ANNALES 3/'93 strokovno delo UDK/UDC 903/904(497.12 Predloka) POSKUS KRONOLOŠKE OPREDELITVE ANTIČNEGA NASELJA V PREDLOKI* Elica BOLTIN-TOME ravnatelj Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Piran v pokoju, 66330 Piran, O ljčna pot 17, SLO direttore a riposo del M useo del mare "Sergej Mašera" Pirano , SLO IZVLEČEK Med sistematičnimi arheološkimi raziskavami v Predloki pri Črnem Kalu blizu Kopra, so bili odkriti antični naselbinski ostanki in skeletno grobišče z dobro dokumentiranimi poznoantičnimi grobovi 6.-8. s t , staroslovanskimi grobovi 8.- 7 7. st. in tudi mlajšimi grobovi. Ker je bilo grobišče v arheološki literaturi že predstavljeno, želi avtorica članka s pomočjo majhnega dela dokumentarnega gradiva ugotoviti nastanek in trajanje najstarejšega naselja v Predloki. Po zbranih podatkih sodeč, je bil prostor ob današnjem pokopališču naseljen od 7. stoletja pr. n. št. do 6. stoletja n. št., na skrajnem vzhodnem delu platoja pa tudi v zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski viri in še drugi podatki pa kažejo, da sodi Predloka med istrska naselja, ki so bila kontinuirano naseljena od antike preko srednjega veka do danes. Upoštevajoč znane, čeprav skromne arheološke po­ datke, zgodovinske vire in geografsko lego kraja, je bila Predloka že 1972. leta vključena v program zgodnjes- rednjeveških arheoloških raziskav na območju Slovenije. Raziskave so stekle še isto leto. Do 1983. leta jih je opravljal Pomorski muzej " Sergej Mašera" Piran s so­ delovanjem Pokrajinskega muzeja v Kopru. Zadnje, 1984. leto pa je raziskoval Pokrajinski muzej sam, zato v tem članku niso upoštevani rezultati raziskav tega leta. Predloka, ki sodi danes k jugovzhodneje ležečem naselju Loka, leži na zahodnem in severozahodnem pobočju nizkega hribčka s komaj 128 m nadmorske višine. Planoto na vrhu hriba, na katerem stoji župna cerkev sv. Janeza Krstnika z današnjim vaškim poko­ pališčem, omejuje na vzhodni in severovzhodni strani strmo pobočje, ki se spušča v dolino pod strmi Kraški rob. Arheološki teren z antičnimi naselbinskimi ostanki in starim skeletnim grobiščem zavzema vso planoto in del jugozahodnega pobočja pod današnjim pokopališ­ čem ( Priloga). Med raziskavami 1972. -1974. ter 1983. in 1984. leta je bil odkrit velik del antičnega arhitek­ tonskega objekta ob severovzhodni strani današnjega pokopališča (naselbinski kompleks I), v letih 1980-1982 pa so bili ostanki antične arhitekture odkriti na skrajnem vzhodnem in hkrati najvišjem delu planote ( naselbinski kompleks II), ki je od pokopališča oddaljen komaj 70 m. Med najpomembnejšo najdbo v Predloki pa sodi 1974. leta odkrito poznoantično inzgodnjesrednjeveško skeletno grobišče. Glavni rezultati raziskav grobišča so bili že večkrat predstavljeni. Omenim naj le članek z naslovom Pred­ loka - antična in zgodnjesrednjeveška lokaliteta,1 v ka­ terem je objavljeno grobišče z najpomembnejšimi najdbami. Zaradi odkritih staroslovanskih grobov, ki predstavljajo še vedno edino staroslovansko najdišče na območju slovenskega dela Istre, je v delu temeljitejša obdelava grobišča in antičnih naselbinskih ostankov. V tem sestavku želim zato vso pozornost posvetiti kro­ nološki opredelitvi naselbinskih kompleksov, odkritih na platoju hriba. Antični naselbinski ostanki ob severovzhodni strani današnjega pokoplišča so dokaj obsežni. Nasilno prekin­ jeni in uničeni zidovi kažejo, da je bil naselbinski kom- * Raziskava iz Projekta Kultura na narodnostno mešanem ozemlju slovenske Istre. 1 Elica Boltin-Tome, Predloka-antična in zgodnjesrednjeveška lokaliteta, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju, LIA D . 11/2, (1987), 189-208. 73 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRO N O LO ŠKE OPREDELITVE AN TIČN EGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 C? T. I . : 1 - 7 = 1 :1 74 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRONOLOŠKE OPREDELITVE ANTIČNEGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 pleks na tem kraju prvotno obsežnejši in je nedvomno segal tudi na kraj današnjega pokopališča. Na to misel nas navaja tloris odkritih temeljev antičnega arhitek­ tonskega objekta. Zal so ohranjeni večinoma le deli zidov ali prostorov, ki jih ni mogoče med seboj po­ vezovati in jih kronološko opredeliti. Skoraj verjetno je, da na osnovi odkritih temeljnih zidov in tudi morda še ohranjenih, pa danes še neraziskanih, ne bomo nikoli spoznali objektov, ki so se zvrstili na tem prostoru v antičnem obdobju ali še kasneje. Razmeroma visoko ohranjeni zidovi ob severovzhod­ ni strani pokopališča s svojim načinom gradnje, zazi­ danimi vratnimi odprtinami ter nadzidanimi in dozi­ danimi zidovi kažejo na več gradbenih faz tega nasel­ binskega kompleksa. Te so se sodeč po drobnih ar­ heoloških najdbah zvrstile od zgodnje antike do zgo­ dnjega srednjega veka. Zaradi pretežno pomanjkljivih stratigrafskih podatkov se nameravam pri poskusu kronološke opredelitve nasel­ binskih kompleksov omejiti le na nekaj najbolj karak­ terističnih kovinskih predmetov, ki so ležali v nedo­ taknjeni plasti in na fragmente hišne keramike, okrašene z motivom vrezane valovnice, ki so ležali v plasti žganine. Med antičnimi ruševinami in zemeljskimi plastmi je bilo najdenih veliko fragmentov grobe hišne keramike iz 1. in 2. stoletja. Številna so zlasti ustja, dna in ročaji rimskih amfor. Le nekaj tega gradiva ježe objavljenega.2 Gradivo, ki je bilo odkrito po letu 1980 pa je še v obdelavi. Med starejše antične arhitekturne zanimivosti sodijo ostanki trdno grajenih temeljnih zidov, ki jih lahko pri­ merjamo z načinom gradnje zidov 1. in 2. stoletja. V isti čas sodijo tudi ostanki hipokavsta, kajti v majhnem prostoru ob severovzhodni steni največjega prostora z apsidalnim zaključkom je bil ob dveh stenah odkrit kanal v obliki črke L (Priloga). Razen teh kanalov so bili v prostoru ohranjeni tudi stebrički hipokavsta in deli tu- bulusov. Že v sekundarni legi pa so bile v tem prostoru odkrite glinaste tlačne ploščice, ki so morda pripadale kasnejši gradbeni fazi. Kot kažejo v dveh stenah tega prostora zazidane vratne odprtine, je bil kasneje prostor preurejen. Dve gradbeni fazi kaže tudi polkrožni zid apside, ki zaključuje največji prostor. Ostanki kanalov so vidni tudi v največjem prostoru z apsidalnim za­ ključkom.3 Ohranjeni del najstarejše zgradbe je verjetno vogal zidov 26 in 27, ki je grajen iz pravokotno in kvadratno oblikovanih kamnov in leži na vzhodni strani, ob pokopališkem zidu odkritih naselbinskih ostankov. Razen na ostanke zgodnjerimskih zidov je treba opo­ zoriti tudi na poznorimske prezidave, ki se odražajo v slabši gradnji zidov in so najočitnejše v obnovljenem zidu apside. Del zidu je grajenem v obliki ribje kosti (opus spicatum), kakršno srečamo na zidovih zgradb 4. in 5. stoletja.4 Podobne arhitekturne posebnosti so ugotovljene tudi na zidovih vzhodneje ležečega objekta (naselbinski kom­ pleks II), kjer predstavlja posebnost manjši prostor, ki je kar 70 cm globlji od ostalih in zato vkopan v sterilno plast. Zidovi so dobro grajeni in ohranjeni 1,10 - 1,20 m visoko. Tudi na tem naselbinskem kompleksu je ugo­ tovljenih več gradbenih faz (Priloga). Domnevo o kontinuirani poselitvi antične Predloke, ki jo nakazujejo že ostanki antične arhitekture, potrjujejo tudi drobni arheološki predmeti. Na tem mestu želim opozoriti le na tiste kovinske najdbe in ostanke glinastih posod, ki so bili najdeni v prvotni, najbolj izpovedni plasti, kajti večina najdb izhaja iz kasneje nasutih plasti. BRONASTI PREDMETI Med zanimive in dokumentarne najdbe zgodnjerim- skega časa sodijo bronaste fibule s samostrelno pere- sovino. V Predloki so bili najdeni trije loki, ki pripadajo dvema tipoma fibul s samostrelno peresovino. Fibula z dvema gumboma na loku (T. I: 2) je bila najdena 1973. leta na dnu izkopa, oziroma 1,10 m globoko v plasti peščene zemlje mešane z malto, ki je prekrivala dno apsidalnega prostora ob severovzhodni strani vaškega pokopališča. Ohranjen je le lok fibule, na katerem sta ohranjena dva profilirana, razmeroma še dobro ohranjena gumba. Poškodovana je noga, manj­ kata pa tudi peresovina in igla. Fibule tega tipa so pri nas kar dobro znane, predvsem iz grobov zgodnjerim­ skih grobišč, med katerimi naj omenim le grobišče v Dobovi,5 v Globodolu,6 Pristavi pri Trebnjem7 in FHru- šici.8 Z bronastimi fibulami z dvema gumboma na loku se srečujemo skozi vse prvo stoletje v grobovih, datiranih 2 Elica Boltin-Tome, Staroslovanski grobovi v Predloki pri Črnem Kalu in vprašanje kontinuitete naselja, Slovensko morje in zaledje 1, Koper 1977, 83. 3 Ibidem, 91, 92, sl. 4, 5. 4 E. Thomas, Röm ische Villen in Pannonien, (1964), T. CXLIX ; B. M arušič, Neki problem i kasnoantičke i bizantinske Istre u svjetlu arheoloških izvora, Jadrnski zborn ik IX, 1973-1975, 344. 5 P. Petru, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušne vasi, Razprave 1. razr. S A Z U 6, 1968, 35. T. 3 : 2, T. 7: 5. 6 S. Petru, Rimski grobovi iz G lobodola, Razprave 1. razr. SA ZU 6, 1969, 85, T. 5 : 9. 7 Tone Knez, Novi rimski grobovi na Dolenjskem , Razprave 1. razr. S A ZU 6, 1969 109, T. 10: 3. 8 Thilo Ulbert, A D PIRUM (Hrušica), Spätröm ische Passbefestigung in den Julischen A lpen, M ünchner Beiträge zur Vor und frühgeschichte, Band 31, 56, Tafel 19 : 1. 75 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRO N O LO ŠKE O PREDELITVE AN TIČN EGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRONOLOŠKE OPREDELITVE ANTIČNEGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 1 PREDLOKA ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRO N O LO ŠKE O PREDELITVE AN TIČN EGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 s pomočjo spremnega gradiva. Po I. Garbschu9 sodijo v flavijski čas, čeprav so znani primerki tudi iz srede 2. stoletja. Glede na to, da so najdene v Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Madžarskem Garbsch meni, da so pa- nonsko-noriški proizvod. Drugi tip fibule s samostrelno peresovino ima le en gumb na loku. V Predloki sta bila najdena dva loka tega tipa fibule, vendar oba na vzhodnem naselbinskem kompleksu. En lok fibule je bil najden leta 1974 na sterilni plasti jugozahodno od vkopanega manjšega pros­ tora, (T. I: 3), medtem ko je bil najden drugi lok na dnu vkopanega prostora (T. I: 2). Na esasto oblikovanih lokih je ohranjen po en gumb, ki je sicer precej izlizan, vendar sledovi kažejo, da je bil profiliran. Z gumbom je zaključena tudi ploščata, trapezoidno oblikovana no­ ga. Igla v obeh primerih manjka, peresovina pa je oh­ ranjena na loku fibule, najdenem 1981. leta. T udi omen­ jenima primeroma iz Predloke poznamo analogne pri­ mere iz zgodnjerimskih najdišč Slovenije, kjer so sestavni del grobnega inventarja. Poznamo jih iz Dobove,10 Haj­ dine pri Ptuju,11 iz Cerknice.12 Dva primera sta bila najdena tudi med fibulami v Robelčji vasi pri Ptuju.13 Poznamo pa jih tudi iz drugih najdišč Slovenije. Loka bronastih profiliranih fibul z enim gumbom na loku pripadata po Almgrenu tipu A68, ki je prav tako doma v Panoniji, od koder se je širil proti vzhodu in severu, redkejši pa so primeri zahodneje od nas.14 Zaradi sprem­ nega grobnega inventarja fibula tipa A68 kronološko ni sporna. Tudi v Sloveniji se najpogosteje javlja v 1. stoletju ali bolje v klavdijsko-neronsko-flavijskem času. Med dokumentarnimi najdbami zgodnjeriniškega ča­ sa pa ne gre zanemariti novčnih najdb iz Predloke, čeprav so bile večinoma najdene v nasutju in so zato v zelo slabem stanju. Med ruševinami ob pokopališču so zabeleženi le trije opredeljivi rimski novci iz 1. stoletja, med katerimi sta dva kovanca cesarja Avgusta (10/11, 11/12) in kovanec Tiberija.15 Naslednji kovanec je iz druge polovice 3. stoletja. Med ruševinami vzhodneje ležečega naselbinskega kompleksa II je bilo moč iden­ tificirati tudi 3 kovance, Augustovega (11-12), Tiberij­ evega (14-37), in Domicijanovega (81-96). V drugo sto­ letje sodi le Trajanov sesterec (98-117).16 Za kronološko opredelitev poznoantičnega dela na­ selbinskega kompleksa v Predloki so med drugim za­ nimivi predvsem posamezni deli bronastega pasnega okovja in fragmenti glinastih posod z ostanki valovnice. Največ za kronologijo naselbinskega kompleksa I po­ membnega gradiva je bilo odkritega v plasti žganine, ki je bila odkrita ob severni steni 11 m dolgega in do 1,6 m visokega zidu med naselbinskimi ostanki ob se­ verovzhodni strani pokopališča. Na ta zid, ki kaže več gradbenih faz, se naslanjajo štirje, danes krajši in precej uničeni zidovi, ki so omejevali v zadnji gradbeni fazi tri oziroma dva prostora (Priloga). Plast žganine je bila do 50 cm debela in je ležala na 10 cm debeli plasti drobnega peska, mešanega z malto. Slednja plast je prekrivala rimski tlak - estrih, ki je bil ohranjen na dnu z zidovi ločenih prostorov. Žganino pa je prekrivala 1 m debela plast kamenja, mešanega z zemljo. Te plasti ob dolgem zidu so tvorile nasip in hkrati rob do 2 m višje terase, na kateri so bili odkriti temelji večjega dela antičnih naselbinskih ostankov. Ker so antične ruševine postopoma zasipavali in so stratigrafski podatki zelo skro­ mni, so zato najdbe iz žganine toliko bolj dragocene in izpovedne. Že leta 1974 je bila v žganini najdena razmeroma dobro ohranjena bronasta pasna spona, ki je imela vso zgornjo površino okrašeno z vrezanim ornamentom (T, I: 7). Spona je skoraj kvadratne oblike, vendar njen zgornji rob ni raven zaradi izvedbe okrasa. Ob zgornjem robu sta predstavljeni figuri dveh levov, ki sta z odprtima gobcema obrnjeni proti sredini, proti morda sedaj že povsem izlizani človeški podobi, morda morske pošasti, ki je, kot razlagajo avtorji, često uporabljena v figuraliki pasnih spon z vrezanim (klinastim) ornamentom.17 Na to misel me navaja figura na pasnem okovu iz Ptuja,18 ki po mnenju Bullingerja predstavlja morsko pošast. Bro­ nasto ploščo obroblja ob straneh 6 cm širok rastlinski ornament. Spodnji rob pa je kot pri drugih sponah tega tipa polkrožno zapognjen navznoter. Po mnenju av­ torjev je zapognjen z namenom, da bi ščitil rob pasu oziroma usnja. Tako okrašena bronasta ploščica ima na sredini odprtino za ožji pas. Obroba te odprtine je pri sponi iz Predloke na obeh straneh majhne odprtine, 9 I. Garbsch , D ie norisch-pannonische Frauentracht im 1. und 2. Jahrhundert. M üunchner Beiträge zu r Vor und Frühgeschichte 11, 1963, 34, seznam E, 256, e 4. 10 P. Petru, o. c., 36, T. 12: 3, 4. 11 Z . Šubic, La necropole romaine a Poetovio. Inv. Arch. Jug. 14, 72, Y 4. 12 T. U rleb, Antično grobišče v Cerknici, Arheološki vestnik 34, 1984, 298, T. 8 : 2. 13 M ilena Florvat, K rimskim fibulam iz Rabelčje vasi pri Ptuju. Arheološki vestnik 33, 1983, 47, T . I: 3, 4. 14 O . Almgren, Studien über nordeuropäische Fibelformen, Stockholm 1897, 34. 15 Elica Boltin-Tom e, Slovensko morje in zaledje, 1, (1977), 94. 16 M ed raziskavami v Predloki je bilo najdenih več novcev, ki pa so žal zelo slabo ohranjeni. N aved ene je opredelil dr. P. Kos, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 17 M . Sagadin, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji, Arheološki vestnik 30, 1979, 314. 18 H, Büllinger, Spätantike Gürtelbeschilage, Diss. Arch. G andenses 12, (1969), T. XVI, 2; M ilan Sagdin, o. c., T. 10: 1. 78 ANNALES 3/'93 79 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRO N O LO ŠKE OPREDELITVE AN TIČN EGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 ki je namenjena dvojnemu premičnemu trnu za spen­ janje, zaključena s podobo kačje glave, kot pri obrobah podobnih spon. Na treh vogalih spone so ohranjene odprtine za zakovice, s katerimi je bila pritrjena na širši del pasu ali na širši zgornji pas. Le na enem vogalu je odprtina poškodovana. Pasna spona iz Predloke spada po Bullingerju med dvodelne pasne spone "ploščice" s premikajočim se tr­ nom in odprtino za spenjanje pasu. 9 Navadno bogato ornamentirana plošča je bila pritrjena na širši trak pasu, medtem ko je bil speljan skozi odprtino na sredi plošče in spet s trnom le ožji del pasu. Sponi iz Predloke je zelo podobna spona iz Melalora v Italiji (Udine) in Rov- roja v Franciji.2 Vse tri spone se razlikujejo le po okrasu, tako da predstavljajo le eno varianto dvodelnih pasnih spon z vrezanim ornamentom, datiranih v drugo po­ lovico 4. in prvo polovico 5. stoletja. Kot pasne spone spadajo tudi pasni okovi z vrezanim ornamentom (tehnika klinastega vreza) med izdelke poz- noantične umetnosti. Prav tako se najdejo v rimskih vojaških grobovih in so zato datirani s pomočjo sprem­ nega grobnega inventarja.21 V Predloki sta bila najdena dva zelo slabo ohranjena elementa pasnega okovja in pasni jeziček oziroma pasna končnica. Čeprav ti pred­ meti niso bili najdeni skupaj s pasno spono, naj jih omenim kot kronološko zanimive najdbe. V neposredni bližini žganine, v prostoru z apsidalninr zaključkom je bila 1973. leta najdena okrogla bronasta ploščica z bra­ davičastimi izrastki ob robu (pr. 2,8 cm). Zgornja stran ploščice je bila okrašena z vbodenimi koncentričnimi krogci (T. I: 5), na spodnji strani pa so ohranjeni sledovi za pritrjevanje. Po vsej verjetnosti je ta bronasta ploščica pripadala pasnemu okovu in ne okrogli bromasti fibuli, kot je bilo prvotno mišljeno. Podobne pasne okove, ki šobili okrašeni z vrezanim geometričnim okrasom, pred­ stavlja namreč Bullinger iz najdišča Celei v Romuniji in jih datira v drugo polovico 4. in prvo polovico 5. stoletja.22 Druga dva elementa sta bila najdena na dnu izkopa med naselbinskimi ostanki na skrajnem vzhodnem delu platoja (naselbinski kompleks II). Med raziskavami leta 1980 je bil na jugozahodnem delu tega dela naselbinskih ostankov 40 cm globoko v nasutju najden del pasnega okova, imenovanega propeler ali metuljčasti tip okrasa (T. I: 4). Predmet je zelo slabo ohranjen, okrasje komaj viden, en del pa tudi manjka, tako da bi v celoti ohranjen meril 2,2 x 4 cm. Okrašen je z vrezano črto, ki ponazarja trikotnik v trikotnem delu okova in z dvema koncen­ tričnima krogcema v srednjem, okroglem delu prope­ lerja. Ohranjena je ena odprtina za zakovico, s katero je bil okov pritrjen na pas. Pasni okov tako imenovani propeler, je bil lahko uporabljen kot okras, kot oja­ čevalec pasu ali za zanko, v katero je bil vdet konec pasu. Primerek iz Predloke spada med manjše primere, saj bi v celoti ohranjen meril komaj 4 cm. Predstavljen tip okova se pogosto najde v vojaških grobovih.2 V Sloveniji je znan iz Predjame.24 s Ptuja - Zgornjega Brega, Emone,26 Drnovega27 in tudi iz drugih najdišč v Sloveniji. Izven Slovenije pa je znan iz provinc južno od Podonavja.28 Po spremnem gradivu je ta tip pasnega okova datiran v zadnjo tretjino 4. oziroma prvo polovico 5. stoletja.29 V neposredni bližini ostankov propelerčka je bil naj­ den prav tako slabo ohranjen bronast pasni jeziček, ki je bil pritrjen na koncu pasu. Spodnji, diskasto oblikovani del je bil vlit istočasno z rombasto oblikovanim zgornjim delom jezička. Komaj viden okras se sestoji iz krožno razporejenih vrezanih kvadratov, trikotnikov in krogcev. (T. I: 6). Rombasti del jezička ni okrašen, na njegovem zgornjem, širšem delu, kamor je bil vdet konec pasu, ima ohranjeni le dve odprtini za pritrjevanje oziroma za zakovice. Krožni, diskasti tip pasnih končnic je eden tipov pasnih jezičkov poznoantičnega časa. Po mnenju avtorjev, ki so kronološko obdelovali tovrstno gradivo, so dvodelnim pasnim sponam, pri katerih je bila odprtina za spenjanje vlita istočasno s ploščo, pripisovali suličasto oblikovane pasne jezičke ali končnice, datirane v prvo polovico 5. stoletja medtem, ko naj bi bili krožno obli­ kovani nekoliko starejši.30 KERAMIKA Z VALOVNICO Ostanki keramičnih posod z ohranjeno valovnico na zgornji površini, ki so bili najdeni v že omenjeni plasti 19 Ibidem, 17, A bb . 1, 5. 20 Ibidem, Taf. XXXVII, 3, 4 21 Ibidem, 64, 65 22 H. Büllinger, o. c., Taf. IX, 3, 3a; E. Boltin-Tome, Slovensko morje in zaledje, 1, T. II: 16. 23 Ibidem, 20 24 P. Korošec, Predjama konec 4. do sredine 5. stoletja, Arheološki vestnik 33, 1963, 84, 85, t. 2 :3 , 4, 5. 25 I. M ikl-Curk, Varstvo spomenikov 21, (1977), 254. 26 S. Petru, Emonske nekropole, Katalogi in monografije 7, (1972) T. 17, T. 38. 27 S. Petru, P. Petru, Neviodunum (Drnovo pri Krškem), Katalogi in monografije 14, (1978), 394, T. 4 : 2. 28 E. Keller, D ie Spätrömischen Grabfunde in Südbayern, M ünchner Beitr. Vor und Frühgeschichte 14, (1971), 219. 29 M . Martin, Röm erhaus und M useum Augst. Jahresbericht, 1967, 6. 30 11. Büllinger, o. c. 64 80 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRONOLOŠKE OPREDELITVE ANTIČNEGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 žgan ¡ne severovzhodno od današnjega pokopališča, so bili odkriti večinoma med raziskavami leta 1983. Prav zaradi ostankov valovnice so dokaj izpovedni. Med dru­ gimi ostanki keramičnih posod je bilo v 11 m dolgi in 0,5 m visoki plasti žganine najdenih dvanajst z valovnico okrašenih fragmentov. Pripadali so petim posodam, ki jih je bilo moč deloma rekonstruirati. Le štirje fragmenti so bili v ta namen neuporabni. Fragmenti pripadajo trem skodelam in petim trebušastim loncem. Ostali frag­ menti so zelo majhni. Valovnica je večtirna ter eno ali dvotračna. Kot kažejo sledovi vretena na notranji strani so bile posode izdelane na lončarskem vretenu. Večina posodje iz rjavo žgane gline, mešanez drobnim peskom, le trije primeri so iz temno sive gline, mešane z drobnim peskom (T. II: 6, 7, T. III: 1). Na njih je ohranjena večtirna, enotračna valovnica, Ustje skodele naT. II: 1 je ravno odrezano, na zunanji strani nekoliko odebeljeno in zaobljeno. Pas večtirne valovnice je speljan tik pod ustjem in je ob straneh rahlo profiliran. Ustje fragmenta druge skodele je od­ rezano navznoter, rob ustja pa je na zunanji strani po­ udarjen s tremi plitvimi kanelurami (T. II: 2). Enotračna valovnica je ohranjena še na fragmentih dveh loncev s konično navzven zavihanim ustjem (T. II: 3, 5). Kot kažejo ostanki valovnice, je bila na fragmentu lonca najdenem v žganini speljana tik pod največjo periferijo in na notranji strani ustja (T. II: 5), kije poševno odrezano navzven in profilirano. Na notranji strani ustja je oh­ ranjena večtirna valovnica tudi na fragmentu, najdenem 1974. leta pod plastjo hišnega lepa v jugozahodnem delu naselbinskega kompleksa II. Na njem ohranjena večtirna valovnica je speljana tik pod ustjem, zato je možno, da je bil pod ohranjenim trakom valovnice spel­ jan še en trak, ki pa na fragmentu ni ohranjen (T. II: 3). Izrečena domneva velja tudi za ohranjeni del lonca na T. II: 4. Večina najdenih fragmentov ima ohranjena dva tra­ kova večtirne valovnice. Prvi trak je speljan pod ustjem, drugi pa po največji periferiji lonca, kot je moč videti na delno rekonstruiranih loncih (T. III: 6, 7). Med frag­ menti z ohranjeno večtirno dvotračno valovnico je treba omeniti fragment iz temnosivo žgane gline, ki je del plitve skodele z navznoter zavihanim ustjem in bra­ davičasto oblikovanim robom na zunanji strani pregiba ustja (T. III: 9). Pod tem robom je ohranjena večtirna valovnica, z nasprotno med seboj speljanimi nihaji valov- nic. Valovnica je ohranjena tudi na zunanji strani na­ vznoter zapognjenega ustja. Na fragmentu je valovnica zelo neenakomerna in površno izdelana. Nasprotno med seboj speljani nihaji so vidni tudi na fragmentu na T. III: 8. Fragment skodele z valovnico na zunanji strani ustja je bil najden 1981. leta v naselbinskem kom­ pleksu II, kot fragment iz rdečerjavo žgane gline mešane z drobnim peskom, okrašen z dvema vtisnjenima, med seboj vzporedno potekajočima valovnicama (T. III: 4). Glinasta posoda, okrašena z večtirno trakasto valov­ nico, se pogosto najde med poznoantično in zgodnjes- rednjeveško keramiko. Valovnica se pojavlja samostojno, skupaj z vrezi (T. II: 5, 7) ali plitvimi kanelurami (T. II: 6). Na fragmentih iz Predloke je najpogostejša samos­ tojna valovnica z enim pasom ali več vzporednimi pa­ sovi. Omembe vreden je okras večtirne valovnice na notranji ali zunanji strani ustja posode. Omenim naj le najbolj analogen primer na ustju posode iz najdišča Tinje nad Loko pri Žusmu,31 in podoben primer iz Rifnika pri Šentjurju, kjer je bila najdena posoda s širokim in ravno odrezanim ustjem, okrašenim z večtirno valov­ nico. Kot poroča L. Bolta išče Schmid paralele za ta tip keramike pri Gotih na Krimu.32 Za kronološko opredelitev tu predstavljenih najdb je treba poiskati analogije na istrskih in bližnjih najdiščih. Z večtirno valovnico okrašeno posodo poznamo izVrsar- ja. B. Marušič pri tej keramiki opozarja na ustja posod in lepo oblikovano valovnico.33 Fragmenti keramičnih posod so bili odkriti tudi v jami Cingareli (Ciganski jami) na skrajnem severnem delu hrvaške Istre. 4 Lonce in skodele z večtirno valovnico datira B. Marušič v časovni okvir 5. do 7. stoletja. Valovnica, ki je bila odkrita v apsidi bizantinske cerkve v Pulju, in je podobna valovnici na fragmentih posod iz Predloke pa je na osnovi mo­ zaičnih tal datirana v 6. stoletje.3 Za nas pomembna je tudi najdba iz naselja Škicini v južni Istri, kjer je bil najden lonček z dvema pasovoma večtirne valovnice in precej poškodovana skodela z večtirno valovnico pod ustjem in na trupu.36 Po kronologiji B. Marušiča sodi tovrstna groba hišna keramika z valovnico v 5. do 31 S. Ciglenečki, Tinje nad Loko pri Žusm u in problem raziskovanja slovanskih naselbin v Sloveniji, Arheološki vestnik 33, 1982, 188, 12. 32 L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju. Katalogi in monografije, 19, (1981), T. 19, T. 20. 33 B, M arušič, Staroslovanske in neke druge zgodnjesrednjeveške najdbe v Istri, Arheološki vestnik VI, 1955, 97, T. V ll:1 , T. VIII: 1. 34 B. Bačič, Arheološko iskopavanje špilje Cingarele kod M omjana, Jadranski zbornik I, 1956 , 323, T. IX; 1-3, T. X : 3, T. XI: 1. 35 B. M arušič, Dva spom enika zgodnjesrednjeveške arhitekture iz južne Istre, Arheološki vestnik VII/1-2, 1956, 143, T. II: 7, 13, T. III: 3, 7. 36 B. M arušič, Novi nalazi kasnoantičnih kostumih grobova u južnoj Istri i na otoku Cresu, Histria archaeologica IV/1, 1963, 61, T. II: 1, 3. 81 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRO N O LO ŠKE O PREDELITVE AN TIČN EGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 6 stoletje,37 kamor spada tudi hišna keramika z večtirno valovnico iz Nezakcija pri Pulju.38 Pri iskanju analogij pa ne smemo zanemariti vzhod­ neje oziroma severovzhodno od Predloke ležečih naj­ dišč. Zelo analogne primere najdemo med poznoan- tično keramiko na Križni gori pri Ložu,39 Rifniku pri Šentjurju, kjer je keramika z valovnico z drugo provin­ cialno rimsko keramiko vred datirana v 5. do 6. stoletje40 medtem ko jo S. Ciglenečki z najdbami izpoznoantične utrdbe Korinjski hrib pri Velikem Korinju 1 in Tinje pri Žusmu42 zaenkrat uvršča med poznoantično keramiko 6. stoletja.Najmlajši primer valovnice na keramiki pa v Predloki predstavlja fragment hišne keramike iz rjavo žgane gline, mešane z zrnci drobnega peska. Zunanja stran fragmenta je okrašena z dvema vzporednima, vti­ snjenima valovnicama (T. III: 4). Po opisu najdb lahko iščemo paralele v Starem Gočanu blizu Pulja, kjer lonce z eno valovnico ali več vzporedno vtisnjenimi valov- nicami B. Marušič datira v časovni okvir 9. do 11. stolet­ ja.43 Bežno naj omenim še novčne najdbe poznoantičnega časa. Med slabo ohranjenimi in težko določljivimi novci z območja naselbinskega kompleksa I je omembe vreden novec Claudija II (po letu 270), Konstantina I., (za Kon- stantija II., 336-337), predvsem pa je na tem delu naselja dragocen Justinianov zlatnik (po P. Kosu: Justinianus I, solidus, 527-537), ki je bil najden v neposredni bližini z valovnico okrašenih fragmentov keramike, vendar v že premetani zemlji. Če upoštevamo, da je bil del stavbe do severne stene apsidalnega protora in do najvišje ohranjenega zidu z ohranjeno plastjo žganine pretežno uničen v novejšem času med urejanjem teras, je možno, da je tudi novec ležal prvotno v žganini. Po tem novcu sodeč tudi valovnica iz Predloke sodi v 6. stoletje. Nekaj poznoantičnih kovancev je bilo najdenih tudi na nasel­ binskem kompleksu II. Določljivi so bili novec Valen- tijana (379-383), Valensa (364- 367), Magnentija (351 - 352) Valentinijana, Teodozija I. (388-402). Ob zaključku prve faze raziskovanj naselbinskih os­ tankov v Predloki 1974. leta je bila že izrečena misel o kontinuirani poselitvi Predloke od zgodnje antike pre­ ko srednjega veka do danes. Kasnejše raziskave so to le še potrdile. Pridobljeni pa so bili tudi podatki, s po­ močjo katerih lahko sklepamo o obsežnosti objektov v antičnem času. Čeprav so podatki skromni, domnevamo, da segajo začetki poselitve v Predloki v zgodnjo antiko, ko so meje rimske države segale do reke Formio - Rižane. Na to misel nas navaja solidno grajen vogalni zid na skrajni vzhodni strani naselbinskih ostankov ob dana­ šnjem pokopališču. Tako zgodnjih ostankov materialne kulture kljub številnim ostankom predvsem grobe rimske keramike žal ni. Morda gre za ostanke manjše zgradbe strateškega pomena, ki je bila zgrajena na meji takrat že pokorjene, rimske Istre. Kasnejši objekt na tem kraju je bil, kot kažejo temeljni zidovi, obsežnejši. Žal ga v celoti ne bomo nikoli spoznali, ker je bil velik del temel­ jev verjetno uničen že med urejanjem pokopališča. So­ deč po odkritih arhitekturnih ostankih so ti v večji meri skoraj gotovo pripadali rimski vili rustiki 1. in 2. stoletja, ki je zavzemala tudi najvzhodnejši del platoja z ostanki najstarejših tam odkritih prostorov na sedaj imenovanem naselbinskem kompleksu II. (Priloga). Rimski vili rustiki je gotovo pripadal prostor z ohranjenimi ostanki hi- pokavsta, bržkone tudi ogrevan prostor z apsidalnim zaključkom. Težko je opredeljiva tudi namembnost naj­ starejših prostorov vzhodneje ležečega naselbinskega kompleksa, kamor sodi v prvi vrsti v sterilno plast vkopan manjši prostor (Priloga) in ostanki dveh, južneje ležečih temeljnih zidov. Da gre za starejši del objekta, kažeta na dnu obeh prostorov najdena loka bronastih fibul s samostrelno peresovino (T. I: 1, 3) iz 1. oziroma 2. stoletja. Tudi tega dela zgodnjerimskega objekta ne bo­ mo nikoli spoznali, ker so bili ti prostori uničeni že v pozni antiki. Predloka je verjetno v pozni antiki doživela usodo drugih rimskih podeželskih dvorcev. V Istri oziroma v vsem istrskem obalnem pasu. kjer so bile rimske vile rustike dokaj gosto posejane, je prišlo v času odmiranja antične latifundije do nastajanja novih, večjih ali manjših naselij strnjenega tipa. Kot je znano, je nastalo največ takih naselij v bližini zapuščenih antičnih dvorcev ali pa prav na njih. Življenje v Predloki je teklo dalje tudi v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku, kot kažejo tu predstavljene bronaste najdbe 4. in 5. stoletja, novčne najdbe in frag- 37 Ibidem, sl. 4 38 B. M arušič, Prilog poznavanju kasnoantičnog Nezakcija, Starohrvatska prosvjeta 111/16, 51, sl. 7 : 1, 2, 3, sl. 10 : 4. 39 M . U rleb, Križna gora pri ložu, Katalogi in monografije 11, (1974), T. 38 : 5, 8, 10, T. 41 : 10, 19. 40 L. Bolta, o. c., 16, 17. 41 S. C iglenečki, Potek alternativne ceste Siscia - Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od4. - 6. st., Arheološki vestnik 36, (1985), 255, T . 6 : 68, 70, T . 7 : 86. 42 S. C iglenečki, Symposium zu Fragen der spätantiken und völker-wanderungszeitlichen Keramik, Archaeologia Austriaca 68, W ien 1984, 313, A bb. 3, 36, A bb. 1, 12, A bb. 5. 43 B, M arušič, M aterialna kultura Istre od 9. do 12. stolječa, Arheološka istraživanja u Istri i Hrvatskom primorju H A D 11/1, (1987), 116, 118, sl. 10 : 1, 2. 82 ANNALES 3/'93 Elica BOLTIN-TOME : POSKUS KRONOLOŠKE OPREDELITVE ANTIČNEGA NASELJA V PREDLOKI, 73-84 menti keramike z valovnico, ki sodijo v časovni okvir od 5. do 11. stoletja. Zdi se mi verjetna domneva, da dokaj debela plast žganine najdena ob 11 m dolgem zidu in v sosednjem prostoru, s tedaj ne več uporabnim hipokavstom, kaže na precejšen požar, ki naj bi uničil takrat še naseljeni del objekta ob severovzhodni strani današnjega pokopališča. Najkasneje v 6. st. pa naj bi bil ta del naselja tudi povsem opuščen, saj jev neposredni bližini že nastajalo poznoantično skeletno grobišče. Naj­ dbe pa tudi kažejo, da je življenje v vzhodneje ležečem delu naselja teklo dalje. Na to opozarjajo poznoantični temeljni zidovi, glinast stenski omet, ki je bil najden na več mestih tega dela naselja in nenazadnje fragment zgodnjesrednjeveške keramike z vtisnjeno valovnico (T. III: 4). Med raziskavami skeletnega grobišča in med son- dažnimi raziskavami ob starem skeletnem grobišču so prišli na dan manjši deli zidov, ki ne sodijo v antično gradnjo. Najdenih je bilo tudi veliko fragmentov sre­ dnjeveške in tudi kasnejše keramike, beneških in av­ strijskih novcev ter mlajših in starejših svetinc. Vse te najdbe dopolnjujejo zgodovinski viri, ki govore o kon­ tinuirani poselitvi Predloke in njene bližnje okolice.44 RIASSUNTO Negli scavi archeologici a Predloka, che il Museo del Mare Sergej Masera Pirano ha svolto sistemáticamente tra il 1972 e il 1983, sono stati trovad, tungo ¡I lato nordorientale dell'odierno cimitero e 70 metri piú a est, al limite oriéntale della spianata, i resti di un insediamento andco. Dalla parte opposta, quella sudoccidentale, del cimitero nei pressi della chiesa é stata scoperta una necropoli tardoantica e altomedievale con tombe paleoslave che risalgono ai secoli VIII-XI. La necropoli, con i ritrovamenti piu importanti, é stata giá presentata nelle pubblicazioni archeologiche, poiché a causa dei ritrovamenti paleoslavi essa rappresenta finora Púnico testimonianza paleoslava e quindi significativa da/ punto di vista nazionale nel territorio dell'lstria slovena. Con Pausilio degli oggetd in bronzo che risalgono al l-V secolo e hanno un grande valore documentado, dei resti dei vasi in terracotta con ornamend sdlizzad del V-VI secolo e delle monete di Giusdniano del VI secolo, e rifacendosi alie pardcolaritá che presentano i resti architettonici, l'Autrice vuole innanzitutto determinare cronológicamente Parea dell'insediamento abitata nel- Pantichita. I dad raccold mostrano che Parea dell'insediamento, abitata giá nel I secolo a.C., alia fine del I o all'inizio del II secolo d.C. si é trasformata in una grande villa rustica che comprendeva anche i resti piú andchi, quelli del limite oriéntale dell'insediamento. Nel periodo tardoandco, quando si é verificato lo sfacelo del ladfondo, Pinsediamento é stato adattato alie nuove condizioni ambienteli ecl é rimasto abitato fino al VI secolo d.C., quando é stata creata anche la necropoli tardoantica. Come mostrano i ritrovamenti, il limite estremo oriéntale della spianata era abitato anche nell'alto medio evo. 44 Arheološke predm ete risala llonka Hajnal in Dragica Lunder - Knific, tabele in situacijski načrt uredila llonka Hajnal. ANNALES 3/'93 84