275. številka. Ljubljana, v četrtek 28. novembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogorske dežele za vse leto 16 idd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., |za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa .ae po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Oprav ni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor poslanca Ivana Hribarja v 12. seji deželnega zbora dne 15. novembra 1889. Visoka zbornica! Po doslej vsprejetih paragrafih današnjega zakonskega načrta, ne pripada učiteljem v Ljubljani več stalne place, kot učiteljem drugod. Res, da imajo učitelji prve vrste po 700 gld. plače in pričakujem, da bode poleg dosedanjih učiteljev, ki imajo po 700 gold. plače v Ljubljani, še nekateri drugi Ljubljanski učitelji prišli v prvi razred; pa premalo se je vender oziralo na razmere, ki vladajo v Ljubljani in ki so bistveno drugačne, ko po drugih občinah po deželi. Učitelj v glavnem mestu ima življenje v mnogih ozirih dražje, kot na kmetih. Njemu je treba skrbeti, da se stanu dostojno reprezentuje in to je v mestu vsekako mnogo dražje, ko na kmetih. Poleg tega mora učitelj v glavnem mestu skrbeti v večjej meri za to, da svoje vednosti pomnožuje; biti mora člen mnogih društev, naročati si mora več knjig in časnikov. Pri vsem tem pa je živež v Ljubljani veliko dražji, ko po deželi. Trdilo se je sicer v finančnem odseku, da na Bledu, v Postojini in nekaterih drugih krajih baje učitelj razmerno toliko drago živi, kot v Ljubljani; a jaz moram to zanikavati. Poznam razmere povsod na Kranjskem in vem, kako različne so cene za živež drugod od cen, katere morajo plačevati stanovalci Ljubljanski. Učitelj na deželi dobiva vse iz prve roke in zato ima živež ceneje, nego bi ga njegov sosed n. pr. prodal na trgu v Ljubljani; vsaj je v tej Ljubljanskej ceni obsežena tudi pet v Ljubljano, dobiček tistega, ki je nesel živež na trg in poleg tega dobiček prekupca. Na mislih imam seveda le najpotrebnejši živež. Ne bom govoril o kuretnini. Mogoče, da se tu in tam race ali purani na deželi tako drago plačujejo kot v Ljubljani; ali učitelji nimajo takih plač, da bi si mnogokrat mogli privoščiti tak luksus. Najna-vadnejši živež pa je v Ljubljani dražji kot drugod. Utegnilo bi se reči: učitelj v Ljubljani pa ima več komoditete; dobiva na trgu boljše meso. Gospoda moja! učitelj z ozirom na pičlo svojo plačo povprašuje le po razliki v denarji, in ne tudi o tem, ali je meso boljše ali slabše; boljša govedina torej zanj še ne involvuje cenejših razmer. Na Dunaji je gotovo najboljše meso v tej polovici naše države; LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. IDr-a.g-1 del. (Dalje.) IX. Uradnik je zajecljal. Mimogrede švignilo je njegovo oko v dolino, ni li kje položena puška k licu uamerjena na njegovo čelo, „da bi spominjajoč se svojih žen in svoje dece, vrnili se v svoje vasi še za časa, in da jim hoče biti vsem milostljiv gospod ..." „Iq drugega nam ne nosiš nič?" „Sicer pa Njegova Milost pusti zavladati strogo pravico." „Idi, dragi gospod, z Bogom in povej onim, ki so te poslali, da bode s knezom za Podlesce govoril Refunda sam." Podlescem bliskale so se o teh besedah oči v pomladnem solnci, kakor kadar prestrašenim mornarjem na razburjenem morji s črnimi oblaki zasve- pa vender vem, da gospod poročevalec sam ne bode trdil, da je zaradi tega življenje na Dunaji cenejše, ko v Ljubljani. Utegnilo bi se tudi trditi, da imajo v Ljubljani učitelji postranske zaslužke, kakeršnih nemajo učitelji na kmetih. To pač ni povsem resnično, kajti na mnogih krajih po deželi imajo učitelji, zato ker tam ni srednješolskih učiteljev in dijakov, več postranskega zaslužka, kot Ljubljanski učitelji. Toda ne smemo tudi preveč računati s tem, da se mora učitelj pečati s postranskim zaslužkom. Čim manje postranskega zaslužka si išče, tembolj posvečuje svoje moči poklicu svojemu in bolje zadostuje svoji nalogi v šoli. Mislim torej, da ste premalo ozira jemali na učiteljstvo Ljubljansko. Oni učitelji, ki bodo nameščeni poslej, bodo itak na slabšem, ker bodo dobivali le po 40 gld. starostne doklade, v tem, ko so dosedanji učitelji dobivali večjo starostno doklado, dovoljeno jim že pred leti od mestnega zbora. Učitelji Ljubljanski bodo, ako se sklene, kar predlaga odsek, pač obžalovali, da so prišli iz območja in področja mestnega zbora, ter bili postavljeni v območje in področje deželnega šolskega sveta. Ko bi bilo ostalo pravno razmerje, kakeršno je bilo prej dokler se ni sklenil zakon, da ima mesto Ljubljansko priplačevati normalnošolskemu zakladu, prepričan sem, da bi bil mestni zastop Ljubljanskim učiteljem prej, ali slej reguloval plače. Po tem takem bodo se gospodje učitelji Ljubljanski, ako jim ne zboljšate njihovega stanja in jih pustite v jednakej vrsti z učitelji na deželi, pač morali zahvaliti za oni trenotek, ko ste jih vzeli iz območja mestnega zbora Ljubljanskega. Glede na vse rečeno nameravam nasvetovati poseben paragraf, ki bi se imel uvrstiti mej § 4. in 5. Predložiti hočem draginsko priHado za Ljubljano. Res da tudi po drugih dež" ih ni povsod razločka mej učitelji na deželi in v glavnem mestu; vender pa nekateri deželni zakoni izrecno določajo tak razloček. Tako n. p. v Galiciji spadajo v prvi razred učitelji Lvovski in Krakovski; Solnograška določa učiteljem v Solnogradu po 800 gld., v tem ko najviša plača na kmetih znaša le 600 gld. Štajerska določa učiteljem Graškim — in v Gradci je življenje, izvzemši stanovanja, cenejše ko pri nas v Ljubljani — po 900 gld.; najviša plača na kmetih pa zuaša 800 gld. Tudi te primere govore za moje tijo severne zvezde ... V tem trenotku ne bi omahovali in naj bi se proti njim valile cele vrste belih sukenj. Saj je ž njimi mož, ki se ni sramoval njihovih koč že takrat, ko si je dovolil za njimi vreči kamen zasmeba vsak lopov z vranjo glavo, s kra-guljim kljunom in jastrebljimi kremplji, in še vedno hrani v srci ono ljubezen, kakeršno je hranila zanje ondaj hči kneževa. Saj jim bodeta oba pomagala v teh dneh! — Slišali so tako iz njegovih ust na svoja ušesa. Oguljufal pa jih Refunda ni nikdar, ali bi mogel misliti hudo ž njimi grof Kolovrat, Ženin prineezinje Lucilije? — Bilo je torej vender res, kar so povsod govorili o njem, da ni njihove krvi temveč rodu, ki pripada prvim v češkem kraljestvu! Podlescem izcimilo se je vse to kakor je prav v glavah stoprav, ko je bil Refunda že na potu h knezu. Kneževim uradnikom pa je pal kamen s srca, ko so bili dobri dve uri od Svetogothardskega dola. Tudi vojaki dihali so svobodneje. X. Veličastne palače starodavnega češkega plemstva raztrošene po Mali strani in na Hradčanih propadale so vidno v minilem stoletji. Ako so se včasih mnenje, da se je treba ozirati na večjo draginjo in večje reprezentacijske potrebe v Ljubljani in zarad tega predlagam: Visoki deželni zbor naj sklene: Stalno nameščeni učitelji in učiteljice na meščanskih in ljudskih šolah v Ljubljani prejemali bodo deseti del njihove letne plače pod naslovom dragin-ske prik'ade. Deželni zbor kranjski. (XIII. dopoludanska seja, dne 18. novembra. 1889.) Poročila deželnega odbora glede osuševaluih del v Račenski dolini izroče se upravnemu odseku, poročila o škodah prouzročenih po povodnji, toči, mrazu, požarih ali na drug način, o zagradbah hudournikov in uravuavi reke Vipavske in glede določitve doneskov k troškom za preložitev ceste čez VVagenšperg pa finančnemu odseku. Poslanec Kersnik poroča za upravni odsek ob uravnavi zdravstvene službe v občinah in pravi, da stoji deželni zbor pred zdravstvenim zakonom še vedno tak teoretik, kot ga je sklepal. Zakon se še ni nikjer popolnem izvršil, in zato ne gre misliti ne na biBtvene ne na male premembe, katere se od mnogih stranij morda nasvetujejo ali nasvetovati nameravajo, kajti najboljšega temelja za priznanje pre-memb manjka, to je temelja praktičnega izkustva. V interesu tega lepega zakona, o katerem je le želeti, da se v polnem obsega uresniči in to po vsi deželi kakor hitro mogoče, se upravni odsek ni hotel spuščati v podrobna vprašanja, katere se bodo pozneje, ateo se praktična potreba pokaže, obravnavala in odstranila, vsaj zakon sam kaže sredstva za to. Poročevalec nasvetuje : Deželni zbor naj vzame poročilo deželnega odbora o izvršitvi zdravstvenega zakona in službeno navodilo na znanje. Poslanec Klun prične svoj govor humoristično. Pripoveduje, da je zadnje leta na Dolenjskem izpraševat neki kaplanček za velikonočno spoved. Prišel je na vrsto tudi osiveli starček. „Kaplanček" ni hotel starega moža v zadrego spravljati, zato mu je dal vprašanje, o katerem ni dvomil, da je stari mož gotovo dobro podkovan, in vprašal ga je: Koliko je Bogov?" Starček jo odvrnil, da sta dva Bogova in takoj v podporo svojega odgovora rekel, odprla težka hrastova vrata pri njihovih uhodih, zaškripala so vselej, kakor bi stokala, da jih pozabljajo. Na mnogem dvorišči zelenel je travnik in sem ter tija kazali so se mahoviti kupi. Kadar pa je človek stopil na hodnik, ovel ga je zrak, kaker-šen je v rakvah, katere le takrat prezračijo, kadar pride od daleč vest, da je zopet umrl član ro-dovine. Kako čudo tudi! Skrinje, v katerih so se nekdaj hranili privilegiji kraljestva češkega, v katerih so ležali zapisi čeških kraljev z velikimi pečati, v katerih so ležale pogodbe naroda z voljenimi vladarji bile so prazne, listine sam Bog ve kje in skrinj lotili so se črvi, križema jih glodajoč. Sedmeri ključi do češke kroue rjaveli so in v kraljevem gradu na Hradčanih je baje strašilo! Najvišji dvorni grof zahteval je podvojene straže. In v temnih, zamišljenih domih je tudi strašilo. — Kaj? Takemu strahu reka se: slaba vest. To strašilo je najhujše od vseh. Prodira tudi mej mehke blazine in pristopa k postelji, ne zabrani mu nobeno zlato sukno. Tudi ni treba, da bi človek čakal z mrzlimi potnimi kapljami na obrazu od jednajste do dvanajste. da je Bog gosposki, katerim ni treba hoditi ni k sv. maši, ne k spovedi, a so vender konečno iz-veličani, a drugi je Bog kmetov, ki morajo hoditi v cerkev, k spovedi, k maši, krščanskemu nauku, izpraševanju itd. in še ne vedo, ali bodo izveličani. Dasi ta izrek v verskem pomenu ne velja, istinit pa je, kar se tiče ravno zdravstvene službe in navodila, ki se danes obravnavati ima. V mestu je bolnic, zdravnikov, gledališč itd., kar vsega kmet nema. Za kmetske prebivalce bode zdravstveni zakon malo koristil, kajti zaradi tega zakona bodo morali še po G do S ur daleč hoditi, kajti razpisane službe se neso oddale, ker pomankuje zdravnikov. Upati je, da se morda zopet uvedo kirurgi, vsaj deželni zbor štajerski vsprejel je dotično resolucijo poslanca ces. svetnika Jermana, tako da bi potem nekaterim okrajem vsaj mogoče bilo dobiti kirurga, če že vsega zdravilstva doktorja ne. Veliko hujše pa je zadel zdravstveni zakon kmetovalce z razdelitvijo zdravstvenih okrajev, ki s političnimi okraji ne stoje v soglasji. Radovljiški okraj se je razdelil v tri okraje: Radovljica, Bled in Bohinj. Škofjeloški okraj, ki je dosti bolj raztegnen, pa le v dva okraja, namreč Škofjeloški in Železniški, tako da ima biti zdravnik na teh dveh krajih. Poljanski kraj pa je popolnem pozabljen in vender šteje v sedmih farah 82 vasi z 8207 prebivalcev. Ker v Železnikah sedaj zdravnika ni, mora se iz Poljanskega krajaj hoditi po 8 ur v Škofjoloko kakor v Idrijo po zdravnika. In vender šteje Radovljiški okraj, ki se je delil v tri okraje za zdravnike 19.502 prebivalca, Škofjeloški pa 23.G07 prebivalcev. Tudi v Kočevskem okraji želi govornik premembe pri razvrstitvi okrajev ter nasvetuje: „ Deželnemu odboru se naroča, naj se z deželno vlado posvetuje glede ustanovitve posebnega zdravstvenega okraja v Poljanski dolini okraja Škofjeloškega, in pa v Dragi ali Loškem potoku okraja Ribniškega; tudi naj se preudarja, ali bi ne Dilo bolje iu primerneje, da bi bil sedež zdravstvenega okraja Kočevsko-Iteškega v Banjiloki, kakor na Kočevski Reki Baron Schvvegel misli, da bi se navodilo za distnktne zdravnike iu plačilna razvrstitev bili morali predložiti deželnemu zboru, predno sta se objavile v deželnem zakoniku, in da ta objava ni nikak prejudic, za obravnave in sklepe deželnega zbora. Zgolj določenje okrajev in kje bode imel distriktni zdravnik sedež, to je mogla deželna vlada v sporazumljenji z deželnim odborom določiti, vse drugo pa ima končno določiti] deželni zbor. Tudi ne gre distriknih zdravnikov podrejati okrajnim zdravnikom, kajti ne ti, nego načelnik političnega urada, ima po postavi pravico naročati distriktnim zdravnikom, tako se pa hočejo ustvarjati okrajni zdravniki II. vrste, katere bodo dežela in občine plačavale. Pomislekov pa je mnogo in resnih zaradi odškodovanj, katera imajo plačevati občine distriktnim zdravnikom, ako lečijo revne bolnike. Bolje bi bilo, da se lečenje ubogih bolnikov vrši le po nakazu župana dotičnega okraja, ne pa po določilu predsednika sauitetnega okraja, tudi ne gre, kar se določuje v navodilu, da bi zdravniki šele pozneje naznanjali pota za revne bolnike. V korist mnogih prav revnih občin treba je o tej zadevi popraviti navodilo. Tudi ne gro, da bi distrikni Dedje zdaujih posestnikov kupili su palače večinoma po groši, na pogodbenih listinah bila je sem ter tija verna češka kri, in bogatirji v temnih, atlasovih oblekah z snežnobelim ovratnikom, kojih obrazi so viseli v obednicah polni prahu in pajče-vin, bili so vedni buditelji vesti. In pomagalo tudi ni, ko so jih odnesli gori pod streho. Strašil je gospode odmev njihovih korakov po temnih hodnikih, in tudi jim ni nič koristilo, ko so razprostrli po tleh težke preproge. Slišali so zopet dvakrat, trikrat svoj glas. Ia zato na Dunaj! Od Vltave do Dunaja je dovolj daleč, strašila iz Prage ne pojdejo za njimi in če se bodo le upala, ostrupili je bodo z Dunajskim zrakom ali potopili v Donava valove. Za prvih marcijevih dni mogli so Pražani v jedni iz najturobnejšib palač Pražkih opazovati na-jedenkrat živo gibanje kakor bi se stari, od Vltave davno v severno morje odneseni časi vračali. Ali ako bi okrasili sobe ne vem s čim, ako bi po stenah v sobah obesili najdražje preproge, da bi podobnih ne imel niti perzijski šah, ne zastrli bi mračnega izraza, ki je povsod zrl na človeka. In ako bi povsod požgali in nalili v vse kote najmočnejših dišav, zadušljivega zraka, katerega so dihala pluča, ne bi odgnali. (Dalje prih.) zdravniki imeli domače lekarnice, kajti škodovali bi lekarnarje, tedaj nasvetuje, naj se predloga o navodilih in pristojbinah vrne upravnogospodarskemu odseku, da potrebno nasvetuje zaradi kompetence. Deželni predsednik baron VVinkler pravi, da je bil pri razglasilu navodila in pristojbin mero-dajen § 13. deželne postave o sanitetni uravnavi v občinah razven Ljubljane iu le-ta določuje, da se ima navodilo izdati po dogovoru mej deželno vlado in deželnim odborom, o pritrjevanji deželnega zbora ni nikakega govora. Kar imajo občine storiti v zdravstvenih zadevah, to je že določeno v občinski in domovinski postavi. Podrejenje distriktnih zdravnikov okrajnim zdravnikom odgovarja le naravni stvari. Kar se pa lekarnic tiče," bode pa že gle dala vlada, da se obstoječi ukazi strogo izpolnjujejo. Konečno priporoča, naj se predlog barona Schwegla odkloni, kajti ministerstvo je, Že odobrilo navodilo in pristojbine. Poslanec Svetec naglasa, kako potreben bi bil poseben zdravnik za Zagorje ob Savi, kjer je na delu zmirom 700 do 800 preraogarjev, kjer so glažute in cinkova tovarna. Litijski okraj šteje 22.000 prebivalcev, tedaj bi bilo pač umestno deliti ga v dva zdravniška okraja, zato nasvetuje resolucijo, da deželna vlada v dogovoru z deželnim odborom ustanovi posebno zdravstveno okrožje s sedežem zdravnika v Zagorji. Kar se tiče bojazni barona Schw*'gla zastran navodila in pristojbin, smatra govornik iste za pretirane, kajti govornik ne vidi nikjer tolike nevarnosti, kakor se je na-glašala. V obče manka doslej za navodilo, kakor za pristojbine še vsake skušnje in upravni odbor nema nobene podlage je prenarejati. Nevarnost pa je, da marsikateri zdravnik, ki bi utegnil prositi za službo distriktnega zdravnika, bi to najbrže opustil, ako bi se navodilo spremenilo. Ostane naj navodilo za zdaj, kakor je, deželni odbor pa naj pazi na uspehe in na podlagi pridobljenih skušenj potem stavi svoje nasvete deželnemu zboru. Nasvetoval bi pa, uaj se predlog upravnogospodarskega odseka spremeni v toliko, da se le glasi, da se vzame poročilo deželnega odbora o navodilu in pristojbinah na znanje in se izpusti beseda „odobrilno". Poslanec Detel a priporoča resolucijo poslanca K luna, da se nastavi zdravnik v Poljanah ali na Trati Poslanec Kavčič obžaluje, da se ni deželni odbor oziral na željo ogromne večine Postojinskega okraja in določil, da se razdeli v tri zdravstvena okrožja, namreč poleg Postojiue in Vipave, še v Št. Peterski zdravstveni okraj. Št. Peter je tako rekoč središče tega okraja in broji 8804 prebivalcev. V Postojini so že doslej dva zdravnika okrajni in južne železnice zdravnik, Čemu tedaj treba tretjega, Jci bi mu najumestneje prijal sedež v Št. Petru, kff bi imela oddaljena občina v Št. Peter zdravnika iskati le 10 do 11 kilometrov daleč, v Postojino pa je 20 do 25 kilometrov. Izogibali se bodo takim daljnim potom in si mislili stroški so le preveliki, kakor ljub nam je bolnik, a stvar je predraga, naj pa raje umrje. Poslanec Kavčič nasvetuje resolucijo, da se pozivlje deželni odbor z vlado stopiti v dogovor, da ali ustanovi posebno zdravniško okrožje v Št. Petru, ali pa določi sedež druzega zdravnika v Št. Petru. Poslanec Drag oš opomni, daje sedež zdravnika v Črnomlji preveč oddaljen, kajti Črnomeljski okraj šteje 17800 prebivalcev, šest občin pa je preko gora, ki imajo v Črnomelj šest ur daleč, v snegu pa njim ni sploh mogoče tja priti. Torej naj bi se delil Črnomeljski okraj v dva okraja in stavi resolucijo, naj se ustanovi zdravstveno okrožje v Starem Trgu za Čeplje, Dolenjo in Gorenjo Pod-goro, Radenco, Vrh, Dol in Stari trg, PoBlanec dr. Vošnjak konštatuje, da so se službe razpisale za 37 zdravniških okrožij, a devet jih ni moč popolniti, ker manka prosilcev. Pri tem uprašanji je pač ozir jemati na deželne finance, kajti deželni zaklad prevzel je le po 20°/o nakladi doplačila, kolikor bodo plače naklade presegale. Škofjeloški okraj plača 40.900 gld. davka, 2°/0 doklada ne bo zadoščala, da se plača distriktni zdravnik v Škofji Loki s G00 in drugi v Železnikih z 800 gld. Če se nastavi še tretji distriktni zdravnik v Poljanah, treba bode še doplačati de želnemu zakladu 800 gld. V Radovljiškem okraji, ki plača 44.000 gld. davka, bode treba plačati v Radovljici <>00 gld.; v Bohinji 800 gld. in ima deželni zaklad doplačati že 600 gld., a to le zato, ker za Bled ni kompetentu, drugače bi moral doplačevati še več. Da se je Kočevski okraj v take zdravstvene okraje razdelil, to ima uzrok, da je deželna vlada naznanila, da je to želja okrajnega glavarstva, a če se bode potreba kazala, gotovo bodeta deželni odbor in vlada premembam ustregla. Upravičen je predlog poslanca Kavčič-a, kajti da se namesti distriktni zdravnik mesto v Postojini v Št. Petru, to bi deželnemu zakladu ne delalo višjih stroškov, ker ta okraj za vzdrževanje dveh zdravnikov davka dovolj plačuje in upati je, da, ko bode deželni odbor izročil dotično prošnjo deželnemu zdravstvenemu svetu, da jo bode gotovo ugodno uvažal. Kar se tiče teženj poslanca Dragoša, da se ustvari še jeden okraj v Kočevskem glavarstvu za distriktnega zdravnika, je prosilcev za ta mesta v tem okraji itak mankalo, samo Črnomelj-ski ranocelnik uložil je prošnjo, druzih ni. V petih do šestih letih se bode stvar obrnila na bolje, kajti doslej je samo šest doktorj ev zdravilstva, ki imajo potrebno sposobnost. Povedalo se je daues tudi od nasprotne strani, izrekla tako rekoč nezaupnica zdravniškemu stanu in tudi deželnemu odboru, da ni skrbel, da se varujejo občine prevelikih plač, da utegnejo zdravniki praktikovati tako zvano „Diatenreiterei". No temu govornik odločno uporeka. Za jeden goldinar, ki je določen za pot 3 do 4 ure daleč si pač, noben zdravnik ne bode iskal ubogih bolnikov, da za to plačo kar pol dne zgubi, potem pa bode imel še sitnosti z občino ali mu nagrado izplača ali ne. Rajši bode zdravnik opustil pravico izterjavati taki znesek. Tedaj je ves strah o tej zadevi neupravičen in ni se bati, da bi zdravniki delali le na to, da bi za revne bolnike morale občine plačevati. Doslej pa ni ni-kakih podatkov, koliko bi se vzelo za merilo, ako se hočejo potni stroški distriknih zdravnikov pavša-lovati, to bode mogoče še le prihodnje leto, ko bode kaj podatkov zato. Na Moravskem določilo se je za razne kraje 300 do 400 gld., na Kranjskem, pa to zdaj ni mogoče. Deželni odbor je navodilo in pristojbine natanko v dveh sejah razpravljal in ranjki deželni odbornik Dežman, ki jih je nadrobno proučil, pritrdil je njim polnoglasno. Upravni odsek, ako se mu ne vrne predloga ne bode mogel nič uspešnega nasvetovati. Naj se počaka jedno leto, potem bode deželni odbor atavil potrebne premembe. Kar se pa tiče domačih lekarnic jih morajo zdravniki itak imeti, ker ni lekarnic, in ne delajo le-karnikom nikake škode. Dr. Vošnjak nasvetuje, da se navodilo in določitev pristojbin vzame za zdaj na znanje, deželnemu odboru pa naroča, da poroča v prihodnjem zasedanji v uspehih. Baron Apfaltrern pravi, da se je jako čudil, ko je dobil z deželnega odbora poročilom o tej zadevi tudi deželni zakonik, v katerem je bilo razglašeno vodilo in visočina pristojbin ter se je vsa stvar tako rekoč predložila kot fait accompli. Dež. predsednik skliceval se je na § 13 zdravstvene postave, a ravno ta govori odločno zoper njega, kajti dež. odbor imel je razglasiti navodilo za sanitetno postavo, ne pa vlada, in prej bi bilo treba zaslišati deželni zbor. Baron VVinkler sklicaval se je na občinsko "postavo in to ima gotovo nekoliko uvaževanja, a treba je skrbeti, da se občinam ne nalože prevelika bremena. Zdravniški stan on spoštuje, a se vender boji, da bodo nekateri uganjali po navodilu „Diiltenschneiderei" „Plusmacherei" itd. Tega je treba občine obvarovati. Sklicevanje, da se navodilo in pristojbine pozneje lahko prenarujajo, ne velja nič, tega ne bodo marali zdravniki vspre-jeti, kajti kazali bodo zmirom na prej potrjene določila. Za podporo predlogo barona Schvvegla ustalo je le „ein paar Mandeln" na nemški strani a to ne gre, tu je kazati barvo, ali se odobri navodilo ali ne, in tu tudi predlog poslanca Svetca naj se poročilo ne vzame „odobriIno" za zdaj na znanje nič ne pomaga, „da heisst es Farbe beken-nen",to je pravo, ker je vlada prekoračila nje delokrog. Baron VVinkler misli, da se je morda ravnalo le nekoliko nepravilno, a v toliki meri ne, da bi vlada zaslužila resnično grajo (Rlige). Vsaj zdravstvena postava v druzih določilih prepušča odločilo deželni vladi in dvomiti ni, ker deželni odbor ni ugovarjal razglasilu navodila, da bode tudi v prihodnje se z dež. odborom postopala v popolnem soglasji (Harmonie). Zdravstveni zakon ustvaril se je popolnem za odnošaje kranjske dežele, zato se je navodilo tem načinom proglasilo. Deželni predsednik priporoča še jedenkrat, naj se predlog barona Schvvegla odkloni in ako bi bilo treba raje zakon drugo zasedanje z novelo dopolni. Poslanec K 1 u n reče, da vlada sicer ni prekoračila svojega delokroga a strinja se nasvetom ba rona Schvvegla. Zbor lahko pregleda navodilo in ga preiskuje, in ako najde, da ni pravilno, nima samo pravice, nego tudi dolžnost, da ga upravni odsek dež. zboru predloži še v tem zasedanji poročilo s premembami, ako bi bile potrebne. Zatorej podpira predlog barona Schvvegla, da se vrne po ročilo upravnemu odseku, da še v tem zasedanji poroča o tem. Kanonik K 1 u n tudi naglasa potrebo zdravnika na Raki, ker je že stanovanje za njega brezplačno, na Krškem pa je že zdravnik. Poslanec Pfeifer: Kakor je upravičeno iz razlogov, katere je navedel g. poslanec gorenjskih kmetskih občin, da se na Raki nastavi zdravnik, tako je tudi prošnja Krških mestjanov utemeljena, da se za Krško mesto ustanovi služba občinskega zdravnika. V Krškem mestu je jedini okrajni zdravnik, ki je pa vedno v uradnih opravkih in koraisi-jonah zunaj Krškega, v bližiui pa nobenega zdravnika ni. Torej je potrebno dva zdravnika nastaviti jednega za Krško mesto, druzega na Rako, potem bo ustreženo potrebščinam iu želji celega okraja. Deželni predsednik baron \V in kler Še jedenkrat, v tretjič, naglasa, da se kompetenca nikakor ni rušila, kajti objavljenje navodila zdravstvenega zakona je zgolj stvar sporazuma deželne vlade iu dež. odbora, ne pa deželnega zbora, tedaj naj se predlog bar. Scbvvegela odkloni. Schvvegel pa pravi, da ga je zlo veselilo, da je tudi poslanec K lun ž njim potegnil, potem na široko po svoji navadi izvaja, da se ustavne pravice deželnega zbora zametavajo, da ako se deželnega predsednika mnenju pritrdi, zavrže se draga avtonomna pravica dežele in napravil se bode pre-judic, katerega nasledki bodo zakonodavni za deželo. Zatorej ostaja pri svojem predlogu. Dr. Tavčar predlaga konec debate, kar se vsprejme. Poročevalec Krsni k odgovarja, da je v svojem uvodnem govoru naglašal natančno stališče uprav-nogospodarskega odseka i u nema temu mnogo pristaviti. Ako je jedenkrat postavno določeno, da deželni odbor in vlada imata določiti navodilo, potem nema deželni zbor o tem za zdaj ničesar govoriti, ako noče zakona spreminjati, kajti zakon ne bi se mogel po kaki prenaredbi službenega navodila izvšiti, ker treba je pritrdila vlade. Upravni odsek tudi ne bode mogel druzega narediti, ako s« mu vrne navodilo. Čakati je treba praktičnih izskušenj, potem bode deželni odbor poročal, deželni zbor pa lahko poprijel jnicijativo. Torej nasvetuje, da se barona Schvvegela predlog odkloni in vsprejme nasvet dr. Vošnjak a, pa odobri predlog upravno-gospodarskega odseka. Pri glasovanji vsprejme se predlog Schvvogel-Klunov, da seivrne navodilo upravnemu odseku, z majhno veČino in odobre se pa resolucije poslancev Kluna, Svetca, Kavčiča in Dragoša. — Tudi predlog dr. Vošnjak a se vsprejme. Poslanec Murnik poroča za gospodarski odsek o izločitvi davčnih občin Vrhpolje in Samabor iz občine Vipavske. Poročevalec pravi, da so je ta zakon sklenil že trikrat, ne da bi bil potrjen, dasi je to odcepljen)e popolnoma opravičeno, torej nasvetuje, da se zakonski načrt vsprejme. Poslanec Lavrenčič naglasa, da je že mnogokrat govoril o ti prošnji in kar bi povedal še danes, reči bi se moglo nositi vodu v Savo. Želi le, da bi zakon imel četrti krat večjo srečo, ko trikrat prej, namreč, da bi bil vender jedenkrat potrjen. — Zakon se odobri in potem seja sklene ob Va3 uri. Politični razgled. Notranje *ležele. V Ljubljani, 28. novembra. Grof Hoheuvvart je na dan 1. decembra sklical na Dunaj konferenco zaupnikov tlržuvuo-zboi^ke desnice. Povabljen je h konferenci od vsacega kluba predsednik in še jeden drug član. Liechtensteinov klub bodeta zastopala podpredsednik grof Brandis in uamestnik njegov poslanec Dobl-hammer. „Moravska Orlice" poroča, da sta že bila nadškof Schonborn in naučni minister privolila v osnovo češke bogoslovne fakultete, ko je dr. Rieger predlagal resolucijo v tej zadevi, da se je torej predlagala resolucija le zategadel, da bi se reklo, da se je ž njo dosegel uspeh. Budgetna debata v saboru hrvatskem je jako živahna. Anton Starčevič je pri tej priliki hudo kritikoval nagodbo. Rauchova prvotna nagodba je bila boljša, nego je sedanja. Potem je govornik napadal bivšega bana Mažuraniča in vladiko Stross-maverja. Ararus je pa posebno prijemal vladno stranko, ki vedno naglasa, da sta Ogerska in Hrvatska le jedna država, dočim je podlaga nagodbi nji j ina paritetno - državna skupnost. Tako daleč, kakor sedanja vladna stranka, bi se še Rauchov sabor ne bil upal. Št? le sedanja vlada in večina propa-gujeta državno jedinstvo, toda njijino prizadevanje ne bode imelo uspeha. Budgetna generalna debata bliža se v državnem zboru ogerNkcm svojemu koncu. Vodja zvezne opozicije grof Apponyi je hudo napadal vlado zlasti ministrskega predsednika. On priznava, da so so državne finance nekaj iboljšale, pa le zaradi tega, ker je vlada do skrajne meje povišala davke. Govornik je prizual, da je njegova Btranka bila pripravljena dovoliti, da se odpravi honvedska vojska, toda zato pa zahteva, da se povekša ogerski upliv, v skupnej vojski in se pred vsem uvede pri oger-skih polkih madjarsko velenje. Honvedi se še res neso odpravili, pa so se tako spojili s skupno vojsko, da nemajo nikake samostojnosti več. Potrebnih reform sedanja vlada ne izvedo. Govornik in somišljeniki njegovi ne morejo glasovati za budget, dokler je Tiszza na čelu vlade. V m a n je države. Ilu.sk a sveta sinoda je odredila, da se po vsem carstvu po cerkvah nabira za stradajoče Črnogorce, cerkvenim predstojnikom je pa naročila, da naj tudi iz cerkvenega premoženja dajo Črnogotcem podpore. Car je pa odredil, da se bode rojstni m imendan bivše črnogorske princesinje, sedaj velike kneginje Milice, praznoval po vsej Rusiji. Turški podkonzul v Vranji je skušal s pod-mičenjem pridobiti srlinkc uradnike, da bi mu preskrbeli načrte utrdb okrog Vranje. Pa tudi administrativne zadeve je podkonzul poizvedaval in zapeljaval uraduike k rušenju uradnih tajnostij. To je zvedela vlada in je zaukazala, da se zapre jeden uradnik, ki je na sumu, da je vohonaril za turškega konzula. Ko so dotičnika hoteli zapreti, bežal je v turški podkouzulat. Srbska oblastva so pa šla za njim in ga ondu prijela, ne ozirajoč se na ugovore podkonzula. Srbska vlada se je zaradi tega pritožila pri visoki Porti, turški zastopnik v Belem gradu pa pri srbskej vladi. Stvar se bode puč po diplomatičuem potu ugodno poravnala. Senat tVaii•_• Krouipir, , ... 3 50 Koatriniovo „ „ _ 32 Leća, „ ... 12 — Piianeo...... _ ■10 Grah, , ... 10 — _ 18 Fižol, , ... 8 — Seno, 100 kilo . . . 2 32 ■Vliislo, kgr. . l — Slama, „ „ . . . 2 32 tfaat, „ — 70 Urva trda, 4 Qmetr. 7 20 Speli frišen „ .M P mehka, 4 „ 4 85 Meteorologično poročilo. ----rM VliLi. T u j O i : 27. novembra. Pri Slonu : LiOWy Engelhard. Novak llcintschel z Dunaja. — Tanfer iz Gradca. — Ettore ti Trsta. — pl. Gal lenstein iz ?. Pri .flMlit-i: Kaisersberger, Ploch, Urbanćić Buck-hard, Neumati, Sclnvarzenberg z Dunaja. — Kaiichenfols w, Celovca. Pri avNtriJNkcui ccMiirJI : Perne iz Tržiču. — Snppanz iz Retnega. Pri Južnem kolodvora : Oehler iz Maribi a. — Iloiberger iz Libela. — Bauer z Dunaja. — Nagerle iz Trata. — Iloldo iz Gradca. Pri ltaviirsknu dvoru : Konlg iz Malgerua. — Calando iz Vidna. «4 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v j mm. > o 7. zjutraj 727 0 mm. 0 4" C brezv. obl. 44-lOmn. ca 2. popol. 795*9 mm. 2 4" C si. /ah obl. (M 9. zvečer 7 25 4 mm. 1-4° C si. zah. obl. snega. Srednja temperatura 14°, za 00° pod nOMn&lom. 47n državne srečke iz 1. 18M 250 gld. 131 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. Irf6*. 100 , 176 ., _ Odrska zlata renta 4°,, ... 1U0 .'ivvska papirna renta 5",„ . ... 97 ., štajerske zemljišč, odvez, oblig. . — !)nnava reg. srečke 5" , . . 100 gld. 123 Zeml\, oln*. avstr. 4»/»*/« -'ftfi zast. listi . 118 lvreditne srečke.....100 gld. 186 Ui.dolfove srečke..... [O , 2) Akcije anglo-avstr ba tke 120 ,, 144 Trammway-drn"t. velj 170 gld. a v. 222 90 15 50 90 Stekleniške kapice lepo narejene posije takoj jedina slovanska tovarna A.. HJT.u&olotib v Iv l.i i«>x n. (9j5_7^ Dobro hrano po primernej ceni dobe gospodje v privatne* hiši. — Tudi se po ceni odda jedna mesečna soba iMonatzimnier) z jako lepim razgledom v „Zvezdo". — Več o tem poizvo se v trafiki v Špit»tl»kili ulicah pri gospodični i »ni. (976—2) Št. 19.906. (982—1) XD-CLon3.jsl?:a, bor dne* 28 novembra t 1. (Izvirno telc^rafično poročilo včeraj — daDesi . gld. 85-35 - gld. 86-76 Srebrna renta .... 85 60 86-10 g 107 85 107-95 5°/t marčna renta . . , 100 85 100 90 Akcije narodne banke. * a 921-— — 920*~ 314 50 — 314 75 London...... 11820 — 118*25 —•— — _•_ 9-41«/, 9*43 Z. kr oekini..... • 5-64 564 Komiki marke .... 58-07'/, 58 10 II. mestni otroški vrt (v Poljskih ulicah štev. 10, hiša katoliškega ilruštva rokodelskih pomočnikov, I. nadstr.) se bode svečano otvoril v 2« dan decembra letos. Za upisanje otrok oglasiti se je tamkaj v nedeljo 1. dan decembra mej 9. in 12. uro dopoludne. ■ Ilir I O. decembra 1889. leta bode pri c. in kr. vojnem ministerstvu fioinifllieiia obravnava za zagoto v ljenje 6.400 zimskih kocev, lO.OOO letnih odej In 7.300 šabrak za potrebščino leta 1890. potom olicne Konkurence. Glede modalitet za to obravnavo in občnih pogojev se opozarja na razglas, priobČen v tem časopisu 23. dne novembra 1889, v št. 271. V Gradei v novembru 1889. (949—1) Od c. in kr. intendance 3. voja. Rejo tedaj da se lato flohro Mieliej najem! (946—7) V najem oddam takoj na več let svojo veliko trgovino m meš nim blagom v velikem iiiduslrij^keiu krnfl 11» Koroškem, ki je jako dobro obiskovano. Zaloga blaga odstopi se za ceno, za katero se je kupila. — 6000 'gld. v gotovini potrebno. — Blagovoljna pismena vprašanja naj se pošljejo pod naslovom ..II. N« 23*4©" upravništvu ^Slovenskega Naroda". LumIii« z »loge v tuzeiiiNtvii: R. DITMAR NA I,i» s 4 u «> zaloge ^ U lini! 11 Inoa-eniNtvii: Dunaj, Budimpešta, v , . _ _ . Berolin, Monakovo, Praga, Levov, Gradec, Največja tOVariia Za SVetlllllCe V Evropi. Milan, Rim, Lyon, Varšava, (TTstanoTrljerLSL 1840.) Trst. Bombay. DITMAR-JETE SVETILNICE 30' R DITMAR-JEVA Dm. Isfara sifetilnica 30'" svetilna sila 105 sveč. Fonometrično izmerila gospoda Dp. L. VVeber, kralj, profesor na vseučilišči v Vratislavi. Dr! R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji. R.Ditmar-jeva Dunajska bliskovna svetilnica. HO BJlOllaj užiga, regulira in ugasuje. R. DITMAR-JEV Brilantni meteorni svetilec s kroglastim plamenom. Velikosti: 15"', 20'", 25"', 30"', 35"', 45'" Svetilna sila: 31 50 70 87 138 157 sveč za mizne in viseče svetilnice, lestence, stenske svetilnice, zaprte svetilnice itd. Solnčiii Ssetilec 15'" in \H"' davno preverjena sitema za mizne, viseče in stenske svetiluice. Vse st e It lin o si ari, ki so potrebne za petrolejske svetilnice, — v največjej izberi. Mizna svetilnica z brilantnlm meteornim svetllcem , . Posrečilo so mi je Se bolj dovršiti svoje lani izumljene meteorske svotilce (s krogljastira plamenom), ki so dosegli velikansk uspeh v b6 P0S8DI10 OPOZ^ria. tuzemstvu in povsod v inozemstvu, njihovo svetilno silo še povckšnti, ravnanje ž njimi pa napraviti jednostavneje, da ae (15"', 20"' in BO"') lahko prižgejo, ko bc proč vzame svetilničen venec, ne da bi se moral proč vxetl fte cilinder, tulpa aU pa streiloa. (OleJ podobo.) Ilustracije in ceniki pošljejo ^^^k se takoJ /a«tonj in franko. Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka (678-14) boljša trgovina s svetilnicami na prodaj. Tovarniška znamka. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 2H