Perchè E li tie ANNO LETO NUMERO ŠTEVILKA 30 K5!llae 19fi3/XXI «OIIMCIRALE MI C«MA«M UMERALE BELLA «ILI * POLMESEČNIK ZVEZNEGA P0VEL|S1VA «ILL-1 Il consulto è andato bene, At tapin viver conviene; • Posvet zdravnikov je končan, je Storžek živ, a še bolan. Tuttavia riman disteso Per la febbre che lo ha preso. V postelji revež obleži, se mrzlica ga še drži. “Non lo posso digerire, Preferisco di morire!". “Ne morem ga prenesti in rajši umrem na mesti!" I conigli neri neri Con la bara attendon fieri. Pa glej! Že črni kunci čakajo, da hitro ga pokopljejo. “Tutto bevo, fino in fondo, Non vo’andare all’altro mondo !“. “Ne, ne! Le umreti nočem še, bom rajši spil zdravilo vse!“ Or guarito quel malnato Narra come fu impiccato. Ko zopet čvrst in zdrav je zdaj, pove takoj svoj doživljaj. Ma la fata ch'è costante, Pensa dargli un buon purgante. 4 vila ga ne zapusti, čistilo krepko mu moli. E tornando agli zecchin Cresce il naso per benin, Ko pa omenja zlatnike, mu zopet nos podaljša se. dice: “Li ho mangiati!“ tiene in man serrati. Da jih pojedel je, trdi, zares pa v roki jih tišči. LA VITA DEL DUCE IX PUNTATA Il 13 febbraio 1902, Benito Mussolini, nominato insegnante in una scuola elementare rurale nel comune di Gualtieri Emilia, raggiunge senz’altro quella lontana sede. «Gualtieri Emilia — racconta egli stesso — è un paese situato sulla riva del Po, tra Guastalla, città di una certa• importanza, e Boretto. Il paese dista circa un chilometro dalle rive del Po. Vi giunsi in un pomeriggio nebbioso e triste». Alla stazione c’è qualcuno che lo attende. Difatti alcuni giovani gli domandano: «Siete voi il nuovo maestro?». «Sono Benito Mussolini, da Predappio», risponde. «Andiamo allora che i compagni ci aspettano». Così la piccola comitiva, in quel triste pomeriggio, riprende la strada fangosa ohe conduce a Gualtieri. I capi del socialismo locale difatti lo aspettano, curiosi di vedere e sentire il compagno che* hanno mandato i socialisti della Romagna. Dopo le presentazioni di convenienza, incominciano le sollecitazioni perchè parli al gruppo dei compagni che andava mano mano crescendo. «Se sarà, come sembra, un buon parlatore, dicono tra loro, per il nostro circolo sarà la più grande fortuna». Benito vorrebbe astenersi, specie dopo quel viaggio, tanto noioso e pesante, ma premuto d'ogni parte*, si decide U parlare. Sale su una panca, e dopo aver rivolto alcune parole di saluto e di esortazione, così conclude: «Sono venuto qui per lavorare nella scuola e nella vita, per gli uomini di oggi e per quelli che saranno gli uomini di domani. La parola ha oggi assunto un valore eccessivo. Preferisco l’azione. Al lavoro, dunque, compagni.» Questo monito di grande significato se ha interessato alcuni, non è piaciuto alla maggioranza, che s’allontana delusa. Mussolini, sereno, va in cerca d’una pensione, che trova a quaranta lire mensili,\ mentre il suo stipendio era di lire cinquantasei mensili. Non c’era certo di stare allegri. Ma egli comp'rende tutta la nobiltà dell compito, anche se modesto e forse anche svalutato, e propone d’assolverlo il più degnamente possibile. «Alla mattina dopo, racconta, mi recai senz’altro a fare scuola. La mia scuola distava due chilometri dal paese, ed era situata nella frazione di Pieve Faliceto. Avevo circa una quarantina di ragazzetti d’indole assai mite. Presi ad amarli. I primi giorni sono monotoni, poi il centro delle conoscenze si allarga e diviene più intimo». Egli appare molto sollecito dei suoi doveri scolastici, intendendo la scuola quale preparazione alla vita. È benevolmente severo con gli alunni e paziente con ij loro parenti. Nello stesso tempo però esercita un’attività oltre l’ambito della scuola, tutta rivolta alle masse lavoratrici. La gente del popolo lo avvicina a poco a poco con senso di simpatia che diventa ben presto fiducia: sotto giovani, suoi coetanei, che sentono come lui, l’ardore della giovinezza, sono uomini carichi di figli e di ìiecessità che ascoltano da lui parole fino allora mai ascoltate: la società non è a posto, le leggi sono ingiuste e insufficienti, il popolo soffre perchè è illuso dalle chiacchiere, ingannato dalla mala fede e sfruttato dall’egoismo degli indegni capi dei varii partiti. Più tardi avrà occasione di delineare pubblicamente e coraggiosamente la sua fede politica». È una ideologia che tende all’estrema rivoluzionaria valorizzazione del proletario, sostituendo alla organizzazione anarchica una organizzazione moralmente e sentimentalmente armata contro 'tutte le insidie della borghesia». Ecco il suo magnifico programma, alla cui realizzazione sacrificherà tutto se stesso e diventerà la fede di tutto un popolo. (continua) Assildo Marino DUCEJEVO ŽIVLJENJE IX. NADALJEVANJE IS. februarja 1902. je bil imenovan Benito Mussolini za učitelja na neki podeželski osnovni šoli v občini Gualtieri Emilia ter se je odpravil takoj v tisti oddaljeni kraj. «Gualtieri Emilia», pripoveduje Mussolini sam, «je vas, ki leži blizu Pada, med Guastallo, precej važnim mestecem in Borretom. Vas je oddaljena približno 1 km od reke. Dospel sem tja nekega meglenega in žalostnega popoldneva». Na postaji so ga pričakovali in nekaj mladeničev ga vpraša: «Ali ste vi novi učitelji» «Jaz sem Benito Mussolini iz Preddapia», odgovori. «Pojdimo torej, kajti tovariši nas pričakujejo!» in mala družba se odpravi tistega žalostnega popoldneva po blatni cesti, ki vodi v Gualtieri. V resnici so ga pričakovali voditelji krajevnega socializma, ker bi radi videli in slišali tovariša, ki so ga poslali socialisti iz Romagne. Po običajnem predstavljanju so mu začeli prigovarjati in to vedno vztrajneje, da bi tovarišem kaj govoril. «Če bo, kakor se zdi dober govornik», so rekli med seboj, «bo to za naš krožek največja sreča». Benito bi rad odrekel, zlasti po tako dolgočasni in naporni vožnji, toda zaradi splošnega prigovarjanja se odloči, da bo govoril. S topi na klop, izpregovori nekoliko besed v pozdrav in spodbudo ter konča s temi besedami: «Prišel sem, da bi delal v šoli in izven nje, za današnje ljudi in za ljudi bližnje bodočnosti. Besedi se pripisuje splošno prevelik pomen. Rajši imam dejanja. Torej na delo, tovarišil Ta pomembni opomin je nekatere sicer zanimal, ni bil všeč pa večini, ki se je razočarana odstranila. Mussolini se pa mirno odpravi iskat stanovanje in hrano, kar dobi za mesečnih štirideset Ur, dočim je znašala njegova plača 56 lir na mesec. Res ni imél vzrolca. da bi se veselil. Toda Mussolini je pojmil plemenitost svoje naloge, čeprav skromne in mogoče še podcenjevane in sklene zato, da ji bo služil čim vredneje. «Drugo jutro», pripoveduje, «grem takoj v šolo. Bila je oddaljena kaka dva kilometra od vasi in je stala v selu Pieve Faliceto. Imel sem trnkih štirideset dobrodušnih otrok. Vzljubil sem jih. Prvi dnevi so enolični, nato se pa krog poznanja širi in postaja prisrčnejši». Bil je zelo vesten v svojih šolskih dolžnostih, ker je pojmoval šolo kot pripravo za življenje; bil je blagohotno strog z učenci in potrpežljiv z njihovimi starši. Istočasno je pa delal v prospeh delavstva izven šole. Preprosto ljudstvo ga je polagoma vzljubilo in mu kmalu tudi popolnoma zaupalo; bodisi to mladeniči njegove starosti, ki so kakor• on čutili v sebi žar mladosti, bodisi možje, obremenjeni z otroki in s težavami — usi so poslušali njegove besede, ki so jim prvič v življenju pripovedovale, da družba ni urejena, da so zakoni krivični in nezadostni, ter da ljudstvo trpi, ker razočarano nad besedičenjem, varano zaradi nepoštenja in izlcoriščano po sebičnosti nevrednih voditeljév raznih strank. Pozneje v življenju je imel Mussolini priložnost, da je javno in pogumno izpovedal svoje politično prepričanje. Njegova miselnost je težila za skrajnim revolucionarnim vrednotenjem proletarca ter za izmenjavo anarhične uredbe z organizacijo, ki bi bila čustveno in nravno kos vsem meščanskim spletkam. To je njegov sijajni program, za katerega bo žrtvoval samega sebe, in ki bo posteli vera vsega naroda. (Se nadaljuje.) 1 nostri martiri REBERNIK STANKO: PRESENTE Camerati, un'altro compagno è caduto. La sua giovane vita è stata spezzata dalla mano dei vigliacchi che lo assalivano. I senza Dio hanno voluto commettere un nuovo delitto; delitto che sarà vendicato. Lo vendicheranno coloro che annienteranno per sempre le orde sanguinarie degli atei, lo vendicheremo noi tutti. Rebernik Stanko era uno dei primi Avanguardisti, obbediente, sincero e leale. Perchè nessuno degli uccisori ha voluto affrontarlo da uomo ad uomo? Per uccidere un giovane è stata necessaria la forza di più assassini. Dopo un breve interrogatorio è stato ucciso ed il corpo è stato tagliato a pezzi. Di fronte a quest'atto bestiale, sentiamo ancora più forte l'odio per quegli uomini che combattiamo e combatteremo fino alla fine. Rebernik Stanko, ricorderemo sempre il tuo volto, il tuo sguardo sincero e leale! Anche se, come era tuo desiderio, sei stato ucciso prima di raggiungere i lontani compagni delle prime linee, oggi vivi tra loro; sei presente alle nostre bandiere anche Tu, giovane sloveno, che hai versato il sangue, che hai dato la vita, piuttosto che rinnegare i tuoi ed i nostri alti ideali! Naši mučeniki REBERNIK STANKO: SLAVA MU! Tovariši, zopet je padel naš drug! Njegovo življenje je uničila roka podležev, ki so ga napadli. Brezbožneži so hoteli izvršiti nov zločin, zločin, ki bo kaznovan. Maščevali ga bodo tisti, ki so za vedno uničili krvoločne horde brezbožnežev, maščevali ga bomo mi vsi. Rebernik Stanko je bil eden prvih Avanguardi-stov, pokoren, iskren in pošten. Zakaj se ni hotel nihče od ubijalcev boriti z njim kot mož z možem? Da so ubili mladega človeka, je bila potrebna sila mnogih ubijalcev. Po kratkem zasliševanju so ga ubili, telo pa razsekali na kose. Spričo tega živinskega dejanja se je še povečalo naše sovraštvo do tistih ljudi, proti katerim se borimo in se bomo borili do konca. Rebernik Stanko! Tvojega obraza ter iskrenega in poštenega pogleda se bomo vedno spominjali! Četudi si bil ubit, preden si dosegel, kakor si želel, svoje daljne tovariše v prvih vrstah, vendar živiš danes med njimi. Navzoč si ob naših zastavah tudi Ti, mladi Slovenec, ki si prelil kri in dal življenje, rajši kot bi zatajil svoje in naše visoke ideale! CRONACA DELLA CULI. « KRONIKA PILLA / nostri corsi di lingua italiana Sèguitano ci svolgersi con crescente interesse i corsi gratùiti di lingua italiana, a suo tempo istituiti dal Comando Federale, ed affidati a benemeriti insegnanti e ad esponenti della GILL. Gli allievi, tutti organizzati, dimostrano di apprezzare la benefica iniziativa e frequentano con assiduità ed intelligenza. f corsi, oltre che in Lubiana, sono tenuti nelle seguenti località della Provincia: Kočevje, Koprivnik, Kočevska Reka, Videm-Dobrepolje, Rakek, S. Maria di Polje, Vinica, Bloke, Črnomelj, Brezovica, Slari trg e Iga Vas, Trebnje. 9li spettacoli teatrali della 9. I. L. L. La suggestiva operetta per bambini: «Il gatto di Marcollo», clic tanto interesse destò tra i giovanetti della GILL ed ebbe anche larga risonanza nel mondo dei grandi, sarà prossimamente rappresentala allo stesso Teatro Lirico di Lubiana. Riteniamo legittima l'aspirazione di quanti desiderano vedere ancora una volta sulle scene i piccoli attori, cosi disinvolti ed impeccabili nella interpretazione del suggestivo lavoro ispirato dalla nota favola dei fratelli Grimm, e ci auguriamo che il Comando Federale della Gill voglia allestire altri spettacoli del genere nell'intento di ricreare lo spirito dei piccoli organizzati e di educarli anche al senso dell’arte. QUADRO FORZA Figli della Lupa............................368 Figlie della Lupa...........................355 Piccole Italiane.......................2198 Giovani Italiane........................648 Giovani Fasciste........................ 6 Balilla....................................2510 Avanguardisti...............................683 Giovani Fascisti........................ 1 Totale . . . 6769 In queste cifre non sono inclusi gli iscritti che attualmente compiono il periodo di prova. V teh številkah niso všteti člani, ki so začasno na preizkušnji. Naši tečaji za italijanski jezik Z naraščajočim zanimanjem sc vršijo brezplačni tečaji za italijanski jezik, ki jih je svoj čas ustanovilo Zvezno Poveljstvo ter jih poverilo zaslužnim učiteljem in voditeljem Gilla. Učenci, ki so vsi organizirani, znajo ceniti dobrodelno pobudo in jih obiskujejo marljivo in inteligentno. Razen v Ljubljani se obdržujejo taki tečaji še v sledečih krajih Pokrajine: v Kočevju, Koprivniku, Kočevski Reki, Vidmu-Dobrepolju, na Rakeku, v Dev. M. v Polju, Vinici, na Blokah, v Črnomlju, Brezovici, Starem trgu, Iga vasi in Trebnjem. L orchestrina di fisarmoniche della 9. L L L. Negl'intermezzi dell'operetta «Il gatto di Marcolfo» si esibirono gli allievi del corso di fisarmonica, una attività che si svolge presso il Centro Federale Femminile e che è al suo secondo anno di vita. La bravura dei piccoli artisti fu veramente apprezzata dal numeroso pubblico che applaudì entusiasticamente all'impeccabile complesso strumentale dei nostri giovani organizzati. Gledališka predstava 9. L L. L.-a Mična otroška opereta «Obuti maček», ki je zbudila tako zanimanje med mladino Gilla ter je močno odjeknila tudi med odraslimi, se bo v kratkem ponovila v istem ljubljanskem gledališču. Zdi se nam upravičena želja vseh, ki bi želeli še enkrat videti na odru male igralce, ki so tako prostodušno in dobro tolmačili privlačno delo, izdelano po znani basni bratov Grimmov ter bi želeli, da bi Zvezno Poveljstvo Gilla priredilo še druge take predstave, ki bi služile v duševno razvedrilo malih članov ter v vzgojo njihovega umetniškega čuta. Harmoniški orkester 9.1. L. L.~a Med odbori operete «Obuti maček» so igrali gojenci harmoniškega tečaja, ki se vrši v Zenskem centralnem lokalu Zveznega Poveljstva Gilla, in ki obstoja že drugo leto. Številno občinstvo je pohvalno ocenilo sposobnost malih umetnikov ter je navdušeno odobravalo brezhibni harmoniški zbor naših mladih članov. L'Ecc. l'Alto Commissario ed il Segretario Federale visitano la Sede del Fascio di Combattimento di Novo Mesto. Eksc. Visoki Komisar in Zvezni tajnik na obisku sedeža Borbenih fašijev v Novem mestu. Ludi "Juveniles delto Sport Presso gli antichi Romani, ed anche presso i Greci, era costumanza celebrare gli avvenimenti straordinari con adunate spettacolari e feste del più alto interesse. Tali manifestazioni venivano offerte per celebrare riti significativi di natura civile e religiosa, come inaugurazione di basiliche, di edifici pubblici, di monumenti, di opere d'arte. Talune avevano carattere di precarietà, altre si rinnovavano di anno in anno. Potevano durare alcuni giorni ed anche per un lungo periodo di tempo. Si cimentava in esse il fiore della gioventù romana con saggi ginnastici, gare di corse di carri e di cavalli, lotte a piedi ed a cavallo, giuochi scenici e venatori. I Ludi, in relazione al tempo ed all'intento che si proponevano, assunsero nomi diversi. Così ricordiamo i Ludi circenses, i più antichi, i Ludi votivi, i Ludi funebri, i Ludi scenici, i Ludi ghtdiatorii, i Ludi venatori, i Ludi Magni, i Ludi Sarmatici. La Gii, riallacciandosi alla nobile tradizione romana, ha rimesso in onore i Ludi, il cui esercizio tempra il corpo ed irrobustisce la mente. « Cosi, accanto ai Ludi della Cultura e dell'Arte, rivolti, all'intelletto, si svolgono i Ludi del Lavoro, oggi elevato a nobile, missione di vita, mentre con i Ludi dello Sport si mira al raggiungimento del più armonico equilibrio tra le forze fisiche e quelle intellettuali. I Ludi Juveniles dello Šport sono riservati agli alunni delle scuole medie. L'educazione fisica nelle scuole di ogni ordine e grado è oggi affidata alla Gioventù Italiana del Littorio, unitamente alla preparazione sportiva. E la Gii, consapevole dell'alto valore che ha assunto tale insegnamento, ne regola e promuove l'indirizzo, ne eleva e perfeziona gl'in-tcndimenti. Bruno Mussolini, ancora studente liceale, ebbe per primo l’idea di promuovere tra i giovani di alcuni istituti della Capitale gare sportive alfine di cementare sempre più i vincoli di cameratismo e nello stesso tempo di suscitare una nobile emulazione agonistica. L'esperimento si compì con risultati così promettenti che l'anno successivo veniva ripetuto, non solo dove era già stato effettuato, ma in tutti gl'istituti dell'Urbe e di altre città d'Italia. II Comando Generale della Gii, in seguito, rendeva obbligatorie tali gare, sorte da uno squisito senso di comprensione e d'amore, e ne affidava le sorti ai Comandi Federali. Le gare che si svolgono annualmente, per diffondere ed incrementare lo sport tra i giovani studenti, prendono il nome di Ludi Juveniles dello Sport. In Lubiana, dopo le prime esperienze compiute durante lo scorso anno scolastico, si affronta in pieno 1 esigenza sportiva nelle scuole del- l Ordine Medio, e si dà vita ai Ludi Juveniles dello Sport. Tale attività, già entrata nella fase di concretezza, procede secondo un piano accuratamente predisposto, tenuta presente l'età degli alunni, il sesso, le attività fisiche praticate, il grado di preparazione sportiva raggiunto. Il programma comprende gare di atletica leggera, pallavolo, pallacanestro, pattinaggio sul ghiaccio, sci e tiro con l'arco. Notevoli risultati sono stati conseguiti nei tornei che già hanno avuto luogo. Ferve ora, in ogni scuola, la preparazione per gli ulteriori sviluppi dei Ludi, e tutto fa prevedere che le gare termineranno con esito brillante. Ne daremo a suo tempo i risultati finali. Riportiamo qui di seguito il calendario delle eliminatorie interscolasti- che delle gare di atletica che avranno luogo allo Stadio di Lubiana: | 4 maggio — ore 14.30 — Categoria A (maschi nati negli anni 1926— 1925—1924); 6 maggio — ore 15 — Categoria B (maschi nati negli anni 1929—1928— 1927); 8 maggio — ore 15 — Categoria C (femmine nate negli anni 1926— 1925—1924); 10 maggio — ore 15 — Categoria D (femmine nate negli anni 1929— 1928—1927). Le finali per il conseguimento dell'ordine di graduatoria dei primi sei classificati verranno disputate il 15 maggio. I Ludi Juveniles dello Sport dell'anno XXI" si concluderanno con una manifestazione alla quale parteciperanno, oltre i concorrenti, anche numerose rappresentanze di ogni singola scuola. Presenzieranno le autorità e i capi degl'istituti locali. Luigi lezzi Športne mladinske igre Stari Rimljani in Grki so imeli navado praznovati izredne dogodke / zelo zanimivimi predstavami in veselicami: Take proslave so se vršile ob pomembnih dogodkih posvetnega ali verskega značaja, na pr. ob otvoritvah svetišč, javnih poslopij, spomenikov in umetniških del; ob obhajan iu cesarskih rojstnih dni, ob spominskih dneh zmag in preprečenih nesreč. Nekatere proslave so bile priložnostne, druge so se ponavljale iz leta v leto. Trajale so po nekoliko dni, včasih celo daljšo dobo. Na njih se je preizkušal cvet rimljanske mladine v telovadnih nastopih, vozaških in konjskih dirkah, v bojih pešcev in konjenikov ter v oderskih in lovskih igrah. Glede časa in namena so dobivale le igre različna imena. Naj omenimo na pr.: cirkuške, zaobljubljene, pogrebne, oderske, gladiatorske, velike in sarmatske igre. Vračajoč se na to plemenito rim- sko izročilo je vzpostavil Gii veljavo teh iger, ki utrjujejo telo in plemenitijo običaje. Poleg kulturnih in umetniških iger, ki bistrijo razum, se negujejo igre dela, ki se mu priznava dandanas življenjsko poslanstvo, dočim se s športnimi igrami skuša doseči skladno ravnovesje med telesnimi in duševnimi silami. Športne mladinske igre so namenjene samo gojencem srednjih šol. Telesna vzgoja po vseh vrstah šol je sedaj poverjena Italijanski liktor-ski mladini, in je sicer v zvezi s športnim vežbanjem, Ker se Gii zaveda visoke vrednosti takega pouka, ureja in pospešuje njegove smotre ter dviga in izpopolnjuje njegove namene. 2e kot licealen študent se je Bruno Mussolini prvi oprijel misli, pospeševati med mladimi gojenci nekaterih zavodov prestolnice športne tekme, da bi se med njimi utrjevalo tovarištvo, istočasno pa vzbujalo plemenito bojno tekmovanje. . Ta poskus se je tako izvrstno obnesel, da se je naslednje leto ponovil ne samo tam, kjer so ga že vpeljali, marveč tudi v vseh zavodih Rome in drugih italijanskih mest. Glavno Poveljstvo Gila je nato odredilo obveznost takih tekem, ki jih je rodil odličen čut razumevanja in ljubezni ter je zaupalo nadaljnje vodstvo Zveznim Poveljstvom. Vsakoletne tekme za razširjanje in pospeševanje športa med mladimi dijaki, se imenujejo «športne ludi juveniles» (športne mladinske igre). Po prvih izkušnjah lanskega šolskega leta se v Ljubljani na vso moč pospešuje športna vzgoja na srednjih šolah ter vpeljujejo športne mladinske igre. To delovanje, ki je doseglo že konkreten razvoj, se izvaja po natančno preudarjenem načrtu, kjer se upoštevajo starost gojencev, spol, telesna zaposlenost in dosežena športna predizobrazba. Spored vsebuje tekme lahke atletike, odbojke, košarke, drsanja, smučanja in streljanja z lokom. Pomembni uspehi so se dosegli v že obdržanih turnirjih. V šolah se zdaj vneto pripravljajo za nadaljnji razvoj iger in vse kaže, da bodo končale tekme s sijajnim končnim izidom. Ob svojem času bomo priobčili končne uspehe. V naslednjem prinašamo koledar izločilnih medšolskih atletskih tekem, ki se bodo vršile na ljubljanskem Stadionu: 4. maja ob 14.30 — kategorija A (moški, rojeni v letih 1926, 1925 in 1924.); 6. maja ob 15 — kategorija 13 (moški, rojeni v letih 1929., 1928, in 1927.); 8. maja ob 15 — kategorija C (ženske, rojene v letih 1926., 1925. in 1924.); 10. maja ob 15 — kategorija D (ženske, rojene v letih 1929., 1928. in 1927.). Finalne tekme za dosego prvih šest redovanih mest se bodo odigrale 15. maja. Športne mladinske igre leta XXI. se bodo zaključile z manifestacijo, katere se bodo poleg tekmovalcev udeležila tudi številna zastopstva posameznih šol. Prisostvovali bodo zastopniki oblasti in krajevnih zavodov. del sudore*. Un povero pezzo di ferro, un piccolo pezzo di metallo nero ohe il fuoco e l’acqua hanno piegato... Voi non sapete quanto sia bella una grande zappa d’argento nelle due mani nere del contadino che frange' i sassi nascosti, mozza le ràdiche vecchie, rompe la terra seccata, impallidita, stremata dalle: mietiture e la fa tornare, come per miracolo, nera. Insieme allo Scettro del He, al Bastone del Pastore, alla Spada del Soldato, alla Penna del Poeta, la zappa è degna d’esser venerata e lodata. Ma voi non sapete, non potrete mai sapere, cittadini di città, gente delle muraglie, (pianto sia bella una zappa, una grande zappa (l’argento sotto l’oro del sole. Dalla «Storia di Cristo» di Giovanni Papini Giovanni Papini nacque a Firenze nel ISSI. È Accademico d’Italia, e fra i maggiori scrittori del secolo. La sua prosa è viva, robusta, brillante. Scrisse la Storia di Cristo, uno dei suoi più importanti lavori, molto conosciuta anche all’estero e tradotta nelle principali lingue del mondo. La Zappa. In questo quadro breve, serrato, pieno d’immagini, a volte ironico, ma più spesso solenne e quasi epico, pervaso completamente da un senso sano e gagliardo della vita, l’Autore ci parla della zappa, semplice e umile arnese agricolo, .ma anche strumento di civiltà, di benessere e di progresso. Per questo la zappa può essere annoverata fra gli emblemi che stanno <» rappresentare, una civiltà: il lavoro, il sacrificio e l’eroismo di genti e di nazioni. Tutto questo ci dice una semplice, una umile, una povera zappa di campagna, ma la sua bellezza, sia quando giace inoperosa, sia quando splende al sole, non può essere compresa dai cittadini di città, dagli abitanti delle muraglie, cioè da coloro che, avendo solo interessi e passioni egoistiche e materiali, sono incapaci d’intendere la voce della, natura e restano insensibili al fascino della poesia e della bellezza. (Note di A. Cremonesi) LA ZAPPA Voi non sapete quanto sia bella la zappa. Non potete sapere, voi, cittadini di città, (pianto può tessere bella una zappa ! Una semplice zappa di campagna, una vera zappa nelle due mani del contadino, una reale zappa appoggiala ai sassi del muro, accanto all’uscio del contadino. Un pezzo di legno infilato in un pezzo di ferro. Un povero pezzo di legno, una semplice stanga di legno forte, di legno duro, di legno onesto. Un pezzo di legno appena squadrato: non pulito, non lustrato, non verniciato: le due mani dello zappatore, ingrossate, indurito, gli daranno giorno per giorno la luce del lavoro che vince il sudicio Pasqua Giorno di allegrezza e di trionfo, giorno in cui la Chiesa, con tutta la solennità dei suoi riti, celebra la resurrezione di nostro Signore Gesù Cristo. La Chiesa in questo giorno invita tutti i fedeli a cantare ('«Alleluia», il canto della lode al Signore. Pasqua significa il trionfo di Gesù; difatti Gesù, risorgendo dalla morte, trionfa sulla morte. Gesù Cristo, appena spirato, fu raccolto da mani pietose che cosparsero il suo corpo di aromi, lo fasciarono con bende e lo composero in un sepolcro incavato nella pietra. I prìncipi dei sacerdoti chiusero il sepolcro con una grossa pietra, vi apposero il sigillo e vi lasciarono guardie ben armate per evitare che i discepoli andassero a rubarlo. Ma la mattina del terzo giorno l'anima di Gesù, in virtù della propria potenza divina, si ricongiunse al corpo ed Egli uscì glorioso e trionfante dalla tomba senza rompere né il sigillo nè rimuovere la copertura. Indi si avvertì un gran terremoto. Un angelo, sfolgorante di luce, scende dal cielo, rovescia la pietra e vi si asside sopra. Le guardie terrorizzate fuggono e corrono a raccontare ai capi dei sacerdoti il prodigio. Non è il caso di ripetere con S. Paolo: «O morte, dov'è la lua vittoria?». Mentre sui sepolcri comuni si nota la scritta: «Qui giace», sulla tomba di Gesù si legge: «E' risorto». Su quella tomba non regna il silenzio e lo squallore delle sepolture umane: essa è diventata culla di vita immortale, s’è convertita in centro di attrazione di tutte le genti. Cristo, risorgendo, trionfò sul mondo. I suoi nemici, condannandolo alla morte sulla croce, mirarono d'infamarne la memoria, perchè la croce era simbolo d'infamia. Essi ammonirono: «Nessuno ti professerà suo seguace, nessuno oserà ricordarlo alla posterità». Vana presunzione degli uomini! Gesù, risorgendo, ha dato una prova evidente della sua divinità: ricchi diademi hanno sostituito la corona di spine, oro e argento è stato profuso sui suoi altari, gemme preziosissime sono state incastonate sulla Croce benedetta su cui i più grandi dignitari hanno piegato il ginocchio. Sontuosi templi sono stati innalzati in suo onore, milioni di cuori hanno palpitato e palpitano per lui, milioni di martiri si sono immolati per la sua fede. Ben a ragione la Chiesa esulta in questo giorno di pace e di perdono, di giubilo e dì redenzione. D. Trampuš MOTIKA Vi ne veste, kako lepa je motika! Vi, mestni prebivalci, ne morete vedeti, kako lepa je lahko motika! Preprosta poljska motika, prava motika v kmetovih rokah, resnična motika, naslonjena na kamenje zidu ob kmetovih vratih. Kos lesa vtaknjen v kos železa. Reven ko# lesa, preprosi kol iz močnega, trdega poštenega lesa. Kos lesa, komaj izmerjen, ih* izčiščen, ne potikan in niti polo-ščem: dvoje rok kopača, povečanih in utrjenih, mu bo dalo dan za dnevom svetlobo deta, ki premaguje nesnago potu. Reven kos železa, majhen kos črne kovine, ki sta jo upognila ogenj in voda. Vi ne veste, kako je lepa velika srebrna motika v dveh črnih rokah kmeta, ki d robi skrito kamenje, seka korenine, kruši izsušeno zemljo, pobledelo in po žetvah izčrpano ter jo pretvarja, kakor po čudežu, zopet v črno. Poleg kraljevega žiezla, pastil-ske palice, vojaške sablje in pes- ' nikovega peresa je Uidi motika vredna časti in hvale. Toda vi ne veste, vi prebivalci mest, ljudje izza zidovja, ne boste mogli nikdar vedeli, kake lepa je motika, velika srebrna motika pod sončnim zlatom. Giovanni Papini se je rodil v Firencah v letu, ISSI. Je italijanski akademik ter eden največjih pisateljev stoletja. Njegova proza je živa, krepka, sijajna. Napisal ja «Zgodovino Kristusa», eno izmed najvažnejših svojih del, lei je zelo poznano tudi v inozemstvu in prevedeno v vse glavne jezike sveta. Motika. V tej kratki, zgoščeni črtici, polni pr-edstav, včasih ironični, a večkrat slovesni in skoroda epični, popolnoma prešinjeni z zdravim in s krepkim življenjskim čutom, nam govori pisatelj o motiti, preprostem in skromnem kmetijskem orodju, ki je pa prav tako orodje\ civilizacije blagostanja in napredka. Zato smemo prištevati motiko med simbole, ki predstavljajo kulturo: delo, žrtve ter junaštvo Ijmlstev in narodov. Ves ta pomdn ima preprosta, skromna in revna poljska motika, čije lepote, bodisi da leži brez deila, bodisi da se sveti v soncu, ne morejo razumeti mestni prebivalci in stanovalci med zidovjem, ki se pehajo le za sebičnimi gmotnimi koristmi in strastmi, ki so nezmožni, da bi razumeli glas narave in ki so neobčutljivi za čar poezije in lepote. \Jelika nói Dan veselja in zmagoslavja je dan, ko praznuje Cerkev z vso slovesnostjo svojih obredov vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Cerkev vabi ta dan vse vernike, da prepevajo «Alelujo», hvalni spev Gospodu. Velika noč pomenja zmagoslavje Jezusa, ki je premagal smrt, ko je vstal iz groba. Takoj ko je Jezus Kristus izdihnil, so se ga oklenile pobožne roke, so z dišavami namazilile njegovo lelo, ga obvezale in položile v kameni! grob. Veliki duhovni so zaprli grob z veliko skalo, ga zapečatili in postavili predenj oborožene straže, ki bi preprečile učencem, da bi ga ukradli. Toda v jutro tretjega dne se je iz lastne božanske moči združila Jezusova duša s telesom in On je častit in zmagoslaven vstal iz groba, ne da bi odtrgal pečat in premaknil kameniti pokrov. Takrat je nastal velik potres. Angel je v bleščeči svetlobi prišel iz nebes, odmaknil je skalo in se je usedel nanjo. Prestrašene straže zbeže in tečejo velikim duhovnom pripovedovat o čudežu. Ali ni to primer, da ponovimo s sv. Pavlom: «O smrti Kje je tvoja zmaga?» Medtem ko se na navadnih grobovih čita napis: «Tu leži...», se bere na Jezusovem grobu: «Vslal je!» Na tistem grobu ne vladata mir in obup človeških pokopališč; ta grob je postal zibel nesmrtnega življenja ler se je izpremenil v središče privlačnosti vseh ljudstev. S svojim vstajenjem je Kristus premagal svet. Ko so ga njegovi sovražniki obsodili na smrt na križu, so nameravali onečastiti njegov spomin, kajti križ je bil simbol sramote. Mislili so: «Nihče mu ne bo sledil in nikdo si ne bo upal spominjati se nanj pri potomcih.» Kako prazna domneva ljudi! Z vstajenjem je dokazal Kristus -voje božanstvo. Bogati diademi so stopili na mesto trnjeve krone, zlato in srebro sta pokrila njegove oltarje, dragocene kamne so vdelali v blagoslovljeni križ, pred katerim so poklekali poslej največji dostojanstveniki. Njemu na čast so se zgradila razkošna svetišča, milijoni src so utripali in še utripljejo zanj, milijoni mučenikov so se žrtvovali za njegovo vero. Po vsej pravici se veseli Cerkev tega dneva miru in odpuščanja, radosti in odrešenja. LIBRERIA G. KIEI1AYR & FEB. BAMBERG Soc. a g. I. - Miklošičeva 16 Tutte le novità librarie in ita* liano - sloveno-tedesco. Nuovi testi scolastici per tutte le scuole di ogni ordine e grado. Gior-noli di moda e riviste. Casa del bambino ENGELMAN. LUBIANA VIA TAVČARJEVA 8 Redenzione (Raccontino) Il sole, tra le cime di una montagna spaccata, sembrava una patera rovente, l'aria era reticolata dai rami che incominciavano a mettere le prime foglie, il viandante non udiva il crepitio dei rametti secchi spezzati dai suoi passi egli ripensava all'inutilità della sua vita. Sull'erta, diventata ora sassosa, sostò e si volse a guardare la città lontana, tese i pugni imprecando, quasi a maledirla, poiché gli uomini egli li doveva fuggire da quando aveva voluto eludere la legge. In una rissa aveva colpito gravemente l’avversario e, avendolo visto disteso per terra perder sangue da una larga ferita, credendolo morto, si era dato alla fuga ed era riuscito ad allontanarsi dalla sua terra. Ma proprio quando credeva di non dover più sentir parlare della sua colpa si accorse che aveva le mani macchiate di sangue. Corse ad una fonte a lavarsi, al fiume, ma sempre quel sangue era li a ricordargli il misfatto. Sentì la maledizione di Dio pesare su di sè e si rintanò in un bosco, bestia tra le bestie, odiando gli uomini dai quali si credeva odiato. Ora la primavera, che dà all'uomo nuove sensazioni, che, come un bel tramonto, suscita sentimenti di malinconia e d'affetto, lo aveva per un momento portato giù verso gli uomini, verso la vita. Prima ancora però ch’egli si fosse potuto confondere fra la folla, era tornato indietro, era fuggito, perchè le mani ancora rosse di sangue le portava con sè ed erano un continuo muto rimprovero del passato; e, per quanto egli cercasse di nasconderle, per quanto comprendesse di non aver nulla da temere perchè nessuno lo conosceva in quei luoghi, pure credeva d’essere spiato, odiato, perseguitato. La solitudine dei monti, la vita che a primavera si ridesta nei boschi e parla ai buoni di serenità e di bellezza, non acquietava il suo animo, anzi lo rendeva più tetro, poiché sempre l’uomo colorisce il mondo con il colore del suo stato soggettivo, vi vede un riflesso di ciò che vive, calmo o tempestoso, nel proprio mondo interiore. Nella misera capanna, nella quale viveva, tutto era oscurità, disordine, come nella sua anima. Si lasciò andare sul pagliericcio ed attese la notte e poi il nuovo sole. E quando questo già appariva all'orizzonle, incominciò ad errare per il bosco e scese giù a valle. Ma, «cos’hanno le campane che suonano lontano — che squillano vicino?». E' Pasqua di Redenzione! Cristo è risortol Garrire di rondini, lieti cinguettìi d'uccelli, che spaziano pel cielo, par che facciano eco al suono delle campane, che voglion dire: «Pace in terra, agli uomini di buona volontà». E gli uomini perdonano le offese e si sorridono, si abbracciano. Anche lui, l’uomo dalle mani macchiate di sangue, è caduto in ginocchio, ha congiunto le mani e dal cuore gli sale alle labbra l'invocazione del perdono. E, oh meravigliai le lacrime, che dagli occhi sono scese a bagnare le sue mani, ne hanno lavato il sangue, le hanno fatte ritornare bianche. Gli uomini ora sorridono a lui che li cerca e li sente fratelli. Eugenio Giannuzzi LA VOLPE E IL CORVO Era un pomeriggio di aprile, caldo e silenzioso; la Massaia aveva messo un piatto con del formaggio sulla finestra ed era uscita nell’orlo a cogliere dell'insalata. Ed ecco, arrivò volando un Corvo, il quale sveltamente afferrò col becco il buon pezzo di cacio; poi l’uccello ladro cercò un posto dove poter mangiare tranquillamente la sua preda. Esso alla fine si appollaiò sul ramo di un alto ciliegio; il quale, essendo il tempo della fioritura, era coperto di fiori bianchi. Allora per caso passò sotto l’albero una volpe, la quale, vedendo il nero uccellacelo appollaiato fra la nuvola di petali, si fermò e pensò al modo di impadronirsi del buon formaggio. Parlando con voce carezzevole, la volpe cominciò a dire: «Complimenti, caro amico, complimenti! Ti fai sempre più grazioso e certamente sei l’uccello più bello e simpatico che io conosca. Le tue ali nere e lucide sono bellissime, e bellissimo è il tuo grosso becco giallo. Dvtgraziatamente la tua voce è rauca e sgradevole; ma »0 tu avessi anche il dono di cantar bene, senza dubbio saresti il re di tutti gli uccelli!». Felice di sentire tante dolci parole, lo stùpido corvo sorrideva senza mangiare il suo buon formaggio; anzi, alla fine, volendo mostrare (dia. volpe che possedeva anche una belUi voce, spalancò il becco e cominciò a gracchiare, dando saggio del suo canto; ma la volpe non stette ad ascoltarlo: essa si precipitò sul caccio caduto nell’erba, ai piedi del ciliegio, e in pochi bocconi lo finì. R. F. LISICA IN KROKAR Bilo je nekega toplega in tihega popoldneva v aprilu. Gospodinja je postavila■ na okno krožnik, ruu katerem je bilo nekoliko sira, in je šla na vrt nabirat solato. V tem prileti krokar ter hitro pograbi s kljunom kos sira, Nato si poišče tatinski ptič prostorček, kjer bi mogel mirno použiti svoj plen. Končno sede na vejo neke stare češnje, lei je bila v tem letnem času polna belega cvetja. Slučajno pride ravno takrat pod drevo neka lisica, ki je začela takoj ko je zagledala čepečega ptiča v oblakih, cvetnega listja, razmišljati, kako bi se polastila dobrega sira. Z laskavim glasom je začela govoriti: «Klanjam se, dragi prijatelj, klanjam se! Ti postajaš pa. vedno Ijicbkejši in si zares najlepši in na jprikupne j ši ptič, kar jih poznam. Tvoja črna in svetla krila so zelo lepa, prav tako lep je pa tudi tvoj debeli in rumeni kljun. Žal, da je tvoj glas hripav in neprijeten, kajti če bi znal tudi dobro peti, bi bil brez dvoma kralj vseh ptičev». Ves srečen, ker je slišal toliko sladkih besed, se je bedasti krokar smehljal, namesto, da bi jedel svoj dobri sir. Da bi pokazal lisici, da ima tudi lep glas, je celo na stežaj odprl kljun in začel krakati in razkazovati svoje petje. Toda lisica ga ni poslušala; vrgla se je na sir, ki je padel rta travo poleg češnje ter ga pogoltnila kot bi treznil. DIO E'Dio la lontana da cui, travolgente Humana infinita, discorref1) la vita. EDio la laguna profonda ed immensa, che aduna ed appiana(*) l'inquieta fiumana. Di quella fontana mi punse la sete; di quella Laguna agogno)*) or la quiete. Emilio Bertana BOQ Bog je vir, iz katerega se nenehno poraja deroči tok življenja; je globel; ki zbira in pomirja v sebi ta nemirni tok. Pekoča je moja žeja po tem viru in hrepenenje po miru te globeli. discorre = nasce = izvira, se poraja appiana ~ izravnava, miri agogno ho un grande desiderio = hrepenim è il desiderio dell’anima alla pace in Dio = hrepenenje duše po miru v Bogu. (‘) discorre — nasce; (s) appiana = rende piano, quieto; (s) agogno un grande desiderio; è il desiderio dell’anima alla pace in Dio. ho Odrešenje (Povestica) Med vrhovi razcepljene gore se je zdelo sonce kot žareča daritvena posoda; nebesno sinjino si zrl kakor skozi mrežo novobrstečega vejevja in popotnik, ki ni slišal lomeče se suhljadi pod svojimi koraki, je bil zatopljen v misli o nepotrebnosti svojega življenja. Na kamenitem pobočju se ustavi, se ozre na mesto v daljavi ter grozeče stisne pesti, kakor bi ga hotel prekleti, ker je moral bežati od ljudi, odkar se je bil skušal izmakniti zakonom. V nekem prepiru je bil namreč težko ranil nasprotnika in misleč, da je mrtev, ker ga je videl ležati na tleh, krvavečega iz globoke rafte, je zbežal daleč od domačih krajev. Upajoč, da ne bo več slišal govoriti o svoji krivdi, je pa zapazil, da ima roke omadeževane s krvjo. Steče se umivat k studencu, k reki, toda krvavi madež mu je ostal, kakor bi ga hotel nenehno spominjali na zločin. Čutil je, da ga teži božje prekletstvo, zato se skrije v gozd, zver med zvermi, kjer sovraži ljudi, o katerih misli, da ga sovražijo. Sedaj pa na pomlad, ki vliva človeku nova občutja, ki vzbuja kakor lep sončni zahod domotožje in ljubezen, ga je pognalo zopet v nižave proti ljudem in življenju. Predno se pa je mogel pomešati med množico se je bil zopet vrnil, kajti njegove roke so bile še vedno rdeče od krvi, še vedno nemi očitek preteklosti. Če jih je še tako skušal skriti, ter se je še tako prepričeval, da se nima česa bati, ker ga v tistih krajih nihče ne pozna, je kljub temu mislil, da vohunijo za njim, da ga sovražijo in preganjajo. Toda samota gora in življenje, ki se spomladi zbuja in govori vsem dobrim ljudem o vedrosti in lepoti, nista pomirila njegove duše, marveč sta ga napravila še mračneijšega, kajti človek stika za okolico z barvo svojega osebnega nastrojenja, v svetu vidi samo odsev svojega življenja, mirnega ali burnega, kakor ga pač živi v svoji notranjosti. V revni koči kjer je prebival, je bila samo tema, ter samo nered, kakor v njegovi duši. Vrgel se je na slamnjačo in pričakoval noči, nato dneva. Ko se je pa dan zasvetil na obzorju, je začel tavati po gozdu ter se je odpravil v dolino. Toda čujl «Kaj neki zvone daljni zvonovi, ki done tako blizu?» Praznik je Odrešenja! Kristus je vstal! Zdi se, da odmeva cvrčanje lastovk in veselo čivkanje ptičev, ki letajo pod nebom, od brnenja zvonov, kakor bi hotelo reči: «Mii na zemlji vsem, ki so dobre voljel» Ljudje pa odpuščajo žalitve, si prijazno nasmihavajo ter se objemajo. Tudi on, mož s krvavimi rokami, je padel na kolena, sklenil roke in 7. usten se mu je dvigal klic po od-puščenju. In glej čudež! Solze, ki so mu kapale na roke, so mu izprale kri ter so jih zopet pobelile. Ljudje pa, ki jih sedaj išče in občuti kot brate, se mu smehljajo. si spinsero con coraggio fra le alte case della città come per ringraziare le buone persone con il loro cip cip festoso. Quanti episodi gentili si potrebbero raccontare sugli affettuosi rapporti fra un bimbo e un uccellino! Episodi profondamente umani che rivelano un animo buono, semplice, cristiano perchè con l'amore e la pietà verso gli uccelli, si compiono opere assai apprezzate dal nostro buon Dio. Silva Ferraris Mauri BIMBI E UCCELLI La primavera ritorna. Nel parco di Tivoli già si vedono molti bambini che giocano felici e gioiosi al sole dorato e tiepido che li bacia sui capelli biondi e fini, sul visetto tondo e roseo. I più piccoli hanno da fare con la sabbia e la zappetta e mettono su strane costruzioni che a loro sembrano addirittura palazzi e castelli, f più grandi si rincorrono vociando festosamente e le loro voci si perdono nel folto degli alberi e si confondono con il cinguettìo degli uccelli. Eh! si: gli uccellini sono vispi anche loro e la loro gioia per il ritorno della primavera si manifesta cosi, semplicemente, con un trillo, un gorgheggio, un frullio d'ali, che li porta d'un tratto in alto nell'aria limpida e tersa di queste splendide giornate d'aprile! Ora la vita per gli uccelli non è più tanto dura. Essi trovano sulla terra, non più coperta di neve, qua un granello di becchime, là un vermicello. Ma d'inverno, quando tutto è ammantato di bianco, quando non si scorgono che continue distese abbaglianti di neve; quando gli alberi rigidi lasciano pendere dai loro rami spogli i ghiacciuoli, come fanno a vivere i poveri passerotti e tutti gli altri uccellini del bosco? Questa non è una domanda che possa rimanere senza risposta da parte dei piccoli lubianesi. Infatti il semplice cibo per gli uccellini intirizziti non mancò mai durante l'inverno. Ne fu sempre posto nelle casette di legno collocate qua e là nei giardini, nelle piazze, nei parchi. Sul loro fondo i passanti, e non i soli bimbi, depositarono briciole di pane di cui si privarono volentieri per i poveri uccellini affamati. Pure, ogni terrazzino, ogni davanzale di finestra venne cosparso di avanzi di cibo che costituì un'esca allettante, specie per i passerotti che A S T U Z I A. Un- grande re amava accostarsi (il suo popolo ed ai suoi soldati e girava a colte in incognito e travestito per la città. Una volta entrò in un’osteria r un soldato, credendolo un suo camerata, lo invitò a sedere e a bere con^ lui. Il re accettò allegramente, ma, vedendo poi che, quello beveva un po’ troppo, gli domandò: «Come fai ad avere tanto denaro da spendere co«??, ciò che riceve un soldato non ti può bastare». L'altro con una, furba occhiata rispose: «Certo, se io non conoscessi l’astuzia del nostro paese!». Il re incuriosito volle sapere in che cosa consistesse questa astuzia e il soldato, dapprima diffidente, finì per spiegare: «Vedi, ora non siamo in guerra, e a che cosa ci servono tutte queste cose che ci- hanno dato? La spada, per esempio, io l’ho venduta e l’ho sostituita con una di legno». E gliela mostrò ridendo. Dopo qualche giorno il re ordinò ad un certo reggimento di schierarsi pei• la rivista. Passò alto sul suo cavallo davanti ai suoi soldati fissandoli attentamente ; finalmente riconobbe quello che aveva incontrato nell’osteria, ed ordinò. «Tu. e il tuo compagno di destra: venite avanti». E quando ebbero obbedito: «Adesso sfodera la tua spada e taglia la testa al tuo camerata». Il soldato terrorizzato cominciò: «Perchè, o mio Re, mi comandate di fare una così orribile azione?». Ma il re severamente : «Ubbidisci, altrimenti il tuo compagno dovrà tagliare la testa a te». Allora il soldato alzò gli occhi al cielo e pregò ad alta voce: «0 Dio, abbi pietà di me, non permettere che io diventi assassino, fa che l’acciaio della mia spada si tramuti in legno». E così dicendo la sfoderò e tutti rimasero meravigliati nel vedere che il miracolo era avvenuto. Il re non potè trattenersi dal sorridere e gli disse: «Vedo che tu conosci davvero l’astuzia del nostro paese!». E. P. IL RITORNO Proprio stamane con grande sussurro (1 ) sono venute le rondini a frotte. Che gran clamore (2) nel cielo più azzurro, che gran tripudio (3) sul far della notte! Il vecchio nido era sfatto (4) e intristito (5), parea più grigio là sotto le gronde; ma l’hanno a gara rifatto e- abbellito con muschi (fi), fili e rametti di fronde, Vi han trasportato la lana e il lichene (7) per i lettini; più nulla vi manca. Riposan gli altri; soltanto va e viene la mamma ancora, e non sente ch’è stanca! M Mellduja OTROCI IN PTIČI Pomlad se vrača. V tivolskem parku vidiš že mnogo otrok, ki se veseli in srečni igrajo na toplem zlatorumenem soncu, ki jih poljublja na plave tenke laske in okrogle rožnate obrazke. Manjši se igrajo s peskom in lopatico in delajo čudne zgradbe, ki se njim zde naravnost palače in gradovi. Večji se love «veselo vri- s) > vv v*rwo^ -A ^ )•= skajoč, njihovi glasovi se pa izgubljajo v drevesni goščavi ter se mešajo s ptičjim čivkanjem. Da, da! Ptički so živahni tudi njihovo veselje ob povratku pomladi se kaže tako, preprosto, s gostolenjem in s frfotanjem kril, ki jih dvigajo nenadoma v svetločisto ozračje teli bleščečih aprilskih dni. Njihovo življenje sedaj ni več tako trdo. Na tleh, ki niso več pokrita s snegom, najdejo tu zrnce za pod zob, tam črvička. Pozimi, seveda, je vse drugače! Kako naj žive ubogi vrabčki in drugi gozdni ptički, ko je vsa narava zavita v bel plašč, ko ne vidiš drugega kot samo snežno bele planjave, in ko vise od otrplega drevja ledene sveče? Toda tega vprašanja ne puste mladi Ljubljančani brez odgovora. Res je, da ni otrplim ptičkom med zimo nikdar manjkala hrana. Bilo jo je vedno dovolj, dovolj na-Irošene po lesenih hišicah, postavljenih tu pa tam po vrtovih, trgih in parkih. Na njihova tla so polagali ne samo sprehajalci, marveč tudi otroci, mrvice kruha, katerim so se v korist lačnih ptičkov radevolje odrekali. Tudi na vsakem balkonu in vsaki okenski polici so bili položeni ostanki živeža, ki so tvorili veselo vabo zlasti za vrabčke, ki so si upali pogumno do visokih mestnih hiš, kakor bi se hoteli s svojim veselim čivkanjem zahvaliti dobrim osebam. Koliko ljubkih dogodbic bi bilo mogoče povedati o prisrčnih odnosih med otrokom in ptičkom! Globoko človeških dogodbic, ki razodevajo dobro, preprosto in krščansko čud, kajti z ljubeznijo in usmiljenjem do ptičev se opravljajo dela, ki jih naš dobri Bog zelo ceni. Z V I .1 A € A Neki mogočni kralj je zahajal rad med ljudstvo in vojake ter se j< kretal včasih preoblečen in nepoznan po mestu. Nekoč stopi v neko krčmo, kjer ga povabi vojak, ki ga je smatral za svojega tovariša, da naj prisede in pije z njim. Kralj nul sprejme to povabilo. Ko pa vidi, da pije vojak nekoliko preveč, ga vpraša: «Kako je mogoče, da trošiš lahko toliko denarja? Kar prejme vojak, ti ne more zadoščati.» Vojak se namuzne in odgovori: «Seveda, če bi ne poznal zvijače naše države!» Ve» radoveden hoče kralj vedeli, v čem obstoja la, zvijača,, čeprav od začetka, nezaupljiv, pojasni vojak končno takole: «Poglej, zdaj nismo v .vojni in čemu bi nam bile vse reči, ki so nam jih dali? Sabljo n. pr. sem prodal in jo nadomestil z leseno,» in smeje se ter mu jo pokaže. Čez nekoliko dni ukaže kralj nekemu polku, da se uvrsti zaradi pregleda. Visoko na konju jaha pred svojimi vojaki in jih pozorno opazuje. Končno spozna tistega, ki ga je srečal v krčmi in mu veli: «Ti, in tvoj desni tovariš stopita naprej!» Ko sta ubogala, mu reče: «Sedaj potegni svojo sabljo iz nožnice in odsekaj glavo svojemu tovarišu!» Ves prestrašen izpregovori vojak: «Zakaj mi ukažež, o kralj, napraviti talco strašno dejanje?» Toda kralj mu strogo zabiča: «Ubogaj, sicer bo moral tvoj tovariš tebi odsekati glavo!» Tedaj dvigne vojak oči proti nebu- in moli na ves glas: «0 Bog, usmili se me in ne dovoli, da bi postal ubijalec! Stori tako, da se jeklo maje sablje spremeni v les!» To rekši, izvleče sabljo iz nožnice, in vsi os Irme, ko vidijo, da se je čudež res zgodil. Tudi kralj se ne more vzdržali nasmeha in m tl reče: «Vidim, da ti res poznaš zvijačo naše države!» POVRATEK Prav danes so se z velikim hrupom vrnile cele jate lastovic. Veliko^ je bilo vpitje po višnjevem nebu, velika radost se je razlegala v nastopajoči mrak. Staro gnezdo je bilo razdejano in okrnjeno, zdelo se je pod žlebom zaradi tega še bolj sivo. Toda kot za stavo so ga zopet zgradile in olepšale z mahom, bilkami in vejicami iz grmovja. Nastljale so ga z volno in lišaji za posteljice: vse je zopet v redu. Drugi počivajo, le mamica je šp vedno na nogah in ne čuti, da je trudna. (1) Sussurro = hrup. — (2) Clamore = vpitje. — (3) Tripudio radost. — (4) sfatto razdejan. — (5) intristito = okrnjen. (6) muschi = mahovi. — (7) lichene = lišaji. POETA PER SETE A Zara nel 17J19 era arrivato il muovo Provveditore Generale della Dalmazia Girolamo Quirini e in suo onore in quel giorno d’estate era annunziata un’Accademia. Ad essa potevano partecipare tutti, leggendo componimenti in onore dell’ospite. Noi prato vicino alla sala dove si sono radunati gli Accademici tronfi e severi, i servi preparano gustose bibite gelate, intorno alle quali ai aggira con occhio avido un ragazzo tormentato da una grande sete. Dopo qualche momento egli si fa coraggio, va diritto al banco e chiede una limonata dicendo che è anche lui un Accademico. Naturalmente nessuno crede alla sua affermazione. Allora, per dimostrare che dice il vero, entra nella sala dove siedono tutti i parrucconi con i rotoli delle loro lunghissime e noiosissime tiritere da declamare. Tutti lo guardano meravigliati e offesi nella loro dignità di persone serie, menomate dalla presenza di un ragazzino che avrebbe l’ardire di porsi al loro livello, ma il nostro birichino, assetato, non se ne dà per inteso. Si siede tranquillamente e sorseggia la fresca limonata che i servi sono stati costretti a portargli. Finalmente giunse l’importante personaggio, rappresentante in Dalmazia della serenissima Repubblica di Venezia: l’Accademia incomincia, e con lei incomincia la noiosa declamazione di frasi ampollose di lode e d’augurio, tutte uguali, tutte monotone, perchè troppo ricercate e non spontaneamente sgorgate dal cuore. Viene anche il turno del ragazzo, il quale, disinvolto, cava di tasca du? foglietti sgualciti e legge due sonetti che nella loro ingenuità sono certo migliori delle elaborate composizioni degli atri. Il governatore, lo ascolta attentamente, prende a benvolere il ragazzo, lo vuole spesso compagno di cavalcata e lo incoraggia nella difficile strada dell’arte. Quel ragazzo era Carlo Gozzi, ingegno fra i più singolari del’700, versatile narratore e autore di fiabe drammatiche. ^ ^ I SERPENTI Ve ne sono di quelli che vivono per lo più nelle acque, e vengono designali col nome generico di «serpenti di mare»; altri che vivono sulla superficie della terra, pur non disdegnando all'occorrenza qualche capatina in acqua; altri che preteriscono trascorrere la loro vita sugli alberi e sugli arbusti: i cosiddetti «serpenti arboricoli»; altri inline che conducono vila sotterranea. 11 loro cibo è quasi esclusivamente animale, e va dal verme e dal ospiti sono l’America Meridionale e l'India Meridionale; quest'ultima poi vanta il primato per quelli velenosi e ogni anno si calcolano a molte migliaia le persone morte per avvelenamento da serpenti (una statistica parla di 29.000 individui!). I più pericolosi sono i Colubridi (tipo Naja tripudians) e j Viperidi (lipo Vipera). 11 veleno può essere iniettato a viva /orza nella terita prodotta dai denti, oppure lasciato colare. Quando si tratta di un veleno detto neu- ranocchio, per le specie minori, sino ai grossi mammileri per quelle maggiori. Un boa o un pitone, per esempio, possono senza molta fatica mangiarsi un intero vitello di parecchi mesi. Lo stritolano con le possenti spire, fanno della povera bestia un ammasso informe di carne e di ossa e poi incominciano ad inghiottire lentamente. La bocca si dilata sino all'inverosimile e l'enorme boccone a poco a poco scompare nel corpo del serpente che impiegherà lunghissimo tempo — anche vari giorni — per poterlo digerire. Ad eccezione della Nuova Zelanda, dell'lrlanda e dell’Islanda, i serpenti si trovano un po' dappertutto nelle terre comprese dal 67" Lat. Nord, e dal 44" Lat.'Sud. Le regioni più ricche di questi poco amabili rotossico, bastano pochi milligrammi per produrre la morte, la quale sopravviene con certezza se non si ricorre all'inoculazione del siero di Calmetle. 11 morso del cobra, quasi indoloro, è poi così pericoloso che se per caso viene inoculato in una vena, la morte è quasi istantanea! Eppure da questi esseri che sono assunti a simbolo di male, di perfidia e di morte e specialmente da uno dei più terribili, il cobra, l'ingegno dell'uomo è riuscito a trarre un'arma per combattere varie malattie, specie il «cancro». E proprio il veleno del cobra trova sempre maggiore applicazione nella terapia moderna: un simbolo di morte mutato in mezzo di vita! Senex K A C E Izmed kač žive nekatere večinoma v vodi ter jih označamo zalo s splošnim imenom «morske kače»; druge žive na kopnem, napravijo pa po potrebi tudi kak skok v vodo; zopet druge prebijejo svoje življenje rajši na drevju in grmovju: to so tako imenovane drevesne kače in končno še ostale, ki žive pod zemljo. Njihova hrana je skoro izključno živalska in to od črva do žabe pri PESNIK ZARADI ŽEJE • V letu 1739. je dospel v Dalmacijo novi generalni skrbnik Girolamo Quirini in njemu na čast so tistega poletnega dne priredili akademijo. Udeležiti so se je smeli vsi in citati sestavke gostu na čast. Na travniku poleg dvorane, kjer so se zbrali naduti in resni akademiki, je pripravila služinčad okusne ledenomrzle pijače, okrog katerih se je s poželjivim očesom sukal neki deček, ki je bil žejen, čez nekoliko časa se opogumi, stopi k točilni mizi in zahteva limonado, 諚 da se tudi on udeležuje akademije. Seveda ni nihče verjel njegovi trditvi. Da bi jim dokazal, da govori resnico, stopi v dvorano, kjer so sedeli vsi olasuljenci z zvitki svojih dolgočasnih in dolgoveznih deklamacij. Vsi ga začudeno gledajo, čuteč se, kot resne osebe, užaljeni zaradi navzočnosti fantička, ki je tako drzen, da se vrine v njihove vrste. Toda žejni paglavček se ne briga za to, ampak se mirno usede in ves blažen hlastno požira svežo limonado, ki so mu jo sluge morali prinesti. Akademija se prične in z njo dolgočasno deklamiranje nabreklih hvalospevov in voščil, vseh enakih in enoličnih, ker so bili izumetničeni in niso neprisiljeno izvirali iz srca. Na vrsto pride tudi naš deček, ki prostodušno izvleče iz žepa dva zmečkana lističa ter prečita dva soneta, ki sta bila zaradi svoje preprostosti boljša od natančno izdelanih sestavkov ostalih udeležencev. Gubernator ga pazljivo posluša, ga vzljubi, ga hoče imeti poslej često za spremljevalca na svojih jahalnih sprehodih ter ga vzpodbuja, da naj ne omaga na težki umetniški poti. Tisti deček je bil Carlo Gozzi, eden izmed najsvojevrstnejših talentov 18. stoletja, mnogostranski pripovednik in avtor dramatskih basni. ■■■■■■■■•■■■■■a ■■■■■■■■■■ včasih celo več dni, da jih prebavi. Z izjemo Nove Zelandije, Irske in Islandije žive kače po vseh deželah med 67. stopnjo severne in 44. stopnjo južne zemeljske širine. Največ teh neprijetnih gostov živi v južni Ameriki in južni Indiji. Prvenstvo glede strupenih kač gre vsekakor Indiji, kjer umre vsako leto mnogo tisoč ljudi za zastrupljenjem po kačjem piku. (Statistika govori o 20000.J Najnevarnejši so kolubridi (naočar-ka) in gadje (modras). Strup se včasih šiloma vbrizga v rano, ki jo napravi; kača z zobmi, ali pa kača pusti, da kaplje vanjo počasi. Ce gre za tako imenovan neurotoksi- čen strup ga zadostuje nekoliko miligramov, da nastopi smrt, če s/ ne pomagamo z vbrizgom Calnettovega seruma. Pik naočarke ne povzroči skoraj nikakih bolečin, je pa tako nevaren, da povzroči skoraj takojšnjo smrt, če pride v žilo dovodnico. Vendar pa je človeški razum tudi iz teh živali, ki veljajo za simbol zla, zahrbtnosti in smrti, in celo iz ene izmed najstarejših, t. j. iz naočarke, znal dobili orožje za pobijanje raznih bolezni, zlasti raka. Kajti prav njen strup se vedno bolj uporablja v moderni terapiji: simbol smrti se je spremenil tako v sredstvo življenja! li iconico- «5.0.5.» Queste segnole, che nei momenti angosciosi percorre l’etere, chiamando al soccorso sui luoghi del disastro e dei naufraghi, venne adottato per la sua praticità e per la sua chiarezza. Costituito da tre semplicissimi segni: tre punti, tre linee e tre punti, corrispondenti alle lettere dell'alfabeto Morse, può essere trasmesso da qualsiasi persona, in qualsiasi tragica congiuntura. Altri segnali esistono in radiotelegrafia che meriterebbero di essere conosciuti; fra essi il segnale di sicurezza: T. T. T. e il segnale d’urgenza: X. X. X., che precedono la trasmissione di messaggi importan-tisimi, riguardanti la sicurezza di una nave o di un aereo, la chiamata di un medico a bordo, o l’indicazione di una avarìa subita in volo o la ricerca d'un atterraggio di fortuna . .. UsùcUU {lS. 6.5.» Ta znak, ki se v žalostnih trenutkih širi po zraku ter kliče na pomoč na kraje nesreče in brodoloma, se uporablja zaradi njegove praktičnosti in jasnosti. Sestavljen je iz treh zelo preprostih znamenj: tri točke, tri črte in tri točke, kar ustreza Morsejevi abecedi, in kar je zjnožna signalizirati vsaka oseba ob takih tragičnih prilikah. Poleg tega imamo v radiotelegra-fiji še druge znake, ki bi jih morali poznati; med njimi na pr. varnostni znak: T. T. T. in nujnostni znak: X. X. X., ki se razpošiljata pred prenosi zelo važnih poročil, tičočih se varnosti kake ladje ali kakega letala, poziva zdravnika na krov, označbe kake poškodbe, ki se je zgodila v poletu, in končno popra-ševanje po kakem zasilnem letalskem pristanku . . . manjših vrstah do velikih sesalcev pri večjih kačah. Tako pojesta na primer boa ali piton brez posebnega truda celo, več mesecev staro tele. Z močnimi telesnimi obročki ga zmečkata in napravita iz uboge živali brezobličen kup mesa in kosti in začneta nato počasi požirati. Usta se neverjetno razširijo in ogromni grižljaji izginjajo polagoma v život kače, ki potrebuje nato mnogo časa, Prelog C Magl'ierie $£ ^ Cotonerie \zr£ •£.' Biancheria per ARLO signore, signori e bambini urbar SOCIETÀ G. LUBIANA COMMERCIO ED INDUSTRIA LEGNAMI Marconi inaugura la Radiu Vaticana alla presenza di S. S. Pio XI. Marconi olvarja vatikanski raiiio ob navzočnosti sv. očeta Pija XI. MARCONI i\ sessuntunovesinio anniversario della nascita tli Marconi, il Mago che doveva schiudere alla parola gli spazi eterei e compiere il grande prodigio di collegare 1« tormentata natura umana , è stato quest’an-110 salutato con un brivido di giubilo e ili certezza. Il genio creativo e inventivo del pensatore e dello scienziato incide col genio politico e militare dell’insonne forgiatore di una più alta umanità. Marconi e Mussolini. per vie diverse, recano un noli vole contributo alle genti anelanti ed additano ai buoni le vie di una fattiva collaborazione basata sulla tanto auspicata giustizia sociale. Guglielmo Marconi nasceva a Bologna il 25 aprile 1874. Da ragazzo non manifestava tendenze spiccate, pur dimostrando di possedere un’intelligenza non comune. Eia piuttosto taciturno ed amava correre lontano col pensiero e sognare un avvenire ricco d,i grandezza e di gloria. Dirà lui stesso, poi, con parole semplici, di quel periodo iniziale di sua vita. Il ricordo della mia fanciullezza, rimasto più vivo nella mia memoria, è la cura con la quale cercavo di tener celato, di fronte a tutti, il prepotente mio sentimento di riuscire un,giorno a far qualche cosa di nuovo e di grande». Contrastavano con la sua indole, apparentemente fredda, elevati e fortissimi sentimenti. Possedeva egli Uno spirito di precisione e di accuratezza ed uno speciale buon senso in ogni manifestazione della vita. Queste ultime qualità, che aveva ereditato dal padre, gli facevano vedere chiaro e distinto il lato pratico delle cose e lo guidavano verso le future sue conquiste. Più di tutto 10 attraeva la lettura di libri scientifici. Aveva la semplicità d’animo d'ini bambino ed amava intrattenersi a conversare con i giovani. Nella permanenza a Livorno dell’anno 1892 veniva preso da una grande passione per il mare, e di frequente si recava fuori del porto a bordeggiare con qualche amico o a pescare con la lenza. Non soffriva 11 mal di mare e di ciò egli se ne fece va vanto. Questo svago gli consentiva ili poter meditare sud problemi scientifici di cui si andava occupando. Nell’estate del 1894, trovandosi in villeggiatura con la famiglia nel Hiellese, gli venne fatto di leggere su una rivista italiana la descrizione delle esperienze fatte dal fifiico tedesco Enrico Rodolfo Herlz, morto giovanissimo, sulla generazione, propagazione e rivelazione delle onde elettromagnetiche, dette anche, dal nome dello scopritore, onde hertziane. Ne fu talmente preso che per tutto il resto della villeggiatura non fece altro che fantasticare sulle possibilità di effettuare messaggi a mezzo di tali onde. Poco più che ventenne, in una luminosa mattina di primavera dell’anno 1895, presso la paterna villa di Pontecchio, in quel di Bologna, faceva il primo esperimento di trasmissione dell’alfabeto Morse, senza fili, mediante due minuscole stazioni radio, una trasmittente e l'altra ricevente. Non mancarono critiche malevoli, specialmente di studiosi e di scien-zati, i quali opinavano che poco valore poteva attribuirsi all’esperimento, trattandosi di un collegamento avvenuto tra due stazioni poste a soli due chilometri di distanza. Se fosse stata aumentata la distanza, affermavano, nulla sarebbe potuto verificarsi, opponendosi alla diffusione delle onde, non foss’altro, che la sfericità della terra. Marconi non si perde d’animo, e l’anno seguente ripete la prova a 18 chilometri. Seguono numerosi altri studi ed esperimenti, finché il 12 dicembre 1901 veniva effettuata la sbalorditiva trasmissione attraverso l'Atlantico, da Poldhu, in Inghilterra, a San Giovanni di Terranova, nell’America del Nord, alla distanza di oltre 3(100 chilometri. La grande prova era superata, e da quella data, per merito di un Italiano, tutti i punti del'a terra potevano collegarsi tra loro, con istantanea rapidità, per mezzo della telegrafia senza fili. Nel 1904 Marconi inaugurava il primo servizio radiotelegrafico in-iernazionale tra la stazione italiana di Bari e quella montenegrina (li A n ti va ri. Il 10 agosto di detto anno prendeva imbarco sulla R. Nave «Sardegna» per fare gli opportuni perfezionamenti agli apparati radio-telegrafici durante i necessari esperimenti. Giunta la nave all’altezza di Cattolica egli pregò il Comandante Nicastro di fare una breve sosta nelle acque di quella città ove trova-vasi in villeggiatura estiva la madre Il desiderio venne appagato e la bella nave divenne la meta di molte imbarcazioni: su una di esse si recò anche la madre di Marconi. Commovente fu il loro incontro: su quella nave la madre piena di orgoglio e di stupore non potè trattenere lacrime di tenerezza di Ironie al Suo adorato figliuolo. Seguono nuovi progressi nel campo della radiotelegrafia e s’inizia, sempre ad opera dello stesso Marconi, il servizio internazionale tra l’Europa e l'America. Il genio dello scienziato reca non poco giovamento all’Italia durante la guerra llalo-Turca. Il R. Esercito può, mercè sua, disporre, oltre che di potoniti stazioni trasmittenti e riceventi, anche di apparecchi radiotelegrafici trasportabili: a zaino, su carretti, per cavalleria, su automobili, da sbarco, da aeroplani. In seguito si perfezionano e si moltiplicano gli apparecchi in uso presso i reparti operanti. I naviganti sono i primi a salutare con senso di ammirazione e riconoscenza l’invenzione della radiotelegrafia. Guglielmo Marconi ha dato con la sua scoperta il sigillo ad un'epoca della storia umana. Questo sigillo è di tre lettere: il màgico S. O. S. lanciato dai nàufraghi negli oceani sconvolti*. II 23 gennaio 1900, alle ore 5.30', il transatlantico Repiiblic», sulla rotta Nuova York per il Mediterraneo, veniva investito dal piroscafo Florida». Il segnale di soccorso faceva accorrere navi di soccorso, e tutti i passeggieri potevano essere strappati ai gorghi inesorabili dell'oceano. Il 14 aprile 1912, alle ore 23,40’, il «Titanio', partito da Southampton per Nuova York, con oltre 2000 persone a bordo, investiva un «icebergs» riportando una falla che lo facevi presto affondare. Ma il segnale era stato dato e tutti i passeggieri che avevano trovato posto nelle imbarcazioni di salvataggio poterono so pravvivere alla terribile catastrofe. Un particolare significativo di quel sinistro: Marconi si trovava a Nuova York ed aveva prenotato sul Tita-nir un posto per il viaggio di ritorno iu Patria, La dea fortuna vegliava sullo sorti del grande scienziato. I/Il ottobre 1913 è la volta del piroscafo Volturno:, in navigazione da Nuova York per Rotterdam. Colpito in pieno oceano da violento incendio divampò ili modo spaventoso in brevissimo tempo. Anche in detta circostanza l’S. U. S„ lancialo dalla radio di bordo, potè salvare preziose vite umane. E altre sciagure poterono essere evitate in virtù dell’esistenza di stazioni radicitelegrafiche e di perfezionati apparecchi trasmittenti e riceventi. Anche l’aviazione, con l'apporto di potenti apparecchi radio, potè compiere larghi percorsi e transvolale leggendarie senza perdere mai il gradito legame coni centri di partenza e di riferimento, riuscendo spesso ad evitare sciagure e ad operare salvamenti. Guglielmo Marconi prodigò iu altri campi i tesori del suo grande ingegno. Durante la grande guerra rivestì la divisa di combattente e dette generoso contributo di fede e ili pensiero in qualità di ufficiale della R. Marina e (lei Genio militare. Rappresentò quindi l'Italia nella primavera del 1917 nella missione in America, facendo alta opera di propaganda a favore del proprio Paese. Fece parte anche della Delegazione della Pace a Parigi dove sostenne a viso aperto le ragioni e gl’interessi della Madre Patria. La pace di Versailles lo lasciò disilluso e disgustato ma non per questo disposto a allibire l'onta e l'umiliazione ordita ai nostri danni, E tornato in Italia, nell’ora tanto grave per le sue sorti, all’alba del movimento fascista a cui aderì con grande amore, volle essere presente a Fiume, dove un gruppo di prodi combattenti sii era asserragliato in seguo di ribellione e di protesta contro le iniquità dei prepotenti alleati. La sua presenza mosse il condottiero dell’impresa fiumana, il prode Gabriele D’Annunzio, ad esaltare il valore e la portata di quell’intervento, in un memorabile discorso ai compagni d’arme ed all’intera popolazione acclamante: Cittadini, Legionari! Salutiamo e onoriamo Guglielmo Marconi, il genio d'Italia diffuso nell’universo con la celerilà della luce stellare, lo 10 saluto da questa ringhiera di dove si partirono tante parole di fede e di confessione, che forse meritavano di essere lanciate nel mondo folle dalla cima sensibile delle sue antenne aeree...:. In riconosci mento delle sue alte benemerenze nel campo delle invenzioni e per lo prove (li attaccamento e di amore date alla Patria, 11 30 dicembre 1914 venne eletto Senatore del Regno; il 1" gennaio 1928 fu nominato Presidente del Consiglio Nazionale delle Ricerche e il 19 settembre 1930 Presidente della Reale Accademia (l'Italia. Ma le alte cariche e i più alti onori non lo distolsero mai dal compiere il suo appassionato lavoro fino al fatale (Il del luglio 1937 in cui esalava al cielo la sua anima generosa. Una lastra di marmo, posta per terra, sotto il loggiato della sepoltura, a Bologna, reca la scritta: Guglielmo Marconi Breve ma eloquente scritta che ricorderà in eterno ai posteri la potenza d'ingegno e l’ardore della fede di uno dei più grandi geni universali. Liliči lezzi JJevetinšestdesetletnica rojstva Marconija, «čarovnika», ki je besedi odprl zračne prostore in ustvaril čudež povezanosti mučene človeške narave, je bila pozdravljena letos z občutkom radosti in varnosti. Ustvarjajoči in iznajdljivi genij misleca in znanstvenika sovpada s političnim in v orjaški m genijem čuječega oblikovalca popolnejšega človeštva, Marconi in Mussolini prispevata vsak po svoje pomembni delež hrepenečim ljudstvom tor kažeta vsem dobrim ljudem poti dejavnega sodelovanja, temelječega na tako zaželeni socialni pravičnosti. Guglielmo Marconi je bil rojen v Bologni 25. aprila 1874. Kot otrok ni kazal posebnih stremljenj, čeprav je bil obdarjen z nenavadno inteligenco. Bil je precej molčeč; zamišljen v daljave sanjaril je rad o veliki in slavni bodočnosti. 0 tej prvotni dobi svojega življenja pripoveduje sam s temi preprostimi besedami : Spomin moje olroške dobe, ki mi je ostal najbolj živ, in skrb, s katero sem skušal pred vsemi skrivati svoj silni občutek, da mi bo mogoče ustvarili nekoč nekaj novega in velikega.» Njegovi navidezno hladni naravi so nasprotovala vsa visoka in močna čustva. V vseh življenjskih pojavih ga je vodil (luli natančnosti in skrbnosti ter posebno dober smisel. Te lastnosti, ki jih je podedoval po očetu, so mu jasno in določno ozarjale praktično stran življenja in so ga vodile proti bodočim uspehom. Najbolj ga je privlačevalo čitanje znanstvenih knjig. Njegova duša je bila otroško preprosta, zato se jo vedno rad razgova rja] z mladimi. Za svojega bivanja v Livornu leta 1892. je zelo vzljubil morje ter je izven pristanišču večkrat jadral s kakim prijateljem ali ribaril na trnek. Ni trpel na morski bolezni in je bil ponosen na to. To razvedrilo mu je omogočalo, da je lahko razmišljal o znanstvenih vprašanjih, s katerimi se je bavil. Ko je v poletju leta 1894. letoval s svojo družino v okolici mesta Biella, je naletel v neki italijanski reviji na popis eksperimentov, ki jih je napravil zgodaj umrli nemški fizik Henrik Hertz o postanku, širjenju in odkritju elek-Iromagnetičnih valov, ki so jih po odkritelju, imenovali tudi hertzia-n ove. To ga je tako prevzelo, da je poslej ves čas letovanja sanjaril samo o možnosti prenašanja glasov s pomočjo teh valov. Komaj dvajsetletnik je napravil nekega jasnega pomladnega jutra leta 1895. pri očetovi vili v Pontec-chiu blizu Bologne prvi poskus prenašanja Morsejeve abecede brez žic, s pomočjo dveh malih radijskih po->(«j, ene oddajne in ene sprejemne. Ni bilo malo zlohotnih kritik, zla-sli od strani učenjakov in znanstvenikov, ki so menili, da ni mogoče pripisovati bog v e kakega |K>mena temu poiskusu, ki je povezal dve postaji na daljavo samo dveh kilometrov. Ce bi daljava bila večja, bi se poskus ne posrečil, ker bi ovirala prenos, če drugo ne, vsaj okrogla oblika zemlje. Marconi pa ni izgubil poguma, ampak je naslednje leto ponovil poskus na 18 km. Sledile so nato neštevilne druge študije in poskusi, dokler se 12. decembra 1901 ni posrečil presenetljiv prenos čez Atlantik, od Poldhu na Angleškem do Sv. Ivana v Severni Ameriki in to na daljavo več kot 3000 km. Velika preizkušnja se je |>osrečila, in od tistega dne so’ se po zaslugi Italijana lahko vsi zemeljski kraji medsebojno povezali s trenutno hitrostjo, s pomočjo brezžičnega brzo-java. Leta 1904. je otvoril Marconi prvo mednarodno radiotelegrafsko službo med italijansko postajo v Bariju iu črnogorsko v Antivariju. 10. avgusta istega leta se je vkrcal na Kr. ladjo «Sardegna», da bi primerno izpopolnil radiotelegrafske aparate med potrebnimi poizkusi. Ko je dospela ladja (lo mesta Cattolica, je prosil poveljnika Nicast.ro, da naj se nekoliko ustavi pri tistem mestu, kjer je ravno letovala njegova mali. Poveljnik je ustregel njegovi želji, in lepa ladja Sardegna/ je postala cilj mnogih obiskov. Prišla je tudi Mar coni -jeva mati. Ganljivo je bilo njuno srečanje na listi ladji, kjer ni mogla prikriti mali, polna ponosa in občudovanja, nežnih solza pred svojini oboževanim sinom. Sledili so nato novi napredki na področju radiotelegrafije in po zaslugi Marconija samega se je začela nato mednarodna služba med Ev ropo in Ameriko. Genij znanstvenika je zelo koristil Italiji med ilalijansko-turško vojno. Z njegovo pomočjo je bila opremljena Kr. Armada poleg mogočnih oddajnih in sprejemnih postaj tudi s prenosnimi radiotelegrafskimi aparati: v nahrbtnikih, na vozovih, za konjenico, na avtomobilih, pri izkrcavanjih iu na letalih. Pozneje so se izpopolnili in pomnožili tudi aparati v službi poslujočih oddelkov. Pomorščaki so z občudovanjem in hvaležnostjo prvi pozdravili iznajdbo radiotelegrafije. Guglielmo Marconi je dal s svojo iznajdbo pečat neki dobi človeške zgodovine. Ta pečat sestoji iz treh črk: čarobnih S. 0. S., ki jih pošiljajo brodolomci po razburkanih oceanih.» 23. januarja 1909. 1.’ je zadel ob 5.30 parnik «Florida» v prekomor-nik «Republic» na poti iz New-Yor-ka v Sredozemsko morje. Znak za pomoč je priklical pomožne ladje, in vsi potniki so bili rešeni iz neizprosnih vrtincev oceana. 14. aprila 1912. 1. je ob 23.40 zadel Titanio», ki je plul iz Southamptona proti New-Yorku z 2000 potniki na krovu, v neki ledenik in dobil špranjo, zaradi katere se je hitro potapljal. Toda sporočili so znak za pomoč, in vsi potniki, ki so mogli dobiti prostor v rešilnih čolnih, so preživeli strahotno katastrofo. Neka značilna podrobnost o tisti nesreči: Marconi se je nahajal takrat v New-Yorku in si je predbeležil na «Titanicu» prostor za povratek v domovino. Boginja Fortuna je bdela nad usodo velikega znanstvenika. 11. oktobra 1913. je prišel na vrsto parnik «Volturno», na poti iz Ne\v-Yorka v Rotterdam. Na širokem morju je izbruhnil na njem požar in ga v kratkem popolnoma uničil. Tudi ob tej priliki je rešil S. O. S., razširjen po ladijskem radiu, dragocena človeška življenja. In še mnogo drugih nesreč je bilo mogoče preprečiti s pomočjo radio-telegrafskih postaj in z izpopolnjenimi oddajnimi in sprejemnimi aparati. Prav tako so bile z montažo mogočnih radijskih aparatov omogočene letalstvu dolge vožnje in legendarni poleti, ne da bi izgubilo prepotreben stik s središči odhoda in poročanja, zaradi česar «e večkrat preprečijo nesreče ali posrečijo reševanja. Guglielmo Marconi je ludi ila drugih poljih uveljavljal zaklade svoje velike nadarjenosti. Udeležil se je svetovne vojne iu je kot častnik Kr. Mornarice in vojaškega pionirstva požrtvovalno prispeval z mislijo in delom. Zastopal je nato Italijo spo- Spago e Tela GROSUPLJE S. a. C O R D A M F 1 1 LATI S 1 ID A G H 1 1 TESSUTI mladi 1917. 1. v ameriški misiji, kjer je vršil uspešno propagando v korist svoje države. Bil je tudi član mirovne delegacije v Parizu, kjer je odkrito zagovarjal razloge in koristi svoje domovine. Versajski mir ga je razočaral in vznevoljil, ni hotel pa trpeti sramote in ponižanja, ki se je splelo tam v našo škodo. Ko se je vrnil v Italijo ob težki uri njene usode, v počet kili fašističnega gibanja, kateremu se je ves prevzet pridružil, je hotel biti navzoč v Fiumi, kjer se je zabarikadirala skupina hrabrih bojevnikov v znak upora in protesta proti krivicam nasilnih zaveznikov. Njegova navzočnost ie dala voditelju tiumanske akcije, hrabremu Gabrijelu d’Annunziju povod, da je poveličeval vrednost in pomen njegove intervencije v nepozabnem govoru na vojne tovariše in na vse vzklikajoče prebivalstvo; -Meščani, legionarji! Pozdravimo iu počastimo Guglielma Marconija, italijanskega genija, ki se širi po svetu s hitrostjo sončne svetlobe. Pozdravljam ga s tega odra, od ko- der je bilo poslanih že toliko besed vere in izpovedi, in ki so mogoče zaslužile, da bi jih zalučal v blazni svet z občutljivih konic njegovih zračnih anten.» V priznanje njegovih velikih zaslug na področju iznajdb ter za dokaze njegove vdanosti in ljubezni do domovine je bil 30. decembra 1914. leta izbran za senatorja Kraljevine; I. januarja 1928. je bil imenovan z;i predsednika Narodnega Sveta za raziska vanje, 19. septembra 1930. pa za predsednika Italijanske kraljeve akademije. Vsa la visoka mesta in najvišje časti ga pa niso nikdar odtrgale od njegovega vnetega dela vse do usodnega julija v 1. 1937., ko je izdihnil svojo blago dušo. Marmornata plošča, položena na zemljo pod stebrišče njegove grobnice v Bologni, nosi napis: Guglielmo Marconi Kratek, a zgovoren napis, ki bo večno spominjal potomce na silo duha in gorečnost zvestobe enega izmed največjih vesoljnih genijev. GIOVANNI BERTA Etuvumo agli albori di quella rivoluzione che doveva portare il Fascismo al potere e la pace e la tranquillità all'Italia. La parola vibrante del DUCE, da Milano, aveva risuonato in tutta la penisola, ed aveva inliammato anche i cuori dei giovani e degli adolescenti. Con le altre, la gioventù di Firenze, la bella capitale toscana, si era accesa di amor patrio, e col pugnale e il manganello si apprestava a punire quella schiera di facinorosi che, eccitati dalla folle propaganda dei bolscevici, infestavano la città. 1 comunisti avevano il loro covo a Borgo S. Frediano, il quartiere più vecchio e più popolare, ed ivi i fascisti avevano deciso di penetrare il 28 febbraio 1922. Già da molti giorni i locali erano chiusi, lo sciopero paralizzava le attività cittadine, i poveri passanti erano assaliti di notte da gruppi di malviventi sempre pronti a saccheggiare ed assassinare. Giovanni Berta, giovane figlio di un noto industriale fiorentino, aveva subito preso parte al movimento rivoluzionario e quel giorno sarebbe stato certo Ira I primi nella lotta, se un aliare del padre non lo avesse trattenuto. Appena ne ha la possibilità inforca la bicicletta e corre verso il luogo del combattimento. Ma al Ponte Sospeso un gruppo di socialisti lo ferma: Dove vai? — Dove rni pare. — Sei fascista? Berta potrebbe rinnegare la sua fede per salvarsi, ma risponde fermo e sicuro un orgoglioso: «SI». La squadra si butta allora su di iui, come una muta di cani sulla preda. Venti mani lo afferrano, venti braccia io sollevano e lo sospingono fuori del parapetto del Fiume. L'Eroe non piega, si sorregge al ponte con le sole braccia. Ma i socialisti inferociti gli pestano le mani. Berta si tiene con la forza della disperazione: una mano è scarnificata e l'altra, fiaccata dal dolore', si stacca a poco a poco dal bordo del ponte. Si ode un grido alto, lacerante: Mamma!». Le acque dell'Arno gorgogliano sinistre per l'insolito tulio e si richiudono sopra l'Eroe del Fu seismo fiorentino. Il suo sacrificio non è stalo inutile. Altri prodi si immoleranno per la qiusta causa. E la nostra bandiera, vilmente calpestata, tornò a risplendere più bella e più fulgente nel tlelo purissimo della nostra Patria. Balilla Maurizio Fusi. IMAN BERTA Bilo ie v začetku revolucije, ki nuj bi dala fašizmu vlado, Italiji pa mir. Iz Milana /e odločna Ducejeva beseda odmevala po vsem polotoku ter je vnela tudi srca vse mladine. Poleg druge tudi mladino iz Fi-tenc, lepega toskanskega glavnega mestu. Vzplamtela je v ljubezni do domovine ter se z bodalom in krepelcem pripravljala, da kaznuje tisto krdelo malopridnežev, ki so, naščuvani po boljševiški propagandi, oku-ževali mesto. Koihunisti so imeli svoje gnezdo v Borgo S. Frediano, v najstarejšem in najbolj obljudenem mestnem delu, in tja so se odločili fašisti vdreti 28. februarja 1922. Trgovine so bile zaprte že več dni, stavka je ohromila vse delo v mestu, uboge ljudi so pa ponoči napadale skupine razuzdancev, ki so bili vedno pripravljeni pleniti In ubijati. Ivan Berta, mladi sin nekega florentinskega industrialca, se je takoj pridružil revolucionarnemu gibanju, in bi se tudi tisti dan postavil v prve vrste, če bi ga ne bil zadržal neki posel njegovega očeta. Takoj ko mu je bilo mogoče, je skočil na kolo in dirjal proti bojišču. Toda na mostu Sospeso ga ustavi skupina socialistov. «Kam greš?» «Kamor se mi zdi.» «AU si fašist?» Berta bi lahko zatajil svoje prepričanje, da bi se rešil, toda ponosno in odločno je odvrnil: «Da.» Četa se je nato zagnala vanj ka kor krdelo psov na plen. Dvajset rok ga je zgrabilo, dvignilo in pahnilo čez rečni nasip. Junak pa ne klone, ampak se opii-me z rokami mostu. Toda podivjani socialisti ga bijejo po rokah. Berta se drži z obupno močjo. Ena roka je že razmesarjena, druga pa utrujena od bolečin, polagoma popušča ob robu mostu. Nato se zasliši glasan, presunljiv krik: «Mama!» Valovje Arna je ob nenavadnem padcu zlokobno za-grgralo ter se nato zgrnilo nad junakom florentinskega fašizma. Njegova žrtev pa ni bila zaman: še drugi junaki se bodo žrtvovali za pravično stvar. Naša zastava, tako podlo zasramovana, bo pa zasijala lepša In svetlejša na jasnem nebu naše domovine. La pagina dei giochi e dei passatempi - Stran za igre in zabavo M Seggo in trono come un re Non mi vedi e son con te: Lungo, largo, profilato, Or ripieno ed or nettato. Se mi tocchi, fa pianino, Non scordar il moccichino! Se cammin senza far caso Si può rompere il bel . . . vaso. 2) Me ne vado per il mondo, Quando dormo sono in fondo. La mia bocca è senza denti E mi nutro con gran stenti. Per vedere ho il cannocchiale: Non lo prender, si fa male! Mi trascino la magione • E non pago la pigione. 3) Van pe' ciel come fiammelle, Delle stelle ancor più belle, Chè d’un vel si fanno manto E lo schiudon ogni tanto. Sempre in giù tra i prati in fior Schiudon pur l'alma e il bel cor. I bambin ne vanno matti, Dai lor fremiti contratti. Quando annotta in primavera, Di vederle_ ognuno spera E baciar le stelle d’oro, E levar al ciel un coro. 4) Ho due piedi fini fini, e una testa senza crini. Vado in giro, tondo tondo, fin da quando venni al mondo. Forse sono buffo assai perchè tutti mi dan guai: e mi fanno una frizione, e mi mettono in prigione. Ma pentiti, tornan presto 1) Na tronu kakor kralj sedim, ne vidiš me, prav mirno ždim. Širok, ploščat, koničast kdaj, poln včasih, zopet prazen zdaj. Ko primeš me, robčka ne zabi, sicer lahko te srd pograbi. Ce tjavendan pa hodiš mi, me utegnil kdaj razbiti bi. 2) Po svetu se sprehajam, ko spim, se v kot podajam. Brez zob so moja usta in hrana pičla, pusta. Moj daljnogled je nad očmi, ne drezaj ga, ker me boli. Svoj dom za sabo vlečem, odšteti zanj nič nečem. 3) Kot plamenčki se dvigamo, od zvezdic včasih lepše smo. Zastrte s plaščem kdaj in kdaj, odpremo ga le zdaj pa zdaj. Pomladni travnik dom naš je, ki dušo nam, srce odpre. Otroci se nas vesele, za nami hlastno hrepene. Ko se spomladi noč stori, vsakdo si srčno nas želi; zapel na čast ji pesmico. 4) Imam nožiči nežni dve, brez las glavica moja je; obračam se okrog ves čas, odkar na svetu moj obraz. Za burkeža me smatrajo, ker šali z mano se vsakdo. Me tupatam podrgnejo, v zapor nato me vtaknejo; a žal jim je, ker koj nato a veder se vado lesto. Mi vorrebbero le genti piegar tutte ai lor talenti. 5) In due campi, allineati, Se ne stan come soldati: Bianchi, duri, dritti e fieri, Instancabili guerrieri, Senza guida e senza scorta Dietro grande e tonda porta. Sol può star nella gran -sfera Una vecchia cameriera Che li bacia e li accarezza Ai lor usi essendo avvezza. Ma se manca d'attenzione, . Prende anch'essa una lezione. Un conto che non torna Tre amici vanno in un’osteria a fare uno spuntino. Alla fine della modestissima colazione il cameriere porta loro il conto: L 30. Gli amici si lagnano ritenendo lo scotto esagerato. Il cameriere riferisce subito al padrone il quale fa una riduzione e rende L. 5. Il tre clienti riprendono una lira ciascuno e regalano le rimanenti due lire al cameriere. Cammin facendo s’accorgono che il conto non torna: manca una lira. Essi ragionano così: Prima abbiamo dato L. 10 per mettere insieme la somma di lire 30, poi abbiamo ripreso una lira ciascuno. Sicché la somma sborsata è stata di lire 9. Tre per nove fan ventisette, e due di mancia al cameriere, ventinove: ed una lira dov’è andata a finire? me zopet v roke vzamejo. Po svoji želji vsi ljudje bi radi naravnali me. 5) V vrstah dveh ti tam stoje, prav ko vojaki se drže. Ponosni, beli in trdi neutrudni borci so vse dni. Brez kažipota in vodnika za vrati četa se svetlika. A z njimi v taborišču tam drži se stari sluga sam. Jim streže z vso prijaznostjo, navajeni so, ve, tako. Če kdaj dovolj pazljiv pa ni, se prav lahko mu kaj zgodi. Račun, ki ne soglaša Trije prijatelji stopijo v gostilno, da bi pojedli kako malenkost. Po skromni malici jim predloži natakar račun za 30 L. Prijateljem se zdi račun pretiran. Natakar sporoči to gospodarju, ki jim popusti nato 5 L. Trije gostje dobe vsak 1 L, ostali 2 L pa darujejo natakarju. Med potjo opazijo, da račun ne soglaša: manjka jim 1 L. Računajo namreč tako: Najprej smo dali vsak 10 L, da bi zbrali 30 L. Nato so nam vrnili vsakemu po 1 L, tako da smo plačali v resnici vsak 9 L. Trikrat 9 L — in 2 L napitnine znese 29 L. Kam je izginila 1 L? Avviso nostri lettori ai In un angolo remoto della Direzione del giornalino c'è un uomo misterioso che tutti i bambini vorrebbero conoscere, un vecchio sapiente, tanto vecchio, che ha ormai dimenticato quando è nato e che si nutre soltanto di letture. Questo vecchio dalla lunga barba fluente conosce tutte le cose che possono interessare gli uomini e anche quelle che possono interessare i bambini. Perciò, piccoli amici,'se siete incerti su qualche cosa e la mamma ed 11 papà non hanno il tempo di rispondervi, e voi non avete il coraggio di chiedere al vostro insegnante, scriveteci e diteci, in torma chiara, precisa e breve, qual'è il dubbio. Indirizzate al Signor Sa-tutto, al nostro giornale, e riceverete l'infallibile risposta. Siccome il nostro Sapiente conosce tutte le Ungile, potete scrivere anche in sloveno. La Direzione Giuochi a premio Tutti i lettori possono collaborare con giuochi e trovate umoristiche. Mensilmente verranno concessi premi in libri ai migliori di essi. Concorso solutori Fra i solutori dei nostri giuochi si assegneranno alla fine di ciascun mese pure volumetti in premio e si pubblicheranno i nomi dei vincitori. Giochi precedenti - Prejšnje igre Indovinelli 1) Salice piangente 2) Girasole 3) Specchio 4) Mercurio 5) Pappagallo 6) Orsa 7) Bicicletta e triciclo 8) Vento 9) Sole 10) Aria 11) Campana 12) Uovo Sorpresa Il nipotino possedeva al principio del gioco L. 87.50. Difatti: 87.50+87.50 = 175 175 — 100 = 75 75 + 75 = 150 150— 100 = 50 50 + 50 = 100 100— 100= 0 Il carico di due somarelli Il primo somarello ha 7 sacchetti e il secondo ne ha 5. Difatti: 7 — 1 = 6 e 5 + 1= 6 7+1=8 e 5 — 1 = 4 Un risultato straordinario 888 88 + 8 + 8 + 8 = 1000 Uganke 1) Vrba žalujka 2) Sončnica 3) Ogledalo 4) 2ivo srebro 5) Papiga 6) Ozvezdje velikega voza, ki mu Italijani pravijo orsa (medvedka) 7) Kolo in tricikelj 8) Veter 9) Sonce 10) Zrak 11) Zvon 12) Jajce Presenečenje Nečak je imel v začetku igre L. 87.50. Torej: 87.50+87.50 = 175 75 + 75 = 150 50 + 50 = 100 175 — 100 = 75 150— 100 = 50 100 — 100 = 0 Breme dveh osličev Prvi osel ima 7 vreč, drugi pa 5. Torej: 7 — 1=6 e 5 + 1= 6 7 + 1=8 e 5—1=4 Nenavaden rezultat 888 88 + 8 + 8 + 8 = . 1000 Opozorilo našim bralcem V skritem kotičku časopisnega ravnateljstva živi skrivnosten mož, ki bi ga hoteli poznati vsi otroci. To vam je že star učenjak, tako star, da je že pozabil, kdaj je bil rojen. Hrani se samo s čitanjem. Ta starček z dolgo valovito brado pozna vse stvari, ki zanimajo odrasle in tudi tiste, ki zanimajo otroke. Zdaj pa, mladi prijatelji, poslušajte zdaj. Ce česa ne veste In če mamica in očka nimata časa, da bi vam odgovarjala, vi pa si ne upate vprašati svojega učitelja, pišite in povejte nam kratko, jasno In natančno, kaj bi radi vedeli. Naslovite pismo na gospoda Vse-znalca pri našem časopisu in prejeli boste nezmoten odgovor. Ker pozna naš učenjak vse jezike, mu pišete lahko tudi slovensko. Ravnateljstvo Nagradne igre Vsi bralci lahko sodelujejo z igrami in smešnicami. Za najboljše se bodo vsak mesec podeljevale nagrade v knjigah. Nagrade reševalcem Koncem vsakega meseca se bodo nakazovale za pravilne rešitve naših iger nagrade v knjižicah ter priobčevala imena rešilcev. DIVIETO Dl RIPRODUZIONE Dl SCRITTI ED ILLUSTRAZIONI Ai sensi e per effetto dell’articolo 4 del R. D. L. N. 1950 del 7 novembre 1926—IV, * vietata la riproduzione degli scritti e delle illustrazioni contenute nel presente fascicolo, a meno che non sia stata data speciale autorizzazione. PREPOVED REPRODUKCIJE SPISOV IN ILUSTRACIJ V smislu In zaradi 4. «lena Kr. Dokr. Zak. It. I960 od 7. novembra 1926 dana reprodukci|a tu objavljenih spisov in IlustraolJ razen IV Je prepove-primeru posebne pooblastitve. Direttore responsabile: LUIGI IEZZI. — Direzione: Comando Federale QILL, Viale Vittorio Emanuele III n. 26 — Lubiana. — Tipografia Merkur 8. A. — Lubiana. Odgovorni urednik: LUIGI IEZZJ. — Ravnateljstvo: Zvezno Povellstvo CILL-a, UIlca Viktorja Emanuela III It. 26 — Ljubljana. — Tiskarna Merkur d. d.. LJubllana. pohajkoval, ANNO V NUMERO 1 n lito 1 Iti vilka 1U ^OIRBICIIALE »El (OMAIN FEDERALE BELLA GILL * POLMESEČNIK ZVEZNEGA POVEL|SIVA G ÌLI. A Siede alfin con aria strana Al giardini di Lubiana. In končno pride v park cvetoč, odloči se, mimogredoč : Li, soletto, che può fare? Pensa: "qui mi vo’sdraiare/“. "Mi drugega početi ni na klop se vrtno zavali. C’è alla panca una scrittura: “State attenti alla pittura Na klopi pa napis je tak : "Na svežo barvo pazi vsak Non l’ha vista Distrattello E s’insudicia bel bello. Raztresenčeh prezre vse to, obleko si zamaže vso. Or lo punge l’appetito Ed a casa volge ardito. Ko glad se v kratkem oglasi, brž dvigite se, domov hiti. Lungo il vial la gente ammicca Quella zebra strana e ricca Za njim ljudje mežikajo, se čudni zebri smejejo. Cui stupiti gli animali Volgon fischi, frizzi e strali: Za njim celo živalce vse zbadljivke trpke mu vrešče. Non comprende quel portento Tanto è a corto di talento. Raztresenčeh je čuden ptič, od vsega ne razume nič. Ha girato Distrattino Tutto quanto quel mattino. Raztresenčeh je jutro vse — pa nič ne de.