTene. kraj deHeta so ležali njem čevlji, kapa, rokavice in škatijica za puder. Morda je klobuk in čevlje odložila, predno je splezala na ograjo. Redki očividci strahovitega samomora pri povedu je jo. da je bil pogled aa skok mladih zaljubljencev grozen. Na ograji galerije sta se držala pred skokom v smrt aa roke. padala sta pa vsak zase, dokler se nieta zapletla v telefonske žice. Ko so se žice pretrgale. s*a se ie enkrat prevrnila v zraku, v naslednjem hipu je pa fant pred dekletom že treščil na tis. Pred katedralo se je zbrala takoj velika množica radovednežev in k maki je priepeia policijska komisija, ki je nesla pri fantu okrog deset poslovilnih pisem. Eno je bilo naslovljeno na upravo policije in v njem je rečeno, da bo lahko policija pozneje dognala vzrok samomora. Po vseh znakih sodeč gre za nesrečno ljubezen aH pa za težko doživetje. Filipi se je baje pripravljal na smrt že v Šibeniku. Nedavno, ko je Šlo delo v tiskarni slabo, se je napotil v Ljubljano, kjer je baje skočil v Ljubljanico, pa so ga pravočasno potegniti iz vode. V Šibeniku je zaslužil 550 Din tedensko in barje se je hotel poročiti z drugim dekletom. Bil je zelo miren in priden in če je le nagel, je podpiral svoje sestre m brata. Naknadno so ugotoviti, da sta prenočila zaljubljenca od nedelje na ponedeljek v Petrinjski ulici, kamor sca prišla v nedeljo takoj po prehodu $ben takega vlaka. Ta javila sta. da hočeta satno prenoči ti in da se v ponedeljek vrneta v Šibenik. Angjelka je stečajno srečam v Zagrebu svojo prijateljico in ta jo je vprašala, po kaj je prišla. Odgovorila je, da upa. da jima bodo zdaj dovolifc poročiti se. S tem je najbrž nami. gaveia na ovire, na katere je naletel Filipi pri svojih stariaih. kri mu niso dozorili poročiti se. V enem izmed poskus ilnih pravita med drugim: »Danes greva v To pismo je boo pisano t nedeljo. Očeta nesrečne samomorilke je vest o pretresljivi trageda ji silno potom. Izjavil je, da nima pojma, zakaj sta Ba mat m dekle v smrt. Baje je hotel Srečko najti Angjelki službo v nekem afwbmm modnem salonu. V tiskarni Vrbjfiaoi je delal FHftpi že 10 let in gospodar je bH zelo zadovoljen z njim. V soboto je dejal svojim tovarišem, da se je namenil v SptK, v resnici se je pa odpeljal s svojim dekletom ▼ Plin razuzdanosti v Franciji čudni pojavi v dolini de Batn, kjer so hoteli jictroicl --• -m , a. 1 ■ al prMBOVFIvelu Pranco&ka javtHjst se zanima za procecs. ki se že več let obravnava pred vrnovnim eods^čem. l>eta 1&29 so aklendli strokovnjaki i«ka Ijito pregnali vesettja. Drugi dan so nastali ie nreaenotišrvajši PoJa/vi. Dottej mirne prebivalce je krat obsda neke vrefce kolektivna m začeli eo ee udadati divjim ne »dede na starost ki na rtiiasahni položaj. Divjih orgij, ki eo ee odigravate a. mada zvečer v krožni »»Pri smmmm keaju< apioh ni mogoče opisati, dole prihod orožnikov je naprafvia vead za nekaj čaaa konec neverjetni rasajadanoeti prej tako mirnih m krepostnih prebivalcev te bogate doline. Nihče ni nesel odgovora aa vprašanje, od kod naenkrat ta čedna is-prememoa v ljudeh. Oblasti bi morda ne Mae posegle teko odločno v življenje prebivalcev dolme de RafUx, de bd ne bna 16-letna hči nekega mgiecmega domačina zaPoaUa m postala mati. Oče eno leto starejšega entoa>enaga fa-rbta je pa vložil to*bo rudniški dražbi, češ, da je ona kriv« vse nesreče. Na Pomoč so poklicali sodne izvedence, zdrav, nikie, mženjerje in kemike. Dva izvedenca sta izjavila, da je otročja trditev, da bi mogel nlm zapeljati krepostne ljudi v razuzdanost. Dva sta pa zatrjevala, da to ni izMjčeno. Izvedenec lvonske univerze je izjavil, da gre za primer nimf o nanije, ki ga je utegnil zakriviti pitn ali keka tajna aim. Podobni primeri v> zna. ni iz svetovna vojna. V mnogih vaseh mzcu bojišča, koder eo koraka« v0 jak i. ao masti ženske zapadle nekakšni hipno, ■i m hrepenenja po nasladi, hote to so rži vati irvfteaje v .ee*j ra/nzdanost:, pre in razpadajoči carski orli, anefri s stražnic in s stolpa zgodov) nske-na Rdečem trgu. K-naj njrh so medeninaste poalačene zvezda s srpom m kladivom- Srp m ktadivo sta s anjeciafci, Icriaoisti, asjvannarini itn pe w Ria ja dan gledat aa 250 da 400 kg, izdeia-atJTMiVjffli izmetndkov m ork>v. PočiveAp bo-MSHIefb taden. da se bodo V Park kulture in oddi-tisoče radoved-nove okraske najpopul^rnej-trsja. • Zrcalo in ženske , da jo hal amerški ravnatelj dr. J. H. PaMeun dober poznava Morda je k temu prapomogel nje-geee poklic ravnatelja ženske kaznilnice, da e nikoli niso mogle dovolj ptrehva-Sfojega rasrnatefja. Dr. Morton je kazal saomp razumevanje za žensko dušo. posebno aa došo trpeče ženske. Prizadeval st je veduo oiajferi kaznenkam t ozko usodo m vzbudil je v n#h apanje. da se bodo zopet penam v mamo življenje- da postanejo ao-pet enakovredne člatnice asosaease družbe. Takih nredstoinikov ameriškTh ka7milnic je nore malo. Dt Morton se je proslavil leta 1**?7, ko je naslovil na ameriSko pravosodno ministrstvo profinjo, naj bi dovoW.lo kam en kam »meti zrcala. Upam. je pisal v svoji prošnji, da ho mandstrstvo primata, da i?ra zrcalo v žrvljenju ženske važno viloso. Mirno lahko trdim, da je za žensko življenje brez areala muka. Ministrstvo je ugodilo njeeovi pnošnji in v vsako celico je prišlo zrcalo. S tem se je ksenenfcam najbolj pnljubil in ko je umn!, ao ga vse objoka-vale. Diskretno vprašanje — Gospod krčmar, ali mi morete povedati, je-H natakar, ki sem mu pred dobro uro naročil, naj mi prinese zrezek, še pri ves v siuebi? iz škofje Loke — Smrt zaslužnega planinca- V soboto po-poldne se je vil skozi Železnike izredno doljj žalni sprevod. K večnemu počitku so ;>ola-gali vpokojenega župnika g. Antona Pfajiar-ja, ki bo ostal vsem. zlasti pa planincem Škofjeloškega območja« v hvaležnem spominu. Pokojni, star ob smrti 7H let, je preži\e! kot župnik dolgo vrsto let med našimi ljudmi, najpreje v Leskoviei in ix)leni v Draž-gošah, kjer se je z veliko ljubeznijo oklenil takratne podružnice SPD v Selcih in ji l>il zadružni predsednik. Blagi, priljubljeni mož je utiral po naših vabljivih planinah prva pota smotrenemu in organiziranemu turističnemu razmahu «n dosegel prav zadovoljive uspehe. Starost in na okolnost, da je bila ustanovljena kot naslednica selške podružnice SPD — škofjeloška, sta mu Mcer poslednja leta onemogočala udejstvovanje na vidnejšem torišču, kar pa ne pomeni, da ne bi planinci naših krajev ohranili našega zaščitnika in prijatelja v najlepšem spominu. — Predavanje g. dr. Verčona v Sokolskim domu o Italiji in Abesiniji je privabilo mnogo poslušalcev. Mala dvorana je bila nabito polna in so bratje in sestre, pa tudi številni gostje, z največjo pozornostjo sledili opisovanju dogodkov, ki so danes v ospredju vsega sveta. Prisotni so nagradili g. predavatelja, ki je opisal vroči afriški ples iz vs^h vidikov, z zasluženim priznanjem. — Seširov dimnik in skofja l^oka. Oni dan so im^li kolavdarijo pri tovarni Šešir. Zaradi novega parnega kotla. Udeležil se je kot zastopnik občine g. Thaler, ki pa je prinesel s seboj 5e nekaj presenetljivega: Polo z mnogimi podpisi škofjeločanov, ki nočejo, da bi jim prenizki tovarniški dimnik zanašal saje v stanovanja. Kamin bi bilo tre^a zaradi instalacije večjega parnega kotla povišati, čemur pa se menda tovarna protivi in se tako pri razpravi niso pobogali. Iz Trbovelj — Praznik v*eh avetih v Trbo-i ljah. ze nekaj dni pred vsemi sveti se je trboveljsko pokopališče spremenilo v ogromen cvetoč vrt vsakovrstnega cvetja. Peš in na vozičkih so ljudje skoro četi teden spravljali vence in vence in cvetja na grobove svojih dragih, da tako počaste njihov spomin. Lepo vreme na praznik je privabilo na pokopnlišće neStete tisoče, ki so priži-gaJi na grobovih sveče in se v tihi žnlosti spominjati vseh dragih pokojnikov, ki snivajo na tem večnem počivališču v<*cen sen. — Okrog 3 ure popoldne se jo zbrala na trgu pred spomenikom v svetovni vojni padlim obi-nnom ogTonma množica ljudstva. Podstavek spomen 'ka je bil zasut od cvetja, ki so prinesli svojci padlih, prižgali so pa tudi nešteto sveč ob spomeniku. Domači župnik je ob asistenci duhovščine opravil pred spomenikom spominske molitve, nato pa so združeni pevci pod vodstvom g. Dolničarja zapeli *Oj Doberdob« Tedaj je bruhnila ljubezen, združena z žalostjo pri starih mamicah, ocaneth, brotrh, sestrah, vdovah in drugih sorodnik on,-, katerih svojci so padli v zadnjem .strašnem svetovnem klanju, zopet no dan. v tem ganljivem trenutku pa tudi rn*i ostalih, zlflsti pa vojnih udeležencev niso ostaJa SOha Res velika je Ij'ibezen in tovarištvo, ki še po 20 letih .strasno morije ni prestalo. -— Od tam se je premikal sprevod množic na pokopališče, kjer je duhovščina pri velikem križu srfvh pokopališča opravila zopet molitvp tsk pokoj umrlih Združeni pevci so tukaj zapeti TTsliši nas Gospod«, nato pa so M začele množice otožne razhajati — Gimuastične vaje smučarjev. NaSi amučarji se pripravljajo na zimo, dasirav-no se za enkrat ni mnogo izgledov, de bi s svojo belo odejo kmalo prlsl-a. Novem-bersko vreme pa je muhasto kakor aprilsko in tako »najo naši smučarji naenkrat doživeti veselo presenečenja da jih že prihodnje jutro preseneti in obdari z nad-ljiibtširn darom, debelo plastjo snega. — Zato se bodo sedaj pridno trenirali z gim-nastičnimi smu^kimi vajami, ki bodo vsak teden dvakrat v dvomi ni gostilne Forte na Vodah Prva gimnastična smučarska vaja, ki jo priredi smučarski odsek trboveljske SPD. bo v torek 5. novembra Nedeljski šport: Lepo jesensko vreme je privabilo v nedeljo popoldne mnogo ljudi na igrišče SK. Trbovlje, kjer «*ta nastopila v prvenstvenem tekmovanju SK. Trbovlje in SK. Retje. Mlado moštvo SK. Retja s^ je takoj v začetku bekme vrglo 7. veem elanom v borbo, ki pa je ostala vse do kraj« neenaka, ker Retjani prot dobri obrambi SK. Trbovlj« ničesar pozitivnega ni^ mogli doseči. Videlo se je, da ima SK. Trbovlje mnogo boljše atralOB • napadu, kar ie tudi zapečatilo pora/. Retja. 1'niznati se pa mora, da je tudi SK. Kptjr> ic V dobra, iasiia\-no tehnično m io-uslo Trbovljami. Tekma se je vršila faVr u brez incidentov, ki v zadnjem času po prizadevanju kesaejelh športnikov vaeh kltthov ilOS ^ajO, Sodnik Čamernik je bil objektiven. Tekma se je Imama* » razmerju za Trbovlje. — Zadnjr: |cweuiKens tekmo SK Amatsr: SK. Retie b > ■ ne^leljo 10. t. m. p fmkfae as igrišču ^K. Amaterja S lr> teknil h--> vak!i'»-eono jesenslco prvenstveno leknw>vj«v Tr- bovliali Jeaenss:] prvak bo no*1^ ama ter, čeravno bi tudi nedel^k« 'eV izgubil, ker si je priboril že do\>-li ' Rl V*peae r*"1 Tilda h vil ss to teknvo r>reee*5«;e 'sat ina nje z.V'št1 meri našo IpcriltO »st • VTfOffai p:>poldii'1 ;>a je pn-bliko, marveč tu■" med aaVI'm sagi w aar i in piebi »stat som izreden sani manj" saj i-e N:ia udeležba n pre.) Is1 no premočjo Amaterce-v je klonila in nt1 rta učink ^-ito obrambo n- mo^la ml li1 V pre l^ekmi pa 'e BOtev.rjo TT iselfve 7agorjs lasnmn SK. Ansaiarja i ta Itaaafa _ Osebna vest. Komandant tvi i.i 'idrijske čete v kranjakem s.rezii najaff *e-sjhk! C'amil Osmanagič je sapoalil Kraaj in odšel na svoje uovo slalbSBa smslo Slavt>nskem br«xioj. G. major. Ki ^ rsi ri leto dni služboval v Kranju, nc ir ? ' kratkem Času zelo dobro v ž. ve.: * i • razmere. Zelo rad je posečal vse ni;r i rodne prireditve, a svojim eMtmJo*lWl na stopom tn dnrttahnoetjo si je prul< M' aha patije ^a.kosar. Na novem nteata mu ze ltmo nbilo aaaaBJeV. +k Slavonskega ii'oli pa pride v Kranj žan.ltarmerijski ior-Cvijanovič Vladimir. — Napovedi od zgradb |f tieDa sioiil najka^sneje do novembra in *ieer ^ri davčni upravi. r11 pa v r4*čin«ki jisarir t Kranju. Tiskovine f*> *1«>bf» t r*eh Vn!1 jrarnah _ Dodatek k poročila o *ferano-sti- O lepo uspeli svoČanosLi. katero so priredili »Sokolsko druM^o-t. J-li^a in yCeska beeeda« povodom <»blet. ii< • čeSkega driavuega praznika in stole ta U < rojstva Davorina Jenka, je obširr.o j>Dr« čsi nas list v torek. V po"VM!a pa je -j* motoma izostaUi ime pe sorod je kraajake sa •Sokotskeiat dro£tva< z 4atnlj^ k\ je vse številne pevske točke z»a a ne ■ proslavi skrbno naStndtrai c svojim *oke* s»kan zborom ter dosegel tudi a^rom- ;i uspeh s svojimi pevci, da ssasaisaa sani«, izrvajane Jenkove skladbe: »V-aChrac. al je tako močno u&gasa postosalce l« se aa ponovila tudi na pr<>6 rataam dn-eva. d TV" re alatni, pevovodja Ljubljanskega zvona je letos jeseni zajedi preaa p- r^elno«t i | Faktna ps^evzel mano pcwl»t,-> «o>ko ak» i ratzphSDj^ v amkan asnsmi unrave v '.^jnl-ljani na aedarvno presLa v Je^' Nj Vel. kneza nasnestn tka Pavla. Orvo Tapd a proflKom 1 ■ >C» nun za £rra*1 Ttovio se bo prikijočil na obstoječi odcep v Oreho\ Jsih, kjer una cevovod profil ti ram Cevi s manjšim profttom ostanejo ke začesn< ker se bodo pocrosf^ie M Ore ho vel j pa d. 2?ka \"r*ev5a oevovoola v Ftrttorn na progi 450 m dolztoe iamanjajle a revmi 100 mn profila. Pri nraečini Rnd>n se namerava izvesti proga tako, da bo mo&nn pozne; f vodovod podaljšati io Kokrioe. Vs: načv ta so interesentom na vporWi pri «»re akem načelstvn. _ Prošnja feele*ni»kl direkciji v Ljub IjanL fcz vrsL <«bčuist^Tn. se opetovano \j nada želja, da bi jaitrarOd dela.vaki sai ki odhaja te Trtica ob h.51 zjutraj u Kranja ob 6.24 in prihaja v I^jtubijajio • I T.L5. in ki dosedaj voei le ob delavnik d, I vozil tudi ob nedeljah, ker dru^rajče aa i nedeljah potniki nimajo zveze ne na ' lenjfiko ln ne na štajersko- .^e bo* se Is I zveze. poRre&a ndaJL ko eo i*\-edene nedelJ-■ ske karte ni bi rjndje več potovali Crr ; nenjcem bo zelo ustrezno, če bo zel. direkcija efanrpreje trven^ no*ltrašil. Predsednik cerkvenega sveta ga bo gotovo zasliševal za.-tran vere, obdolži jra >ektarst.va, odvleče ga pred .sodišče, vrže ga v ječo. po v^e,i deželi ga bo preganjal kot psa brez gospodarja. Zdaj, ko njegova hei ni več v svetopisemskem kolegiju, gotovo no bo prizanesljiv. Debeluhastemu možu je pot oblil vse telo, njegove pobožne otroške oči so se plaho razširile, kratkih korakov je begal sem in tja, naglo in globoko je dihal. Toda kmalu je premagal svoj strah- Cd ga je bog izbral, da postane mučenik, prevzame to breme hvaležno in brez godrnjanja. Potil se je sicer, vendar je pa stopil pred prelata ponosno in pogumno in takoj jo jel bojevito govoriti o treh mladeničih v razbeljeni peči. Toda rissensee, ki je bil v začetku presenečen, %a je kmalu pre bil in mu prijaznn pojasnil, da ga ni povabil k sebi kot uradnik, temveč da je hotel samo zopet enkrat \ideti starega prijatelja svoje hčere in pokram-ljati z njim Magister, ki >o mu je takoj odvalil kamen od ^r<-a. je govoril o Magdaleni Sibvli odkrito, prisrčno in >poštlii\ > Ves kraj baje imj^reša to pobožno. 1 menite in ugledno sestro \Veissensee jc poslušal pozorm« in t zadovoljstvom njegovo dobrodušno naivno kramljanje. Sestaja] se je z njim pogosteje in hodil.* sta celo n* skupu* izprehode v gozd. Schober .i*- aarel slednjič plaho govoriti o svojih stihih, recitiral mu je pesem »Skrb za hrano in zaupanje v boga< in drugo O Jezu su, najboljšem računarju«. K° )° Weia> sensee pazljivo poslušal in omenil eeki nekaj o tiskanju, se je mladi mož po