Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 10 ZA Glasilo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji11 v Ljubljani Vil izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18-—. = Posamezna številk* stane Din t50. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U.D. Ž. Ljubljana VB. tfe _____________________________________ m ................................... - Boljši človek Pravimo, da je današnja človeška družba slaba zato, ker je zašla na pot ma-terijalizma in prirojenega človeškega egoizma. In v resnici se vsakdo peha, bodisi posameznik, bodisi posamezne skupine, za gospodarskim dobičkom, puščajoč v nemar vsa druga kulturna in socijalna sredstva, ki vodi na pot ozdravljenja zmaterijalizi-rane človeške družbe, ki ji je edini cilj uživanje in naslada. Ako imamo že v mislih slabega človeka, kakoršen bi v kulturnem narodu ne smel obstojati in če naštejemo vse hibe in zlodejstva, ki vodijo človeka v kulturni prepad, potem si moramo biti na jasnem — kakega človeka si želimo, kakega si hočemo vzgojiti, da bo ž njim ozdravila pokvarjena človeška družba. Boljši človek, boljša človeška družba, tako pravimo, tako hočemo in kako delamo v resnici. Smo li v svojem delu pokazali ono eneržijo in odločnost, potom katere je mogoče ustvariti ono, česar hočemo? Prav malo smo storili v tem pravcu, ker nas razni dnevni dogodki in druga socialna ter gospodarska vprašanja ovirajo posvetiti vse svoje moči kulturi in prosveti. Ono malo, kar smo pač storili, je ostalo skoro neopaženo. Vedno je bilo več onih, ki jih je lastni egoizem preobvladoval in onih, ki so videli svoj spas le v dobičku in gospodarskih ugodnostih, ne oziraje se na interes skupnosti, kakor onih, ki so imeli pred očmi dobrobit svojega bližnjega, kot svoj živ-Ijenski poklic. Človek je družabno bitje in rojen za skupnost, zato bi morala biti njegova živ-Ijenska naloga, koristiti skupnosti, ker le potom zadovoljne in srečne celokupnosti bo dovolj zavarovan življenjski interes posameznika, bo zaščitena njegova kulturna in socijalna korist. V resnici pa vidimo dvoje vrst ljudi, ljudi dveh razredov v človeški družbi, ki se medsebojno sovražijo in katerih glavni cilj je, kako bo drug drugega najbolje izkoristil. Na eni strani kapitalistični razred, ki se tega pridevka brani, na vse kriplje, ki ima edini cilj in hotenje, kako bi svoj nad-močni gospodarski položaj čimbolje izkoristil in izmozgal oni razred, ki je dejansko gospodarsko brezpraven in izročen na milost in nemilost grdemu izkoriščanju in za-sužnjevanju. Na drugi strani pa vidimo izkoriščen razred, ki vodi svojo materijalistično borbo proti svojemu zatiralcu, ki prodaja pridnost svojih rok na trgu, ne v zavesti, da bo s pridnostjo in zmožnostjo svojih rok koristil svojemu gospodarju, marveč s točno preračunanim namenom, kje in kako mir bo največ škodoval. Da v takem miljeju živeča človeška družba ne bo zmožna konsolidirati zanemarjena socijalna in kulturna vprašanja je jasno, ker se kaj dobrega in boljšega niti pričakovati ne more. Vso to zmaterijalizirano človeško družbo je treba spraviti na pot morale, na pot kulture srca in ljubezni do bližnjega. Na eni strani je treba kapitalističnemu razredu dopovedati, da je izkoriščevanje zločin nad človeštvom, na drugi strani pa mu je treba povedati, da je tudi podložen človeškemu bitju, s pravico dostojnega živ-jenja, kakor si ga prisvaja sam. In kedo naj bo oni misijonar in psropo ■ vednik, ki naj ima za edini cilj ozdraviti človeško družbo in ozdraviti posameznika človeških zmot in zablod. Kje se to najlažje in najuspešnejše vrši. Ali ni to mesto v zadrugarstvu, ki propagira zavest posameznika do skupnosti, zavest ljubezni do bližnjega, zavest enakopravnosti, zavest do sodelovanja v skupnosti. Sicer je zadružništva glavni namen gospodarsko osvoboditi malega človeka iz rok pohlepnega kapitalizma, vendar pa ta namen brez notranjega prerojen ja človeka-zadrugarja ni dosegljiv. Ako bi zadrugarstvo ta svoj namen hotelo doseči z materijalistično vzgojo, potem bi bilo škoda govoriti o ozdravljenju človeške družbe. Ker pa zadrugarstvo takega hotenja nima zapisanega v svojem programu, marveč si ustvarja za življensko nalogo, s kul- turo preroditi dušo posameznika in v njem oživeti kulturo srca, zato je le zadrugarstvo ona institucija, ki ima upliv in zmožnost ustvariti gospodarsko svobodnega boljšega človeka in potom njega ustvariti boljšo človeško družbo. Šele boljša družba bo ustvarila boljše življenjske in socijalne pogoje za človeško bitnost in za njegovo človeško dostojanstvo. Zadrugarstvo ni fraza, zadrugarstvo je realno, ker ono polaga vsa svoja dejanja in nehanja na etično podlago, kot edino in pravilno izhodišče k vsemu dobremu in lepšemu. Premišljujmo, da li smo vsi delali in storili v tem oziru svojo dolžnost in ako tega nismo v dovoljni meri storili, popravimo zamujeno in na delo za kulturno sa-movzgojo, za vzgojo posameznika, da preprečimo tarnanje o slabi človeški družbi. Delajmo vsi za vzgojo boljšega človeka, ker le z njim bo vzcvetelo blagostanje naroda in sreča posameznika. Stanovanjski zakon S prvim novembrom letos se ima ukiniti stanovanjska zaščita, hišni posestniki naj zadobe pravico prosto razpolagati s stanovanji. Tako se glase vesti, ki prihajajo iz -merodajnih krogov v svet, ker se je za ukinitev izreklo baje 70% organizacij pridobitnih slojev. Da se je pa na drugi strani izreklo 100% organizacij nepridobitnih slojev proti ukinitvi, o tem merodajni činitelji molče kot grob. Ako bi bilo merodajno, da se je 130% zastopnikov izreklo proti ukinitvi, potem bi se moral stanovanjski zakon podaljšati do one dobe, ko bo dovolj zdravih in higi-jeničnih stanovanj na razpolago. Sicer je stanovanjski zakon resnično uplival samo na zaščito najemnikov, med tem, ko je na drugi strani ta zakon kril le lenobo ih brezbrižnost vladajočih krogov za eminentno važne socijalne probleme, med katere v prvi vrsti spada stanovanjsko vprašanje. Dokler ni država sama zgradila in poskrbela, da se zgradi dovoljno število stanovanjskih hiš, toliko časa ne bi smela ukiniti stanovanjskega zakona, oziroma stanovanjske zaščite. Kajti, kam naj pač gredo oni reveži, ki bodo s prvim novembrom postavljeni na cesto. Poleg tega nastaja pa še drugo vprašanje. Hišni gospodarji zvišujejo najemnine, katerih najemniki pri najboljši volji ne zmorejo. Javnim nameščencem in železničarjem bi morala država zvišati stanarino, delavcem in privatnimi nameščencem bi morali delodajalci zvišati plače in mezde. Povišanje plač in mezd pa bi imelo za posledico podražitev produkcije in s tem podražitev življenjskih potrebščin. Lahkomiselna ukinitev stanovanjskega zakona bo imela nedogledne posledice na gospodarsko in socijalno življenje, ker se bodo razvijali življenjski pogoji le na slabo stran. Država, ki do danes še ni storila ničesar za omiiljenje stanovanjske bede, ne bo mogla iti molče preko teh činjenic, ter je le upati, da bo padel v narodni skupščini predlog, s katerim se bo obvarovalo življenjske prepasti one stanovanjske najemnike, ki bi pretiranim zahtevam hišnih gospodarjev finančno podlegli. Država mora pričeti graditi stanovanja za svoje nameščence; posamezne občine, med njimi zagrebška in ljubjanska ste v dejanjih pokazali, kako se praktično da reševati stanovanjska kriza, ne da same pridejo iz gospodarskega ravnotežja. Država mora zidati ne samo zato, ker je napram svojimi lastnim nameščencem moralno dolžna, ona mora tudi zidati, da zajezi in v kali zaduši prekomerno zvišanje najemnin. Privatna inicijativa je prešibka, da bi mogla tako mogočno uplivati na višino najemnin, ker je pri tem ovira drag kapital, ki zahteva svoje obresti in amortizacijo, ki jo mali človek ne zmore. To lahko store le občine in država. Skratka, čas za ukinitev stanovanjske zaščite je skrajno neugoden, neugoden v toliko, ker napram splošnosti niso storili svoje dolžnosti ravno oni merodajni faktorji, ki so pokrenili vprašanje ukinitve stanovanjske zaščite. Pošteno in pravično je torej, ako zahtevamo, da stori vsak svojo dolžnost. Država nam je teh dolžnosti še dolžna, dokler jih ne izpolni, ne sme in ni upravičena ukinjati stanovanjske zaščite. Redukcija služb, prejemkov Zelo močno se vzdržuje in širi vest, da namerava železniška uprava reducirati draginjske doklade železniškemu osobju. In kadar se kaka nezgodna vest trdovratno vzdržuje, je skoro vedno nekaj resnice na stvari. Ker so danes službeni prejemki osobja tako malenkostni, da ne zadoščajo niti za najprimitivnejšo in neobhodno potrebno prehrano, je gotovo na mestu, da tudi naš list zavzame svoje stališče proti nameram, ki znajo upropastiti že itak propadli železniški stan. Z dosedanjimi redukcijami se je ugonobilo nešteto družin in na tak nesocijalen način, da mora biti dotični, ki ima na programu ponovno redukcijo, ali skrajno nesocijalen v svoji notranjosti, ali pa tako neveden, da se ne zaveda težkih posledic, ki bodo uplivale na naš promet. Če lahko ugotovimo, da bi kaka na-daljna redukcija izzvala gospodarsko katastrofo v najširših plasteh našega železni-čarstva, potem si sploh ne moremo predstavljati eksistenčne bitnosti, pa makar tudi za las na slabše spremenjenimi življenjskimi razmerami. Še pred redukcijo železničarske plače niso bile v skladu odstotka napram) vladajoči draginji, tem manje je mogoče govoriti o potrebi kake ponovne redukckije prejemkov. Gospodje! Varčevanje na nepravem mestu ne bo doneslo blagoslova našemu prometnemu gospodarstvu. Ali ni nikjer drugih virov, kjer bi se dali prištediti milijoni in milijoni recimo n. pr. pri železniških dobavah, licitacijah i. t. d. . Mar mora vedno le suženj doprinašati žrtve. In naš delavec je danes suženj svojega poklica, izročen na milost in nemilost in zapisan hiranju do fizične izčrpanosti. Ne dirajte v njegovo skromno in žalostno življenjsko eksistenco. Kruh Žita, tega najvažnejšega in najizdat-nejšega prehranjevalnega sredstva, so se oprijeli špekulanti na debelo, ki diktirajo cene celemu svetu in s tem povzročaj o, da cene žitu ne morejo pasti na normalno višino predvojne cene. Kakor hitro je kje kaka povodenj ali kaka druga naravna vremienska nezgoda, takoj zavpijejo v svet ti krvosesi človeštva, kako slaba letina se obeta, če tudi vremenska nezgoda ni imela odločujočega upliva. Če je suša, se obeta slaba letina, če je dež, zopet tako in vse to se vrši v špekulativne svrhe. Ti mali človek, ki si sam in odvisen, si ne moreš pomagati in udati se moraš v svojo usodo. Že sam razglas, da se obeta slaba letina, je bil vzrok, da je takoj poskočila cena moki in kruhu. Ni čuda toraj, če mali človek označuje svoje življenjske razmere po veljavnih cenah žita, moke in kruha za dobre ali slabe, ker njemu služi za življenjski barometer cena tega produkta. Ali se bo pocenil kmalu kruh, je dnevno vprašanje malega človeka in posebno na jesen, se zanima, da li bodo življenjski pogoji v bodočih mesecih ugodnejši ali ne. In kaj se nam obeta za prihodnje leto? Kanada, ta svetovna žitnica človeštva, računa s sijajno dobro letino. Še pred kratkim so računali strokovnjaki pridelek na žitu na 357 milijonov bušelov, ki p;a v resnici znaša 450 milijonov bušelov in visoko prekaša lanskoletni rekordni pridelek. Vsled izredno dobre letine, se ceni, da bo mogoče poleg lastnega kritja izvoziti 320 milijonov bušelov, poleg presežka 40 milijonov bušelov, ki je uskladiščen še izza lanske žetve, kot neporabljena rezerva. Človek z zdravimi in poštenimi "možgani bo računal, da bo imel ta velikanski pridelek odločujoč upliv na znižanje cen žitu. Temu pa ni tako! Kanadski pol (trust žitnih trgovcev), ki je jako močan, je pokupil veliko večino gorenjega pridelka, pa uskladiščil z namenom, da ne bi prišle prevelike količine žita naenkrat na svetovni trg in da ne bi pritiskale cen navzdol. Ti špekulanti bodo spravljali manjše količine na trg, da s tem obdržijo na višku dosedanje pritirane cene žita. Ker so se stvorih še drugi žitni karteli v Združenih državah, je danes težko upati na padec cen, ker je žito v polni posesti kartelnih špekulantov. Tako zgleda, da bomo tudi v prihodnjem letu jedli še vedno pretirano drag kruh. Zadružni uspeh Vsakega uspeha, ki ga imamo zazna-movati na polju zadružništva, se odkritosrčno veselimo, ker vidimo v tem napredek onega gibanja, ki osvobodi nekoč gospodarsko in socijalno malega človeka. Stavbena zadruga »Stan in Dom« je zopet pokazala, da se zaveda predsedstvo in članstvo te zadruge, velike socijalne in gospodarske naloge, ki jo ima vršiti na korist splošnosti, z najidealnejšo vzajemnostjo. V Rožni dolini pri Ljubljani se je vršila preteklo nedeljo lepa slovesnost, polaganje temeljnega kamna nadaljnim 15. zadružniškim hišam, kjer bodo našli zavetje zadrugarji in njihovi najemniki. Svečanosti polaganja temeljnega kamna so prisostvovali poleg agilnega predsednika g. Antona Kristana tudi predstavniki javnih uradov, mestne občine, viške občine, delavske zbornice in razne druge ličnosti. Slavnost je otvoril s primernim nagovorom g. Kristan, naglasujoč, da je rešitev stanovanjskega problema iskati le v samopomoči, ki si jo je mogoče olajšati le v zadru garstvu. Zahvalil se je pri tej priliki vsem merodajnim činiteljem, ki so razumeli začetek akcije »Stan in Doma« in ji priskočili na pomoč. »Stan in Dom« je s pomočjo garancijskega posojila mestne občine ljubljanske podpisano pod gerentstvom dr. Puca, sezidal doslej v viški občini 38 hiš s 75 stanovanji, kar dokazuje ogromno podjetnost v vodstvu te zadruge. S polaganjem temeljnega kamna 15. novim hišam, pa stavbeni načrt zadruge še ni dovršen. Zadruga namerava sezidati velik kompleks hišic ob Dunajski cesti in v Šiški, kjer bodo še našli zavetje in hi-gijenični domi mali ljudje, ki so se oklenili zadruge, kot edinega faktorja, v katero je mogoče z idejno vzajemnostjo ustvarjati predpogoje za popolno osvoboditev izpod oderuških rok poedinih hišnih gospodarjev. Na tej redki slavnosti so se oglasili k besedi še vladni komisar mestne občine ljubljanske dr. Mencinger, za delavsko zbornico g. Uratnik, viški župan in dr. Puc, ki so vsi naglašali veliko podjetnost in marljivost vodstva zadruge, ki z železno voljo premaguje vse stavljene zapreke, da prihaja k svojemu cilju. Odkrito se veselimo i mi velikega uspeha na zadružnem polju, ter svoji po-sestrini le čestitamo s ^klicem: »Naprej po začrtani poti, do končne gospodarske osvoboditve malega človeka.« Bombaž od grma do tkanine Od celokupnega svetovnega prebivalstva, ki ga cenijo na 1600 milijonov, bo komaj peti del, ki v vsaki obliki lahko pogreša izdelek bombaževe rastline. Prava domovina bombaža sta obali Tihega oceana in Indija. Prve zgodovinske sledove najdemo okoli osmega stoletja p. K. v knjigah Manu, kjer se bombaževi izdelki na- vedejo v obrednih spisih Brahmanov. Herodot pripoveduje v petem stoletju p. K. o neki indijski rastlini, ki daje volno, iz katere si tamošnji ljudje izdelujejo obleko. Daljni svedoki zgodovinske bombaževine Aleksander Veliki, admiral Nearchus in pozneje Plinius, ki opisuje indijski bombaž pod imenom) »Gossympines« in to je izvor botaničnega naziva »Gossipium« za bombažno rastlino. Periplus (1. 63. p. K.) pripoveduje, da prihajajo na zapadno afri-kansko obal iz Indije izdelki bombažne trgovine. V zgodovini Egipta se pojavi še-le v tretjem stoletju p. Kr. prvi sled bombaža in to samo kot dragocenost posebne vrste. Dolga stoletja namreč je bombaž služil za luksus in šele tisočletna kultura mu je pripomogla do veljave splošne potrebe in porabe. Šele v osemnajstem stoletju je v bombažni industriji nastal temeljit preobrat, ko so na Angleškem) izumili prve tipe tkalnih strojev, s katerimi se je dalo bombaž racionalno predelavah. Nastopila je doba velikopotezne bombažne industrije, ki se je za prihodnja dva stoletja osredotočila v Angliji, naravno, ker je Indija še vedno ostala glavni dobavitelj surovine. Proti koncu osemnajstega stoletja je potreba po bombaževini v Evropi že presegala dobavno zmožnost prejšnjih virov, poseči je bilo treba na druga sposobna ozemlja za bombažne nasade; oso-bito Amerika si je kmalu osvojila to kulturo, ki so jo začeli gojiti v Virginiji ter v severni in južni Karolini. Leta 1786. je znašal izvor iz teh pokrajin 900 funtov in je sedem let pozneje že narastel na 497 tisoč funtov, oziroma kakih 1000 bal. Že po daljnjih dveh letih se je izvozilo 3000 bal. Novi, izpopolnjeni stroji so naglo pospeševali potrebo po večji količini surovine; izvozna statistika navaja 1795. že 27.500 bal, leta 1825. celo 600.000 in leta 1835. je bil prvi milijon prekoračen, višek pa se je dosegel v dobi 1914/15 z 16,700.000 balami. V svetovni produkciji bombaža prednjači Amerika s približno 80%. Razen omenjenih pokrajin so se bombažne kulture še poprijele: Georgija, Alabama, Mississipi, Louisiana, Arkansas, Tennessee in Texas. Sicer so tudi stara produkcijska središča še z vso vnemo gojila bombažne kulture in uspešno napredovala v pridelovanju te surovine, ali vsekakor je bila še 1. 1925 Amerika s 56% na svetovni žetvi udeležena. Tudi pri uvozu na evropska tržišča je Amerika še danes daleč v prvenstvu, saj znaša uvozni količnik v Nemčijo že preko 81% . Monopolno stališče Amerike, ki ga tako-rekoč zavzema v bombažni produkciji, opravičuje tudi njen vpliv na določitev svetovne cene, in ni čuda, da so kolbni-jalne države evropske celine poskušale z bombažno kultivacijo svojih posestev otresti se neprijetne odvisnosti. Pred vsemi si je prizadevala Anglija kot glavna dobaviteljica Indije zopet priboriti /primeren delež svetovne produkcije. Še vedno stoji Anglija z 56.7 milijoni vreten na čelu vseh obdelovalnih dežel. Posrečil se je dvig indijske produkcije zadnjih 20 let na 5-l mil. bal, nekaj skromhejši je bil uspeh v Egiptu. S posebno vnemo se je Anglija lotila kulti-vacije z bombažnimi nasadi v tropični Afriki in Sudanu; toda pomanjkanje delovnih moči je tudi tukaj oviralo zaželjeni razmah. Bombaž še pridelujejo: Centralna Azija, Kitajska, Japonska, Korea, Centralna in Južna Amerika in Mala Azija; vse skupaj kake tri milijone bal na leto. Pridelana svetovna količina bombaža je razvidna iz sledečih podatkov statistike agrikulturnega urada U. S. A. v milijonih kilogramov: v kampaniji leta 1905/06: 3659; v kampaniji 1. 1914/15: 6215; v kampaniji 1. 1918/19: 4154; v kampaniji 1. 1921/22: 3085; v kampaniji 1. 1924/25: 5359. — Globoke razlike kažejo na dobre in slabe letine. Tekoče leto obeta zopet jako bogato žetev v Severni Ameriki. Seveda zadnje poplave Mississipija ne bodo ostale brez težkih posledic. Produktiviteta pa še davno ni dosegla skrajne meje, kajti samo Amerika je v stanu pridelati na leto jpribližno 13.106 milijonov kilogramov bombaža, torej dosti več, kakor bi ga vse človeštvo na svetu rabilo, da se popolnoma v bombaževino zavije, kar bi pri 1600 milijonih, računano na glavo 7y2 kilograma, znašalo šele 12.000 milijonov kilogramov. — Bombažnih rastlin poznamo kakih 40 vrst, ampak za predelavo pridejo samo nekatere enoletne v poštev. (Dalje prih.) Zadruisil ¥e§tnik Nabava službene obleke. Na željo železničarskih organizacij je Nab. zadruga organizirala začasno nabavo službenih oblek, ter nudi svojim članolim, kakor tudi nečlanom železničarjem, čim-večje ugodnosti in možnost, da si nabavi blago v zadrugi, da si pusti obleko izdelati po meri pri krojaču ali pa da naroči direktno pri krojaču potom naše nakaznice, potrebno obleko. Blago za službene obleke imamo že tu ter stane 162.— Din meter. Izdelaval bo uniforme krojač Ivan Vrbovec, Dravlje št. 102. Mero za posameznika vzame krojač sam in se zato pripelje dvakrat tedensko po naročilu v Ljubljano, sicer pa sprejema naročila v svoji delavnici, Dravlje št. 102. Za samo izdelavo vštevši gumbe in sukanec računa Din 132.— za obleko (hlače in bluza) isto ceno za izdelavo suknje. Za bolj skrbno izdelavo računa Din 10.— več. Rabi se povprečno: 2.70 m blaga (437.40 Din), 70 cm ro-kavne (21.— Din), 60 cm inleta za žepe (12.—- Din), žamet za embleme (5.— Din). Cela obleka bi znašala povprečno Din 638.40. To pa velja samo za slučaj, da reže krojač iz celega kosa sukna. Ako naroči posameznik blago v zadrugi, kjer se ga pusti tudi odrezati, rabi manjši človek (št. 44, 46, 48) 2.70 m, srednje velik človek (št. 50, 52, 54) 2.80 mi in izredno velik človek 2.90 ali celo več. Števike v oklepaju pomenijo polovico širine čez prša. Pri pritiklinah ni skoro razlike, če se sproti kupuje in reže za vsako obleko. Ako reže krojač obleko iz celega kosa blaga, prihrani torej ca 8 cm blaga na obleko. Za posebno izdelavo (vsa bluza podložena s klotom ali slično, se dogovori posameznik direktno s krojačeto, se pa tudi z njim direktno obračuna). Zadruga ob računala pri naročilih z enotno obliko in s ceno 622.—, 638.— in 654.— Din. K vsaki obleki se dobi še 40 cm2 sukna za krpe. Sukna stane približno toliko kot obleka; ako želi naročnik, da se vsa ipodloži s flanelo, stane 32,— Din več. Za čepice še nimamo oferte, našli pa bomo čim cenejšega in solidnega dobavitelja, ter jih bomo pustili iz istega blaga kot za uniforme sami izdelati. Vse potrebne instinkcije za uniformo bo imela Nab. zadruga itak že sama v zalogi, ter je pritrjevanje teh znakov že všteto v določeno tarifo za izdelavo obleke. Sedanji pogoji so dosti ugodni, ker nam krojač garantira za solidno in lepo izdelavo oblek. Upamo si pa doseči še ugodnejše pogoje glede izdelave, ako bi nabavljal i uniforme v večji množini. Želimo, da razglasite našim zainteresiranim članom, kako si je zamislila in organizirala Nab. zadruga izdelavo službenih oblek. Podrobnejša navodila dobi vsak v Nab. zadrugi. Za nečlane Nab. zadruge velja isto kot za člane. Plačati pa morajo pri prevzemu obleke celi znesek računa, ki pa itak malo preseže paušal, ki ga dobi za nabavo uniforme vsak železničar dne 1. maja 1928. Vsem članom. Opozarjamo člane, naj pri naročitvi premoga, drv, krompirja, jabolk itd., vedno prinesejo s seboj »nakupovalno knjižico«, ker se brez iste ne bo več sprejemalo naročil. Za dostavo živil na dom se mora plačati dostavnina takoj pri blagajni v gotovini. Naročnikom »Zdravja«. Člani, ki so za leto 1927 naročili revijo »Zdravje«, naj poravnajo članarino ob priliki nakupa pri dnevni blagajni. Naročnina znaša Din 30.— letno. Prosimo pa, naj se članarina za revijo ne pošilja po poštni položnici, kakor zneske za živila in obroke. TERMINI Veljavni od 1. aprila 1927 dalje. Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu: 1. Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico: od 1. do 9. v mesecu. 2. Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo: od 10. do 14. v mesecu. 3. Za Dolenjske proge: od 15, do 17. v mesecu. 4. Za Štajerske proge: od 18. do 19. v mesecu. 5. Za zamudnike: od 20. do 21. v mesecu. Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve. Za vsako ceno je preprečiti naval v trgovini posebno okrog prvega v mesecu, ker se gnetejo te dni člani iz vseh prog. Pri navalu trpi redna solidna in točna postrežba. Da se izbegne raznim v naglici napravljenim nedostatkom in kasnejšim pritožbam, velja edina beseda »Držite se nakupovalnih terminov«. Cene tujemu denarju 1 Dolar se dobi za 56-63 do 56'83 Din. 1 Šiling se dobi za 7-99 do 8‘02 Din. 1 Nemška marka se dobi za 13-51 do 13-54 Din. 100 Italijanskih lir se dobi za 307-81 do 309-81 Din. 100 Francoskih frankov se dobi za 221.50 do 223-50 Din. 100 Čeških kron se dobi za 168.05 do 168-85 Din. Cenik žrvil mesec oktober 192."7 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5'20 Moka mehka 0 „ 5'10 Moka krušna ff 4 — Moka ajdova II a n 7*55 Moka ajdova I a ff 9 — Moka ržena I a ft 5 — Moka koruzna n 2-60 Moka krmilna n P80 Zdrob pšenični ff 550 Zdrob koruzni ff 3‘50 Otrobi pšenični ff P70 Otrobi koruzni ff 1-20 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11 20 Makaroni domači ff 960 Polzi jajčni n 11 20 Polži domači ff 9-60 Rezanci domači široki » 9 60 Špageti domači » 960 Fidelini domači ff 960 Šubiotti in bleki kg 9 60 Zvezdice za juho n 9 60 Zrnje. Riž I. Vrste kg 8'— Riž II. vrste n 7’— Koruza v zrnu ff 240 Kaša prosena ft 5-50 Ješprenj domači tf 5-— Ješprenček za juho ft 8 — Fižol koks ft 450 Fižol beli ft 2-60 Leča ft 550 Sladkor. Sladkor v kockah kg 16 — Sladkor sipa tf 14-30 Sladkorčki (bomboni) ft 25 — Sladkor v prahu ft 1650 Kava Kava Portorico kg 64 — Kava surova I. vrste /r 50'— Kava surova II. vrste ff 44'— Kava žgana rt 56'— Kavne primesi. « Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna ft 8-— Kava vidrova ft 14 — Kava figova ft 22 — Kava Enrilo škatla 16'— Kava Enrilo kg 24'— Cikorija Franck tf 20'— Cikorija kolinska ft 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 26'— » v dozah po 10 kg doza 280'— Mast v dozah po 5 kg Čajno maslo Kuhano maslo Sol debela Sol drobna Čaj v dozah Čaj v zavitkih Čaj v zavitkih Kakao na kg Kakao v zavitkih Paradižniki a kg Paradižniki a V5 kg Marmelada Čokolada a ^ Čokolada a 1/1° Čokolada a V20 Čokolada z lešniki Rožičeva moka Dezert šnite Jajca Delikatese. Slanina krušna Slanina mesnata »Hamburška« Slanina prekajena debela Slanina papricirana Salame ogerske Salame krakovske Salame navadne Kranjske klobase Prekajeno meso I. Šunke Praške Krače Svinjski parklji, glava Svinjske glave brez kosti Sardine velike Sardine srednje Sardine male Med cvetlični I. Med cvetlični II. Sir pol ementalski I. Sir pol ementalski II. Sir trapiš tovski Maggi velike Maggi srednje Maggi male Maggi na drobno Juhan velike Juhan male Juhan na drobno Gorčica (ženf) Keksi v zavitkih Reberca z Špeh. Reberca brez Špeha Sir Permazan 5 let star Polenovka suha Sir Chalet Salama letna Salama Veromeška Salama Kremonska ' Salama Planinska —•— Salama'Alpino ala Ogerska 99 32‘— Paprika mleta velik » 3'— kg 52‘— (dokler zaloga traja) Paprika mleta, mali 99 1'50 ft 42 — Karlsbader Oblati zavitek 20'— Pecilni prašek 99 1'— kg 280 Keksi fini kg 22'— Limonadni prašek 99 0 80 kg 3 — Keksi fini 99 50'— doza 12, 24 Potrebščine za perilo. zavit. 3, 6,7,10 Sadje. Milo Schicht kg 15 — „ 13, 15 Češplje suhe bosanske kg —'— Milo Zlatorog 91 14 — Kg 00 — Češplje suhe domače 99 —•— Milo terpentinovo 99 16 — zavit. Hruške suhe domače 99 —.•— Milo Gazela 99 14'— doza 10'— Orehi celi 99 —'-— Milo železničarsko 99 —■— ' ' Rožiči 99 650 Milo toaletno »Apolo« komad 7'— kg 1 1 22- Fige v vencih nove 99 12 — Milo toaletno »Glycerin« 99 7'— tabl. 12'— Mandelni dalmat. 99 54 — Milo toaletno »Elida« 99 8, 14'20 4'50 Rozine fine 99 38'— Milo toal. »Mandelnovo« 99 7'— 2 50 Grozdiči - Vamperli 99 18 — Milo toaletno »Speick« 99 6'— ft 3'— • Čebula 99 2 — Milo toal. »Grand Oval« 99 9'— kg 8'— Česen 99 10 — Milo toaletno viola 99 4'— kom. 2 50 Limone komad 1, 0'75 Soda za pranje kg 2' » Hruške namiz. kg 4'50 Plavilo zavitek 2'50 Jabolka namiz. 99 3'50 Boraks 99 2'50 Pralni prašek 99 2'50 Tekočine. Škrob rižev v zavitku 11 —'— 9t 25 — Škrob rižev škatla 5'— Kis trikratno močan vinski liter 10'— »Tri« soda 99 3'50 kg 28' — Kis dvojno močan 99 4'— Milo za britje kom. 4'— 28 — OO« Olje namizno fino Olje namizno bučno la liter 18'50 21 — Pralni prašek /Radion« zavitek 6'50 Zo Olje olivno 99 24'— Pralni prašek »Persil« 99 6'— jf 36'— Konjak a 7/io I steki. 60, 36 99 18 — Rum fini a V2 1 91 35'— Potrebščine za čevlje. 99 kom. 5'— Rum fini ali liter 60'— Rujava krema škatla 4' - kg 28'— Konjak medicinal °l35 steki. 30'— Krema Jadran 99 5 — * Žganje borovničar a % 1 99 25'— Krema Lux n 5'— 99 16'— Žganje hrušovec a V2 1 99 23'— Krema Fox 99 6'— 99 10'— Tropinovec a V2 1 99 23 — Krema Proja 99 5'— kg 16'— Brinjevec a V2 1 99 23 — Mast vazelina „ 4'50, 5'50 škatle 11 — Slivovka a V2 1 91 23'— Mast Jelka vel. doza —•— 99 9'50 Malinovec a V2 1 99 17 — Mast Jelka mala 11 —•— 99 6 — Mineralna voda a IV2 1 99 6'— Borsin za podplate 99 —'— kg 24'— Vino dalmat. črno lit. 11 — Krtače za blato komad 4'— 99 •— Vino dalmat. črno a 7/1o 1 Krtače za mazati 11 1'50 99 40 — dezert steki. IS- Krtače za svetliti 99 12 — 99 34'— Vino dalmat. belo lit. IS'— Čistilo belo škatla 3'— 99 26'— Vino dalmat. belo a 7/i0 1 Vrvice za čevlje dolge par 2'— 1 '50 steki. 22'— dezert steki. 20'— Vrvice za čevlje kratke 99 1'25 99 14-— Francosko žganje »Brazay> 13'— ■ ^ 80'— Vanilija v šibkah 91 2'— Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 80'— Vaniljni sladkor zav. 0'60 Svitol čistilo za kovine 11 480 99 60'— Žefran . 99 0 80 Smirkovo platno pola 1'50 (hlače in bluza) isto ceno za izdelavo suknje. Za bolj skrbno izdelavo računa Din 10.— več. Rabi se povprečno: 2.70 m blaga (437.40 Din), 70 cm ro-kavne (21.— Din), 60 cm inleta za žepe (12.— Din), žamet za embleme (5.— Din). Cela obleka bi znašala povprečno Din 638.40. To pa velja samo za slučaj, da reže krojač iz celega kosa sukna. Ako naroči posameznik blago v zadrugi, kjer se ga pusti tudi odrezati, rabi manjši človek (št. 44, 46, 48) 2.70 m, srednje velik človek (št. 50, 52, 54) 2.80 mi in izredno velik človek 2.90 ali celo več. Števike v oklepaju pomenijo polovico širine čez prša. Pri pritiklinah ni skoro razlike, če se sproti kupuje in reže za vsako obleko. Ako reže krojač obleko iz celega kosa blaga, prihrani torej ca 8 cm blaga na obleko. Za posebno izdelavo (vsa bluza podložena s klotom ali slično, se dogovori posameznik direktno s krojačeimi, se pa tudi z njim direktno obračuna). Zadruga ob računala pri naročilih z enotno obliko in s ceno 622.—, 638.— in 654,— Din. K vsaki obleki se dobi še 40 cm2 sukna za krpe. Sukna stane približno toliko kot obleka; ako želi naročnik, da se vsa podloži s flanelo, stane 32.— Din več. Za čepice še nimamo oferte, našli pa bomo čim cenejšega in solidnega dobavitelja, ter jih bomo pustili iz istega blaga kot za uniforme sami izdelati. Vse potrebne instinkcije za uniformo bo imela Nab. zadruga itak že sama v zalogi, ter je pritrjevanje teh znakov že všteto v določeno tarifo za izdelavo obleke. Sedanji pogoji so dosti ugodni, ker nam krojač garantira za solidno in lepo izdelavo oblek. Upamo si pa doseči še ugodnejše pogoje glede izdelave, ako bi nabavljal i uniforme v večji množini. Želimo, da razglasite našim zainteresiranim članom, kako si je zamislila in organizirala Nab. zadruga izdelavo službenih oblek. Podrobnejša navodila dobi vsak v Nab. zadrugi. Za nečlane Nab. zadruge velja isto kot za člane. Plačati pa morajo pri prevzemu obleke celi znesek računa, ki pa itak malo preseže paušal, ki ga dobi za nabavo uniforme vsak železničar dne 1. maja 1928. Vsem članom. Opozarjamo člane, naj pri naročitvi premoga, drv, krompirja, jabolk itd., vedno prinesejo s seboj »nakupovalno knjižico«, ker se brez iste ne bo več sprejemalo naročil. Za dostavo živil na dom se mora plačati dostavnina takoj pri blagajni v gotovini. Naročnikom »Zdravja«. Člani, ki so za leto 1927 naročili revijo »Zdravje«, naj poravnajo članarino ob priliki nakupa pri dnevni blagajni. Naročnina znaša Din 30.— letno. Prosimo pa, naj se članarina za revijo ne pošilja po poštni položnici, kakor zneske za živila in obroke. termini Veljavni od 1. aprila 1927 dalje. Nakupovanje proti naknadnemu odplačilu: 1. Za mesto Ljubljano z ljubljansko okolico: od 1. do 9. v mesecu. 2. Za Gorenjske proge vštevši kamniško progo: od 10. do 14. v mesecu. 3. Za Dolenjske proge: od 15, do 17. v mesecu. 4. Za Štajerske proge: od 18. do 19. v mesecu. 5. Za zamudnike: od 20. do 21. v mesecu. Člani, ki kupujejo proti gotovini celi mesec brez omejitve. Za vsako ceno je preprečiti naval v trgovini posebno okrog prvega v mesecu, ker se gnetejo te dni člani iz vseh prog. Pri navalu trpi redna solidna in točna postrežba. Da se izbegne raznim v naglici napravljenim nedostatkom in kasnejšim pritožbam, velja edina beseda »Držite se nakupovalnih terminov«. Cene tujemu denarju 1 Dolar se dobi za 56-63 do 56-83 Din. 1 Šiling se dobi za 7-99 do 8-02 Din. 1 Nemška marka se dobi za 13-51 do 13-54 Din. 100 Italijanskih lir se dobi za 307-81 do 309-81 Din. 100 Francoskih frankov se dobi za 221.50 do 223-50 Din. 100 Čeških kron se dobi za 168.05 do 168-85 Din. Cenik živil jea mesec oktober 1927 Mlevski izdelki. Moka pecivna o gg kg 5-20 Moka mehka 0 „ 5'10 Moka krušna 4'— Moka ajdova II a n 7-55 Moka ajdova I a 9t 9 — Moka ržena I a » 5 — Moka koruzna n 2-60 Moka krmilna n 1-80 Zdrob pšenični » 5-50 Zdrob koruzni 99 3-50 Otrobi pšenični 99 P70 Otrobi koruzni 99 1-20 Testenine. Makaroni dolgi jajčni kg 11 20 Makaroni domači 99 9-60 Polzi jajčni n 11 20 Polži domači 99 9-60 Rezanci domači široki >9 9 60 Špageti domači n 960 Fidelini domači 99 960 Šubiotti in bleki kg 9 60 Zvezdice za juho M 9 60 Zrnje. Riž I. Vrste kg 8 — Riž II. vrste n 7 — Koruza v zrnu 99 240 Kaša prosena 99 5-50 Ješprenj domači 99 5‘— Ješprenček za juho 99 8 — Fižol koks 99 450 Fižol beli 99 2-60 Leča 99 550 Sladkor. Sladkor v kockah kg 16 — Sladkor sipa 99 14-30 Sladkorčki (bomboni) 99 25 — Sladkor v prahu 99 16 50 Kava Kava Portorico kg 64-— Kava surova I. vrste 99 50 — Kava surova II. vrste 99 44 — Kava žgana 99 56 — Kavne primesi. Kava Kneipp kg 1450 Kava žitna 99 8 — Kava vidrova 99 14 — Kava figova 99 22-— Kava Enrilo škatla 16 — Kava Enrilo kg 24'— Cikorija Franck 99 20 — Cikorija kolinska 99 19 — Drugi predmeti. Mast domača kg 26’— » v dozah po 10 kg doza 280’— Mast v dozah po 5 kg Čajno maslo Kuhano maslo Sol debela Sol drobna Čaj v dozah Čaj v zavitkih Čaj v zavitkih Kakao na kg Kakao v zavitkih Paradižniki a V2 kg Paradižniki a V5 kg Marmelada Čokolada a % Čokolada a Vi0 Čokolada a 1/2o Čokolada z lešniki Rožičeva moka Dezert šnite Jajca Delikatese. Slanina krušna Slanina mesnata »Hamburška« Slanina prekajena debela Slanina papricirana Salame ogerske Salame krakovske Salame navadne Kranjske klobase Prekajeno meso I. Šunke Praške Krače Svinjski parklji, glava Svinjske glave brez kosti Sardine velike Sardine srednje Sardine male Med cvetlični I. Med cvetlični II. Sir pol ementalski I. Sir pol ementalski II. Sir trapistovski Maggi velike Maggi srednje Maggi male Maggi na drobno Juhan velike Juhan male Juhan na drobno Gorčica (ženf) Keksi v zavitkih Reberca z Špeh. Reberca brez Špeha Sir Permazan 5 let star Polenovka suha Sir Chalet Salama letna Salama Veromeška Salama Kr emonska • Salama Planinska —• — Salanur Alpino ala Ogerska 99 32‘— Paprika mleta velik n 3 — kg 52-— (dokler zaloga traja) Paprika mleta, mali 99 1'50 42 — Karlsbader Oblati zavitek 20'— Pecilni prašek 99 1 — kg 280 Keksi fini kg 22'— Limonadni prašek 99 0 80 kg 3 — Keksi fini 99 50‘— doza 12, 24 Potrebščine za perilo. zavit. 3,6,7,10 Sadje. Milo Schicht kg 15 — „ 1 13, 15 Češplje suhe bosanske kg —'— Milo Zlatorog 99 14 — kg •1 38'— Češplje suhe domače 99 —•— Milo terpentinovo 99 Id- zavit. Hruške suhe domače 99 —'— Milo Gazela 99 il'— doza 10 — Orehi celi 99 —•— Milo železničarsko 99 —'— 9f Rožiči 99 650 Milo toaletno »Apolo« komad 7'— kg 22 — Fige v vencih nove 99 12 — Milo toaletno »Glvcerin« 99 7'— tabl. 12 — Mandelni dalmat. 99 54 — Milo toaletno »Elida« 99 8, 14'20 » 4'50 Rozine fine 99 38‘— Milo toal. »Mandelnovo« 99 7'— 99 2 50 Grozdiči - Vamperli 99 18 — Milo toaletno »Spcick« 99 6'— 99 3'— • Čebula 99 2 — Milo toal. »Grand Oval« 99 9'— kg 8'— Česen 99 10 — Milo toaletno viola 99 4'— kom. 2 50 Limone komad 1, 0’75 Soda za pranje kg 2' » Hruške namiz. kg 4'50 Plavilo zavitek 2'50 Jabolka namiz. 99 3-50 Boraks 99 2'50 Pralni prašek 99 2'50 Tekočine. Škrob rižev v zavitku 99 —'— ff 25 — Škrob rižev škatla 5'— Kis trikratno močan vinski liter lO — »Tri« soda 99 3'50 kg 28'— Kis dvojno močan 99 4'— Milo za britje kom. 4'— 99 28 — Olje namizno fino Olje namizno bučno la 99 liter 18'50 21'— Pralni prašek »Radion« zavitek 6'50 99 zo — Olje olivno 99 24'— Pralni prašek »Persil« 99 6'— 99 36'— Konjak a 7/10 1 steki. 60, 36 99 18'— Rum fini a % 1 » 35'— Potrebščine za čevlje. 99 kom. 5‘— Rum fini ali liter 60'— Rujava krema škatla 4' - kg 28 — Konjak medicinal 0/35 steki. 30'— Krema Jadran 99 5'— yj * Žganje borovničar a V2 1 99 25'— Krema Lux 99 5'— 99 16‘— Žganje hmšovec a V2 1 99 23'— Krema Fox 99 6 — 99 10'— Tropinovec a V2 1 99 23 — Krema Proja 99 5'— kg 16'— Brinjevec a % 1 99 23 — Mast vazelina „ 4'50, 5'50 škatle 11 — Slivovka a V2 1 n 23 — Mast Jelka vel. doza —'— 99 9'50 Malinovec a Vb 1 99 17 — Mast Jelka mala 99 —'— 99 6 — Mineralna voda a IV2 1 99 6'— Borsin za podplate 99 —'— kg 24 — Vino dalmat. črno lit. 11 — Krtače za blato komad 4'— • Vino dalmat. črno a 7/i0 1 Krtače za mazati 99 1'50 99 40 — dezert steki. IS- Krtače za svetliti 99 12 — » 34'— Vino dalmat. belo lit. IS'— Čistilo belo škatla 3'— 99 26 — Vino dalmat. belo a 7/10 1 Vrvice za čevlje dolge par l — 1 '50 steki. 22'— dezert steki. 20'— Vrvice za čevlje kratke 99 1 '25 99 14 — Francosko žganje »Brazay« >v 10, 24 99 dko" 9'— P50 Dišave. Druge potrebščine. steki. 12'— Poper cel in zmlet, veliki zavitek 3 — Kalodont za zobe tuba 7'— 99 6'— Poper cel in zmlet, mali 99 1'50 Krtače za zobe kom. 12, 8 dkof 110 Cimet cel in mlet veliki n 3 — Krtače za obleke 99 18 — kozarec 10‘— Cimet cel in mlet mali 99 1'50 Krtače za ribati 99 4'— zavitek 5,6,7,11,13 Klinčki (žbice) 99 2'50 Omela za parkete 99 so- kg 26'— Dišave cele in mlete vel. 99 2'50 Omela velika 99 li— 99 26 — Dišave cele in mlete mal. 99 1 '50 Omela mala 99 — 99 100'— Lavorjevo zrnje (lorber) 99 2'50 Metle rižove vel. 99 11 — kv 22'— Janež 99 2'50 Metle rižove male 99 9'— komad 3 50 Kumna 99 2'50 Jelka čistilo za parkete steki. 24'— kg 28 — Muškatovi orehi komat 0'70 Jelka čistilo za parkete 13'— 80'— Vanilija v šibkah n 2'— Sidol čistilo za kovine tuba 5'50 80’— Vaniljni sladkor za v. 0'60 Svitol čistilo za kovine 99 4 80 99 60'— Žefran . 99 0'80 Smirkovo platno pola 1'50 Tepaci veliki kom. 18'— Tepači srednji „ 13"— Tepaci mali » 8 — Sveče velike paket 8'50 Sveče velike kom. 150 Sveče male paket 8'50 Sveče male kom. 1'— Vžigalice paket 10'— Vžigalice škatl. V— Zobotrebci zvezek 0'50 Črnilo steki. 3 — Svinčniki kom. 1'20 Svinčniki tintni „ 3‘- Peresniki „ P50 Mera metrska „ 7'- Slame za predsobe komad 18, 4 Muholovci „ P- Prah za čiščenje obleke zavitek 14'— Šampon 4'— Sveče nagrobne 1 šk. K ) kom. 12'— Manuiaktura. Rusko platno za moške letne obleke • m 46' — Sukno in štofi za moške od 60 obleke „ do 342 Sukno za damske plašče »Velour« „ 100—250 Kamgarn beli „ 190- Lister, črn in modri „ 170- Hlačevina „ 22—70 Rips za ženske obleke „ 85, 110 Cvirnato za ženske obleke „ 18-30 Crepp za ženske obleke „ 14'50—16'50 Koton „ 11-14 Modra tiskovina „ 11-17 Cefir „ 12-34'50 Deleni volneni ,, 34 Svila siva (umetna) „ 29, 34‘- Pongis svila „ 45'- Rips črn „ 17'50 Pique „ 19- Crepdechin v vseh barvah „ 140- Crepp Jourguet ,, 150'- Svila surova „ 65—170 Molin zelen za srajce m 14'— Flanela zelena za srajce „ H-- Ruš m * 16'— Klot črni „ 54-63 Klot barvani „ 30, 31 Oksfort za srajce „ 12, 20 Serg „ 35 - 70 Elastik-podloga m 12—20 Žima podloga „ 20, 30 Rokavina „ 20—30 Brokatopodlaga za damske plašče „ 55—70 Met barvani „ 16—27'50 Met beli m 17—50 Šifon „ 13-25 Batist-šifon „ 25'50 Batist „ 34- Etamin beli „ 30- Damske rokavice^ letne „ 30 — Etamin beli za zastore m 50 — Damske rokavice zimske „ 22—35 Kanafas „ 11—20 50 Moške rokavice zimske „ 22—47 Madapolan amerikan. „ 12- Elastika za naramnice som. 1, 0‘75 Platno belo »Triglav« „ 13'- Moške naramnice „ 15-40 Platno belo „ 9 50, 16 50 Otročje naramnice ze- „ 15, 20 Platno domače za rjuhe >> lene z vez. „ 11—20 Platno Wassertuch za rjuhe „ 30 50 Samoveznice (kravate) „ 20 — Platno za kapne „ 35—48 Vata tabl. 5 — Kontenna rjava (Molinos) „ 10—13 Damske podveze par 18—32 Kontenina rjava za rjuhe „ 23'50 Moške podveze „ 10—12 Platno za nahrbMke „ 54'- Elastika za rokava „ 5- Platno za zastore 100 cm „ 32-50 Elastika ozka m 1'25, 1 '50 Platno za blazine belo „ 32'50 Elastika za podveze 4-9 Gradi modri „ 20- Robci žepni „ 4—950 Gradi za sipodnje hlače „ 13, 19'50 Traki črni in beli m 0'50 Gradi beli »Raye« „ 21'50 Pavolca D. M. C. rdeča Gradi za žimnice „ 45-57 in modra štrenca 2'— Platno za obrisače „ 12,14,17 » D. M. C., bela „ 1 '50 Obrisače Frotir kom. 25—50 Igle varnostne duc. 1'50 Obrisače za kuhinje kom. 8—12 Bucke „ 3 — Servijeti „ 15-- Šivanke „ 1'50 Mizni prsti barvani m 42, 53 Sukanec (cvirn) beli in Mizni prti damast „ 60' črn štev. 10 -16 valjček 5'— Prtički kom. 18 — Meterska mera za šivilje kom. 7'— Prti barvani „ 76’- Sukanec beli in črni 10—16 >0-30 40—50 Stenske preproge kom. 60, 100 špula Din 5’— 375 3,— Posteljne garniture garn. 520, 560, 950 Odeje posteljne kom, 165"— Obutev. Dežni plašči kom. 200—430 Čevlji moški visoki par 220'— Rjuhe flanelaste „ 58, 82 Čevlji možki kovani „ 175—210 Rips svila za damske Čevlji moški nizki Schim> „ 220'- obleke m 80'— Čevlji moški visoki Schimy „ 220' Črna svila za damske Čevlji otroški ff plašče „ 125, 130 Čevlji ženski visoki boks „ 220'- Volneno blago za obleke Čevlji ženski nizki boks „ 195 — in kostume „ 96, 130 Čevlji damski s špango par 175—150 Volneno bago za jesenske Sandali veliki ff damske plašče „ 80 — Sandali srednji n Moški doubl za moške Sandali mali » suknje „ 132, 300 Copate iz filca „ 12-24 Palmaston za črne suknje „ 220-295 Copate z usnjen, podplati „ 24-42 Sukno za železn. uniforme „ 88—205 Barhent za damske obleke „ 20—25 Kuhinjska posoda. Baržun črn „ 86 — Lonci emajlirani in aluminium Pletenine in galanterija. Kastrole emailir. Ponve emailir. . Srajce moške bele kom. 48, 60 Zajemalke emajlirane Srajce možke Cefir „ 54-115 Pokrivače po velikosti Srajce moške, rips kom. 62'— Zajemalke penovke Srajce skaut „ 42—45 Umivalniki .Srajce moške mrežaste „ 20, 24 Vedrice za vodo Srajce moške oksfort „ 45, 60 Damske srajce „ 30- Razno. Srajce iz klota kom. 60'— Ribe morske sveže, vsak Spodnje hlače moške „ 25—48 četrtek, petek Nogavice moške par 10—28 Kruh dnevno svež kg 4'- Nogavice ženske „ 13-48 Nogavice dolge otroške „ 8-20 Izdajatelj: »Nabavljalna zadruga uslužbencev Majice moške „ 33—44 državnih železnic v Sloveniji«. Majice sokolske „ 20-34 Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Majice otroške „ 15-27 Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani.