V!.. St. 174. PoStfflSna pfačsna w goSovfn!. liublfani. v soboto 5. avgusta 1S22, Pisarn, št. 75 p. NAPREJ glasilo Socialistične stranka Jugoslavije. ; Končna navodila I. vsedelavskega zleta 1922 v Celju. volit ^teznici: Južna železnica je do-Vsalf ^°.vi^no vožnjo vsem zletnikom. ni z t se mora izkazati pri blagaj-paznico. Odprava se vrši na ta na-Došta * klrD' vsak udeleženec pri vstopni istot Ce^° enosmerno vozno karto in karta*-1 ^^teva, da se mu žigosa vozna Sorti T ^z^aznica 2 mokrim postajnim ži-'fcktotf 0 žigosana karta velja v zvezi z njeuj”lCo ^di za povratno vožnjo. Preki-rostj n\ožnie n* dopustno. Otroci v sta-Jktpijitt letom ne vživajo večjega DP kot je določen v tarifi. l°vičn la zeieztl'ca Pa ni dovolila po-Poslanc Vožnie kljub intervenciji naših da je t v- Minister saobračaja je rekel, ne m«? stfankarska prireditev in je za to $ki, 0r ? dovoliti. (Sokol je nadstrankar-kalci sn +e nadstrankarski in radi-mi strank - nadstrankarski). Ker smo kateri se ?am na* °Prostij° izletniki, ževati 7 m°rai° državne železnice poslu-oiškirti «'° nam je tako, kot jese-?toPa. p l,S°m ob priliki njihovega na-^nio Sp.°du ministru pa povemo, da snotfje Ve^ji strankarji ob volitvah. Oo-v.aJbrž u°...narn hoteli škodovati, ker se , eradi °H°. konkurence pri sokolski ma-Se ?y Ljubljani. Mi smo prepričani, a°fn jjj. ''fedni sodrugi, ki so s tem poklo-da kIj a ndarjeni, ne bodo strašili, V °d° kljub temu vsi prišli. 2ej ^ red. Južna železnica nam je U?efežnikn onjena- Ker je veliko število 'r‘ake. j, ?v» smo organizirali posebne a Po««pKUa zeieznica nam sicer še ni 2&leda sin?nega voznega reda, vendar Prometa takole: Iz Maribora ^gr-1"................ odhaja posebni vlak približno ob 6.30 uri, tako, da pride v Celje ob. pol 9. uri. Ta vlak gre torej eno uro po jutranjem vlaku. S Koroške proge se bodo morali na predvečer odpeljati. Korošcem priporočamo pot na Maribor, ker na progi Dravograd - Velenje ni polovične vožnje. Z mariborskim posebnim vlakom ima jutranji vlak iz Čakovca direktno zvezo. — Istotako bo iz Ljubljane odhajal posebni vlak približno eno uro po jutranjem vlaku, tako da bo ob 9. uri v Celju. S tem ima zvezo zagrebški jutranji vlak, ki prihaja v Zidani most ob 8.20. Zletniki ob gorenjski in kamniški progi bodo morali priti v soboto ponoči v Ljubljano. Vrhničani pa bodo imeli zjutraj zvezo s posebnim vlakom. — lz Celja odhajajo posebni vlaki proti Mariboru ob 10. in proti Ljubljani ob 10.50 zvečer. V Zidanem mostu bodo imeli zagrebški izletniki zvezo s tovornim vlakom, ki bo imel osebne vagone. —- S tem voznim redom smo omogočili, da pridejo vsi udeleženci pravi čas v Celje. Program zleta: Sprejem bo po tem voznem redu pozneje. Shod se vrši na Dečkovem trgu, kjer bo imel glavni govor s. Etbin Kristan. Koncert v parku pa bo vsled pomanjkanja časa najbrže odpadel. Ob pol 14. uri zbirališče na Glaziji in od tam skupni pohod v Teharje. Kosila: Vsled velikega števila udeležencev smo organizirali kosila tako-le: V Celju smo vse gostilničarje najeli zase. Domenili smo se glede kosila, ki bo obstojal iz juhe, prikuhe, pečenke in 1 kruha in bo stal 10 Din. Za ta kosila morajo Kot Strahopetci.* ;„Vsestrabsko izobražen in olikan !*hi meri Vkrat sedel tudi v svetli dvo-£a P^Lmdrane frakarje. Toda ni-h^osnim-1 ! njih bliščeči ščipalniki nad N zbudil ^stokratskimi nosovi, niso zaoW J>oh.lepa n-iih zlate verižice na > aViis v °^enih trebuščkih in niso ga hv^ki unrrZ .ego Hjib visokodoneči fra- I ^ dru$v?VOri’ Počutil se je v njih ime- Počps* Prav taL° domačega in nič ŽuTsa' Kakor med kletarskimi 1. 1 1° ie imel tu precej dru-t0 treba K°r. v kleti. Tolažiti mu ni bi-v?Veda v„ ° Je neusmiljeno zafrkoval, II kthetnm p0 pravici in resnici. Kot pra-hlalo ^ Potreboval za svojo osebo lvel, čl n edel je, da bo do smrti lahko nv.et°m yžav,.Se spre in skrega z vsem k! iiik^ * te£a se tudi laskal in hli-m sph 1PUr’ Pfepričan sem, da bi bil i storifJ’ bi še živel. Krivico sem 11 njegovemu svetemu spominu prej, ko sem izrekel dvom nad njegovo stanovitnostjo. Njegov značaj bi ostal kremenit in neomahljiv tudi v sedanjem zastrupljenem zraku. Omamljeni od duš-ljive zračne omotice padajo le majhni in nizki duhovi... Te uvaževanja vredne pripombe si usojam podati kot popotnico mladi umetniški družbi, ki se je napotila s svojim »Rdečim pilotom« na goro. Preden pa nadaljuje svojo karnenito in trnjevo pot v strmino, naj si dobro izpraša vest in presodi, če je dovolj utrjena v stanovitnosti in dovolj obložena z neupogljivim pogumom. Kdor čuti, da tudi njemu omotica po okuženem zraku pritiska na možgane in spozna, da bi ne imel srčnosti napoditi kako novodobno kobilo ali govedarsko družbo iz hrama božanske umetnosti po vzgledu mojstra Cankarja, akc bi dobil poziv za tako delo, tistemu dobrohotno svetujem, naj se obrne še danes! Zakaj, veliko jih je poklicanih, a le malo izvoljenih! Škodoval bi sebi in svoji tovarišiji, ako bi se prepozno zavedel svoje sla- I Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. vsi zaupniki zletniških grup pobrati od zietnikov po 10 Din. Ko pridejo ti zaupniki v Celje, dobijo od zletne pisarne, ki bo takrat tudi na kolodvoru poslovala, za vsa nakazila za kosilo. V gostilnah bodo veljala ta nakazila kot plačilo. Celjski reditelji pa bodo skrbeli, da bo vladal najlepši red in bodo vse udeležence peljali h kosilu. Ce bo potreba bodo kosila organizirana v dveh partijah, tako da bo prva partija prej sita, druga pa pozneje. Šport in telovadba. Reprezentance »Svobode« iz mariborske iri ljubljanske oblasti bodo od 13. pa do pol 15. ure igrale nogometno tekmo. Pri tej tekmi bodo športniki pobirali prostovoljne prispevke za kritje tekme. To tekmo bodo namreč sami aranžirali. Ob pol 15. uri starfajo tekači na 500 m in sicer na Glaziji. Vsi ti tekači morajo biti ob 14. uri pripravljeni. Garderoba bo v gostilni pri »Solncu«< Cilj proge 5000 m je zletni prostor na Teharjah. Takoj ko pridejo tekači na cilj sc razvije popoln program olimpijskih iger in sicer v sledečem redu: tek na IGU metrov, 400 m, 800 m, skok v daljavo, metanje kr Oglje in nazadnje javna telovadba. Jeseniške in mariborske jednote bodo izvajale češke proste vaje in orodno telovadbo. Po dokončanem športnem in telovadnem programu bo svečano razdeljevanje daril za zmagovalce v lahki atletiki, Spominska knjiga in fotografske slike. Zletni odbor je nabavil posebno spominsko knjigo naše prve delavske olimpijade. V to knjigo se naj podpiše vsak zletnik. Plačal bo za to 1 Din, ki gre v; korist celjskega delavskega doma. Spominsko knjigo bo imel glavni tajnik zlet-nega odbora na zletnem prostoru odprto. Zletni odbor je tudi za slikanje zleta poskrbel. Napravilo se bo 10 posnetkov. bosti ter se moral sredi poti ustaviti in obrniti z vzdihom: »Kako škoda tega brezplodnega truda in zamude! Zakaj začenjam tako pozno uvaževati življenske metode naših praktičnih ljudi!« Upali smo vsi na skorajšnje boljše čase. Nekateri so jih res dočakali, ogromna večina pa obupava, da jih kdaj dočaka. Srečna manjšina se druži, objemlje, liže in podkupuje, da z združenimi močmi stiska kri in mozeg za svoje bogastvo in razkošno življenje iz večine. Kolikor; boljše se godi manjšini, toliko slabše dneve ima večina. Tudi v njej so se začeli razni stanovi družiti pod vodstvi Izkušenih blagosrčnih mož na odpor proti svojim brezsrčnim tlačiteljem. Moč, srčnost in odločnost obrambnih krdel so hitro naraščale, pritisk na sključenih in shujšanih telesih je polagoma odnehoval. Ali kar nepričakovano je prikorakal v deželo mogočen gospod Kapital in se naslonil z vso težo svojega, z zlatom okovanega ,-n mastjo zalitega telesa na stranko naših zatiralcev. Dušljiva žveplena soparica se Naročili pa smo samo po 100 Komadov od vsakega posnetka. Zato prosimo so-druge, kateri se za slike zanimajo, da jih takoj naročijo, ker sicer bodo prehitro pošle. Slika stane 3 Din, serija pa 30 Din. Veselični prodor. Predvsem moramo izletnike opozoriti na kozarce. Preskrbeli smo zadostno število kozarcev, ali ^zastavljanje« je vsem precej neljubo. Prosimo vse zletnike, da kozarce s seboj prinesejo. Na prostoru bo vsepolno zabave, tako- da bodo vsi izletniki res zadovoljni. Odredbe rediteljskega zbora. Vsi celjski udeleženci se zberejo ob 8. uri na Glaziji. Štorovčani pridejo skupno do S. ure na Glazijo. Udeleženci iz Vojniškega okraja se zberejo pri Svetelu ob 8. uri. Sodruge iz Savinjske doline pričakajo naši reditelji na kolodvoru. Po sprejemu od-marširajo na Glazijo, od koder skupno z drugimi udeleženci odkorakajo h sprejemu posebnih vlakov: Vsi oni pa. ki pridejo peš, ali z vozom odidejo direktno na Gazijo in se pridružijo Celjanom. Sodru-ge moramo predvsem opozoriti, da bo rediteljski zbor energično nastopal proti nezmernežem v pijači in ne bo poznal niti Petra niti Pavla. Vsi gosti se morajo celjskim rediteljem brezpogojno pokoravati. Disciplina ie ponos proletarcev. Vse grupe. na si še nai posebej izbero primerno število rediteljev. Na predvečer zieta, V soboto, dne 5. t. m. se vrši v dvorani hotela pri »Zamorcu« Koncert pri pogrnjenih mizah. Sodelovali bodo: Pevski odsek »Svobode« iz Maribora pod vodstvom prof. Hladky-ja, pevski zbor »Sava« iz Jesenic in rudarska godba iz Trbovelj. Vstopnina znaša 5 Din. Razno. Vsi oni. kateri nameravajo v Celju prenočevati, naj to takoj javijo. — Brez zletne izkaznice ne dobi nikdo ni-kakšne vstopnice. Zato sodrugi, posebno celjski, kupite izkaznice že v predprodajo. Politične vesti. + Ljubljanska podružnica Saveza grafičnih radnika je obvestila tukajšnje časopise, da bo stopilo grafično delavstvo najbrže v generalno stavko, ker so se pogajanja razbila. Slovensko časopisje zaradi tega ne bo moglo izhajati. -f Večina poslanskih klubov je že zgotovila načrt za delo v parlametnih počitnicah. Mnogo poslancev je že odšlo iz Belgrada domov v svoje okraje, kjer bodo prirejali shode. + Uradniško pragmatiko so po dolgem cincanju predložili zakonodajnemu je razlila in zasmrdela po vsej deželi in nesrečna večinska množica je zastokala. Nekdanji suženjski strah se zmago-nosno vrača. Mnogim našim brambovcem je že zlezel v pete. Odložili so svoje bojno kopje, zapustili svoj bojni tabor in se s krivimi hrbti približali oblastnemu gospodu Kapitalu. V pasji ponižnosti mu zdaj poljubujejo mesnate tiranske šape, s katerimi vedno huje pritiska ubogo večinsko množico v bedo, blato in onemoglost. Tudi nekateri voditelji nesrečnih za-tirancev so se njemu že priklonili, danes bolj od daleč in bolj plaho, jutri mu morda že naznanijo svojo udanost. Hvala pa junaški značajnosti, da je med nami vedno še tudi precejšnje število takih mož, ki pozlačenega trebuharja z zaničevanjem prezirajo in so pripravljeni pljuniti mu v ostudno tolsti in neumno hudobni obraz. Zato upajmo, da se zrak tudi pri nas kmalu očisti in da potem tudi mnogi naši strahopetci zopet zravnajo svoje suženjske hrbte! odboru, nakar se bo o njem izrekla narodna skupščina. + Ministrstvo za socialno politiko je sestavilo nov načrt izvršilnih naredb stanovanjskega zakona, ki ga bo predložilo še ta mesec v pretres. Ministrstvo je izdelalo tudi načrt zakona o pobijanju draginje. Če so ti načrti dobri, je seveda vpra. šanje. + Iz Belgrada poročajo, da je razkol med demokrati že dozorel. Demokratska levica, ki je nezadovoljna s koalicijo z radikali ie že kupila tiskarno »Industrija«, v kateri prične izhajati List »Borba«. Za ravnatelja »Borbe« je že določen dr. Pavel Cubrilovič, za giavnega urednika pa Živojin Vidakovič-Žistrina. bivši urednik »Demokracije«. !-Grška vlada se je odločila, da bo odgodila svojo vojaško akcijo proti Carigradu. V posebni spomenici zavezniškim vladam izjavlja, da se je odločila zasesti Carigrad, pa da nudi zaveznikom priliko, da rešijo orientalsko vprašanje na miren način. -j- V Carigradu je zaradi grških čet pri Cataldži nastala velika panika. Vse beži iz mesta na azijsko obal, tako da je bila zavezniška policija prisiljena, stopiti v akcijo. Iz Čataldže poročajo o krva-vh praskah med grškimi in turškimi predstražamj. + Jadranska banka v Trstu je zopet pričela poslovati. Skoro vsi jugoslovanski časopisi označujejo izpad proti banki za maščevalni čin od strani demokratov, ki hočeje za vsako ceno uničiti generalnega ravnatelja Kamenaroviča. + Splošna stavka v Italiji, ki je trajala tri dni, je že končana, ker so stavku-joči svoj namen že dosegli. To vest je sporočilo stavkovno vodstvo v posebnem proglasu, v katerem je pozvalo delavstvo na delo. + Nemški državni kancelar dr. Wiirth je prejel v zadnjem času več grozilnih pisem. Dr. \Vtirth se je izjavil da ne bo spremenil zaradi njih svojih političnih smernic ter da je na vse pripravljen. -f .lakovljenov sovjetski komisar za agrarne zadeve se je izjavil, da odpada seljaštvo od komunistične stranke zaradi nove sovjetske gospodarske politike, zaradi prepogostih mobilizacij Seljakov, ki morajo zapuščati svoje domove, zaradi giadu ter zaradi močne agitacije, ki jo vodijo protikomunistične stranke, izmed katerih računajo vse na seljaštvo, ki prevladuje po številu vse ostale stanove. + Zaradi vprašanja vojne odškodnine je pozvai Lloyd George Poincareja v London k posvetovanju 7. t. m. Pozval je tudi Italijo in Belgijo. Francija meni namreč samolastno postopati proti Nemčiji, ki ne more plačati vojne odškodnine. Zato govore že z veliko gotovostjo o upadu francoskih čet v rursko okrožje. Za glavnega komandanta je že določen general Ryssel. Dnevne ttesti. piše, da *a ni agitatorji. To je tako „ ne nost, da ne more biti večja. zastopa čudi, kdor pomisli, kakšne krog ^ »Sl. N.« Buržoazija stremi za tem, d delavski strokovni pokret ■■ ’ to se ne bo zgodilo, ker se dela veda svoje stvari in ker ve za P , kateri mora iti. Smernice delav izboljšanje gmotnega življenskeg . žaja. »Sl N.« pa nas dolži, da PrjPMg, mo hrvaški seperatizem. 1 o te je odklanjamo! Zavedamo se, da n vrste politični uzurpatorji. Ce sl Pr_vionif, >;S1. N.« na ta način pridobiti naj ne od vlade, rečemo delavstvu to, _ posluša več nesramnosti od strani Kap hstičnega stebra. Zatorej sodrugw ^ se našega najvažnejšega psla: 1 r. nirni ci vseh dežel združite se! Zzdru/ . . j močmi si bomo priborili boljši zvij položaj. Povedati pa moramo se to, ^ res, da zahtevamo brivski P01^00,111 ‘ foške plače. Mi do tega sa sploh nismo poslali nobene spon^ ^ do 800 K tedenske plače >bene si pač pa se je to zgodilo pozneje^ In 0 Deželna zadruga brivskih mojstrov ima bese o hoče razpravljati »Sl. N.« ta bo rešila to stvar, ne pa »Sl. N.« Zatvoritev Borze Dela! Ker s ya Osrednji urad Borze Dela in pa . ^0., ljubljanska podružnica izeliti iz sv ^ ^ sedanjih prostorov v Gradišču st. • pQ, neta oba urada do nadaljnega sv ^ slovanje. Uradovati začneta zope > vaS„ bita nove prostore, kar se bo P no objavilo. . v Ljub« Narodno Dramsko sledalisce Ijani. Dramska sekcija »Preporod zori danes v i>etek 4. avg. ob, ‘ jgra -e' ko komedijo »Favn« Glavno ulo* Juvanova. # vete Ministrstvo šolstva ’m hoslovaške republike je poklon*10 40 ski univerzi za njeno knjižnico^. ^ je knjig visoke znanstvene vred,'e st^e izrednega pomena za intelektu med bratskim češkim in nasim Za te medsebojne zveze dela z j0yais** ljubljanski generalni konzul ce ^ ar republike, g. dr. Otokar Benes. jaroV v prvi vrsti zahvala za velikodt ministrstva šolstva in prosvete- VIiateU' Pomožni urad poštnega, j, ime' stva ie prejel 500 izvodov dod< »ef0ns^ niku poštnih, telegrafskih m n3j s uradov. — Kdor ima ta imeniv. raVfl^ obrne na pomožni urad pos doda teljstva. ki mu brezplačno pos ^ejeg3C Kakor nam poroča ^an^tzoi^Z ja je finančno ministrstvo v ljU odlokom DR br. 91.213. gospeh’ vStve ljano 29. julija zvečer,.^°Y°j,rCdit ^ Upokojenci! Zaradi tiskarske stavke in prireditve nove izdaje, izide »Upokojenec« prihodnji teden. Prosimo bivše člane. naročnike in či ta tel je- da blagovolijo to vzeti na znanje. — T- č. uredništvo »Upokojenca«. Brivski pomočniki in mezdno gibanje. »Slovenski Narod« prinaša v številki 171. notico pod naslovom »Hrvatski se-peratistični agitatorji«. Strah ima velike oči in v svoji blaznosti vsemogoče blebeta. Svoječasno je >-Sl. N.« pisaril, da hujskajo komunisti delavstvo, danes pa nemu odseku v Ljubljani dinarjev. CeiSe. Koncert na predvečer delavskih manifestacij se osmih zvečer v dvoram **- ani, nn ion ski dvora1 ^ ceUsk‘^.,v^ bo vrs*1 »Pri dvoram hotela^^^Kof morcu«. ne pa v unionski a• oPoZJ # parkrat poročano. Na to s-10 iconcef*ri* jamo. da ne bo zmede. L* ivlarib®r1 ; te nevski odsek »Svobode« ^ j(aj ; pravil naslednje točke: pv pr0jioys A prašal: Gerbič: Pastircel ,arnič: , o Pomlad: Adamič: Kazen; Ipav^'^; nica. Da'ije: Hladky; no ijub’co l!tečeJ mraku; Gerbič: Jaz pa c zA]Ček soi" Gerbič: Terezinka; ^ Hladky: Crez tri dole; A■ ‘ polju (darovana Pe' Knf0. Mariboru). ^ škem bode« v ---------- v v„e0v#.^. Utopljenka- Adamič: Vas ^ od 1 Za plotom; Vogrič: LahK^ vr§iia Nogometna tekma -do 2 in pol pop. na Olazu Masilt©?. in Ps'ček na košček klobase se zal^ri >>^a*3?r<< 11X1 nas, ker smo doka -„ *’ a. Propagira njegova redakcija voj-dpfinfo--1- aliji’ da sPada torej po lastni ?Tok med brezmiselno buržoazijo. s c>0r«» _ »Tab°r< da ostraši in zmeša delav-aziii 7 11 za Pravico. Slovenski buržo- — čIaiH ni večie sile kot tukaj, in y . delamo mi iz grobe materialnosti čemu lz najidealnejše narodne ljubezni, satnn +Se ta ljubezen udejstvovati b*Va t, i.ni- I?r^ko, dočim pozablja, da prelij p' .rod kakor v Julijski kraji- rnest-i ^ila eduio tam ljubezen na Svinjsk i im Prakticirate tukaj najbolj z^niA(i korupcijo in izsesavate narodu Sociali,kapljo krvi? — Vprašujete, čemu Kratk^.em ne. r?šuje zatiranih narodov? Projeta:. Socializmu je namen, da reši staše a*» da brani predvsem svoje pri-nacion^v pa da se vmešal v spore enega vse 2 a .nia z drugim. Kjer je ljudstvo kaj p edno, tam mu organizacija že ne-Pa nobo1611*’ nezavednemu proletariatu kier 1 socializem nič ne pomaga, do-je na Kne j,zPreobrne. Isto je v Italiji, isto yodje si0r°škem, ki ga omenjate. Tu se žij° 2 °y- nacionalistične stranke dru-iialej "nr ajza£r‘zenejšimi nemškimi nacio-te’ da «; * sociallizmu. Ali se potem čudi-^'Igniti . .lenost avstrijskih sodrugov slovensj,n i Prsta za tiste strašno zabite trpin*; i..v°lilce. ki jih pangermanizem Stranj,’ • pa vseeno podpirajo tisto se sj0^’ ki se ž njim veže! Mi vemo, da skrivj e.n.skemu socialistu v Avstriji i ie ^olčar1"41 *as ^rez kazni. Boste sedaj SociaiiL? Koroško? — Zakaj priznavamo to je 1 sebi pravico do boja? Veste, Pes na a p^avica, s katero plane lačen ste sam^aS' mu vzamete kost, kakor trditi ]l zaplsali. Le idioti se bodo upali *J°st ’jn a j^pliemo mi buržoaziji zadnjo vico iifif-? "j Potemtakem ona imela pravili? p riaati po nas. Ali boste vi isto tr-^•etn hi v? ^i se vam že, ker po va-s’ie> ia k- dolžn?st tudi proletarske Ru-kim’ Vnf-xS,e men‘ ni^ tebi nič podala ka-in drucr- ni’ k>enjikinom, Wranglom Pr\^m razbojnikom, ki so jo napadali st°rih fa e njenega rojstva. Eh, pa ni t° on * čeprav danes psi lajajo, da je za-^udstvorn'Va stra^nemu zlu nati svojim ^esnL ^ai‘jboru so zalotili Industrijo ribon PrVai • 7asačil pri tem nlrcdnem po--Uti. lmeiovana industrija pa jc mo- | rala plačati za dva vagona svinj 134.000 j Din globe. Novak se nahaja od tega časa j v disciplinarni preiskavi. Nadaljevanje seje mestnega zastopa 1. t. m. Na dnevnem redu je gledališče, ki ga daje občina Slovenskemu dramatičnemu društvu v najem, ker ne more sa-j ma upravljati vsega imetja, pripadlega ji ! po bivšem »Theater- und Kasinoverei-nu«. Z ozirom na finančne razmere bo najemnina majhna, toda društvo mora jamčiti za primerno število umetniško dobrih predstav tekom sezone in mora samo plačati popravila inventarja razen poslopja, ki ga bo vzdrževala občina. Gledališko upravo bo tvoril poseben ku-ratorij iz enakega števila društvenih in občinskih članov. — Športni klubi prosijo za odpravo veseličnega davka pri športnih prireditvah, kar je država že storila. Župan je za odklonitev prošnje, vendar sc sprejme nasprotni predlog. — Mestnim pometačem se dovoli 20odstotno povišanje mezd in se uvede zanje osemurni delavnik, odkloni se jim pa prošnja po uvedbi prostega sobotnega popoldneva. — Južna železnica je ponudila polovično izplačilo škode, ki je gospodarskemu uradu nastala, ko je pri neki pošiljki manjkalo 70 vreč moke. Poravnava se sprejme. — Od družbe za zgradbo rnag-dalenske cerkve se bodo zahtevale parcele nazaj, ki jih je občina svojčas^ tej družbi prodala. Družba jih še ni plačala; občina jih bo rabila za zgradbo stanovanj. — Neki gostilničar, ki je bil kaznovan na 90 Din, je vložil priziv. Tožba pravi, da je imel gostilno zaprto ob 20.. da je pa ob pol 11. občinski organ pred gostilno zasačil ljudi, ki so šli iz gostilne in od njih zahteval plačilo ponočnjaškega davka, kar nekateri niso storili. Gostilničar se zagovarja, da ni imel lokala zaprtega in da nima občina pravice, na cesti zahtevati potrdila o plačanem davku. Priziv se zavrne, ker je občinski svet mnenja, da sme nje organ pred gostilno kontrolirati plačevanje ponočnjaškega davka. — Nekaj oseb se sprejme v občinsko zvezo, na kar se je nadaljevala tajna seja. Stranke se pri županu do nadaljnega. ne sprejemajo. GERENTOM MEŽIŠKE DOLINE. Tisti, ki so podpisali spomenico pokrajinski upravi, da odložijo svojo finkci-io. ako se premesti gospod glavar Kaki iz Prevalj, naj vendar izvrše svoj sklep, ker se je omenjena premestitev že izvršila. V nasprotnem slučaju jih bomo imenoma navedli v listu kot besedoloince, strahopetce in besede »hochstap:ierje«. Izvršitev siedi v 10 dneh. Vrednost denarja. 1 dolar velja 82.50 Din l lira 3.72 Din. 100 avstrijskih kron pa 20 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.55 švicarskih frankov. Žitni tre 1. avg. v Novem Sadu: baška pšenica 400 Din, banatska koruza 315 Din, oves 312.50 Diii za 100 kg, moka št. 0 5.S5 Din kg. Tendenca slaba. — tiumbug. Dokler ni bilo še sklenjeno ameriško posojilo, so ga zagovarjali predvsem z trditvijo, da bo popravilo našo valuto in s tem zmanjšalo draginjo. Danes, ko ie posojilo že sklenjeno, pa pi-šeio vsi: valuta se sicer ne bo s tem posojilom dosti opomogia, pač pa — promet. Aha. valuta se ne sme opomoči, kai ne? No. pa če se bo vsaj promet, bo tudi nekai. ker če se to promet, se mora vsaj polagoma tudi valuta | — Rumunska bo mogla letos po ža- j trdilu strokovnjakov, izvoziti 700.000 va-| gonov žita. I " 1 1 1 mmmmmmmmu-vmbmu Povsod, kamor zahajaš, poglej, če imajo socialistično, časopisje. Naroča se v Ljubljani, poštni predal 16S. Širi naš tisk! »Naprej«, socialistično glasilo, edini delavski dnevnik, stane mesečno samo 10 Din. — Ali si naročen nanj? Ali so naročeni nanj tvoji prijatelji, znanci in sorodniki? Potrudi se, da razširiš socialistično časopisje, ker le tako pride med delavno ljudstvo socializem, ki bo edini spremenil današnje krivične razmere. Če kdo res ne more žrtvovati mesečno 10 Din za dnevnik »Naprej«, naj si. ga naroči skupno s svojim prijateljem, ali če je sam, naj si naroči vsaj tedensko številko »Napreja«: »Ljudski Glas«, ki izhaja vsak četrtek in velja samo 2 Din 40 par na mesec. SODRUGI, UDELEŽITE SE POLNOŠTEVILNO 6. AVGUSTA I. VSEDELAV-SKEGA ZLETA V CELJU. Prosveta. (Konec.) I ukaj v Belgradu je n. pr. bila neka razstava jugoslovanskih 'umetnikov Število obiskovalcev je bilo tako majhno, Ua človeka skoraj sram povedati. (Dr. Janjič. Pa tudi slike niso bile bogve kaj, — Dr. Milan Korun: Če Vas ni bilo tam* ne morete vedeti. — Dr. Janjič: Ne le’, da sem bil tam, ampak sem bil tudi član neke komisije.) Gospod doktor, saj dobro veste, da so nazori o umetniških šolah in strujah zelo različni. Tudi jaz se ne navdušujem za ^stj način slikanja, ki obstaja v tem, da si človek namaže roko z ogljem, udari po papirju, pa potem trdi, da je to slt-ka. Toda če govorimo o umetnosti s tega višjega državnega in splošno narodnega stališča, ne moremo biti kritičarji. J o moramo že v prvi vrsti prepuščati umetniškim avtoritetam. Vem pa vendar, gospodje, da je bilo tudi na tej razstavi poleg slabih reči nekoliko takih, ki so za vsak zdrav okus lepe. Bilo je tani nekoliko reči, ki bi se prav lahko razstavile v Varšavi, v Parizu ali Londonu. In teh nekoliko lepili reči bi bilo zaslužijo, da jih narod spozna. Gledališča imamo, ki so včasi dovolj prazna, ker gospoda nima zmisla za tisto visoko umetnost, ki jih utrudi po težkem dnevnem delu, po vseh poslovnih brigali zaradi velikih dobičkov itd.; zahteva pa nekaj za veselje, za zabavo, nekaj tako bolj opolzkega itd. —« Gospodje, prostora je po gledališčih dovolj za narod, le da ta narod, kakor vam je znano, na eni strani nima denarja, na drugi strani pa mase naroda nikdar niso bile navajane na to, da je poleg hrane, obleke, strehe in najpotrebnejšega strokovnega znanja še kaj, kar pomeni življenje. Tudi to so reči, ki jih je treba organizirati. Širokim narodnim masam ie treba odpreti vse hrame umetnosti, in gospodje, če se vam posreči to storiti, ne boste le oplemenili naroda, ampak povzdignili boste tudi umetnost, ker bo umetnik tedaj vedel, za koga dela. Gospodje, danes je umetnost kolikor toliko v dekadenci, o tem ni dvoma. (Minister Svetozar Pribičevic: To je preostro.) Mislim, da ni. Saj veste, kako je n. pr. z našo literaturo. Kakšni mogočni dogodki so vihrali preko naših dežel, ne da bi bili našli pravega izraza v naši književnosti! To ^ vsak način znamenje nekf testenine Gosposka ulica 11- j Prvovrstni. Brez konkurence Tovarna za gumbe, Slov. Bistrice dekadence, Ja Je v zveži ž vsem našim življenjem, ker se tudi umetnost in njeno življenje ne more ločiti od vsega splošnega življenja. (Minister Pribieevič: ,V tem se ne strinjamo.) Vi se s tem ne strinjate, jaz pa mislim, in imam za to močne argumente, da se sploh nobena panoga življenja ne more popolnoma ločiti od splošnega življenja. Danes je ena važnih prikazni tudi ta, da umetnik res ne ve, za koga naj dela. Umetnik je danes navadno revež, če ni slučajno zadel v loteriji, zakaj od knjig in slik ni pri nas še nihče prišel do imetja. Potlačen je na nivo rokodelca, ki se mora vedno vpraševati, kaj da naj izdela, da bo mogel prodati in živeti. V tem oziru smatram za dolžnost našega prosvetnega oddelka, da vpošteva ta vprašanja in da podaje Narodni skupščini iniciativo za to, da se bo prosveta brez zastoja inogia dvigati v šoli in izven šole in da se bo na tak način iz naroda mogla napraviti kulturna celota, ki bo brez strahu lahko gledala v bodočnost. (Odobravanje.) Zidan! most. Nekaj hočem povedati, kar je grozno in kar že presega vse meje. Vsakdo, ki bo to bral, mi bo dal prav. Nekega dne sem bil v Zidanem mostu; ko grem na vlak zaslišim velik hrup. Tedaj vidim, kako neki gospodič rev. R. kriči na nekega kurjača, češ da je ta vozil premog na »mist« ter da ga bo kaznoval z globo 50 K. Jaz sem pa videl, da je bila sama zemlja. Pozneje pristopim h kurjaču in ga to in ono vprašam. O marsičem mi je tožil. Naposled ga vprašam, če so ljudje tukaj organizirani. Pravi, da jih je nekaj organiziranih, da se pa odbor ne briga dovolj zanje; plače pa, da ima 8.80 K na uro. Pri nas imajo ženske toliko, ne na kurjači. Sramotno je. kako postopajo kapitalisti z delavci. Tako ii. pr. je tudi v cementarni v Zidanem mostu. Nihče se tam ne briga za zboljšanje delavskih plač. Sploh pa v tej tovarni še marsikaj ni v redu. Naj se vendar merodajne oblasti zanimajo za to. Delavcem pa svetujemo, naj se organizirajo. Naj napravijo spomenico za povišanje mezd, da bodo mogli dostojno živeti, ne pa. da se kakor sedaj, zakopavajo v dol- goveT Dajte adavcem pa kazni! Odbor pa naj g £i- ge, drugače bodo kmalu vsi danega mosta! — Opazovalec. »Živio narodni lavci!« Tako so se drli P™ta*Le30> ke po NSS shodu v Šoštanj , stva ja 1922. Da, da, tako ki so izvršili oni šoštanjski laz's ^0‘n0daje, največji protivniki socialne zakon ^ svobode in demokracije. 1Kaj ;>Woschnagg če pije nemški kapitalist ala za slovenskemu delavcu kri- vprašanje narodnost in s tem je socialno vpr^. ^ pristašev NSS rešeno. .No j , rjma-ptički pri nas v Šoštanju in .. raz- jo tal, kajti naš proletariat st rednem stališču. Primer. N «enm 2o shodu NSS je bilo navzočih kvečje ^ oseb, I. Vsedelavskega zleta v ^ dne 6 julija 1922 se pa udeleži 28 ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr^ Odgovorni urednik : Anton PodbeVt"7 Tisk Učiteljske tiskarne v_U —. Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modemih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tovarne obuval in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgornje dele izdelujem iz materiala dopo-slanega mi od naročnika, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuval. Nakup, reparatura in prodaja Kopalna sezijal! Kopalne kostume, hlaie, frotir* plaSCe, Cepiče, plavalne pasove itd. priporoča A. & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg St. 10. Perfektne prirezovalce (Zuschneider) šteparice čevljarskih strojev.! iščemo za svojo tovarno čevljev Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah, moderne, mehanične izdelave obuval. Zahtevajte prospekt. v Karlovcu. Ponudbe na: And, Jakil, tovarna kož in čevljev d. d., Karlovec. Pozor delavci Celia in okolice! Priporočamo novo otvorjeno no ui CelJ«, Kralja Patra cesta ai, kjer je najboljša postrežba. pozna že večina naših gospodinj Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da z njimi najbolje postrežejo svojo družino. miranih OTVORITEV stare gostilne pri .BELEM KRANJCU , M" ( Sv. Florijana ulica 4 v nedeljo 6. avgusta ^ * Naznanjam, da se zopet otvori vsled renoviranja hise ustavj ^ stara gostilna pri »BELEM KRA f ^ ki se bo sedaj vodila po vzorca mojih bivših in daleči na “S poset se priporoča A. ___ — & tudi V popravilo pr^ vsa tozadevna de ... ^odi* oblikuje po hajnovej ^jo V Ljubljani se sp J šafl pri tvrdki Kovačevi« v Prešernovi so tudi vsi vzorci samo domača vina in to po najnizjih cenah, kak |>ena PrenP?,s|ce kuhinjo. V hiši so popolnoma v najmodernejšem stilu naprav J vseSokoh na j večjo suago in točno postrežbo. Hlevi za konje sc i/olfcŽ* zletu. Z* obilen poset se pnporoča lili! ii slani vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke FRANJO CERAR, i SHH [tila Daaritle mi I UMI Ml ttjeiiia