slavljanjem ^slovenskega tipa.o V Beogradn e pripovedoval malo poprej, da so Slovenci najmanij nadaij,eni, v Ljub ljani se je pa Slovervcem širokoustno, a prav neumno laskal. Začel je, da imajo najlepša dekleta, ki na:le(pše pajo, potem, da se slovenski fantje najhujše tepejo, da so Slovenci sploh zelo marljivi in prav dobro uporabni kot državni n.radniki jtd. Reke! je, da jih je že sedaj vse polno v Beogradu, a da jih bo lahko še več, če se naučijo državnega (srbskega) jezika, kar se bo pa gotovo zgodilo, ker iinajo dober »Sitzleder.« Poleg takih neumnositi si je pa Radič privoščil tudi nesramne žalitve slovenskega naroda, ko je ravno sedaj v dobi proslnve in obletnice blatil našega voditelja dr. Kreka, češ, da je bil rob (suženj) Rirna in da ni kaj posebnega pomenil. Na vse pretege je pai hvalil Pašiča ter dejal, da je vse nenmnost, kar se proti nje>mu piše. Spor z Vatikanam. Da odvrneio pozornost javnosti od natranjega političnega položaja, so gotovi oblastniski krogi upriz>orili zopet «unan]e-politično bomati'o. Tokrat so si iizbrali Vati;kan. Razni režimski listi so začeli najprej pisati, da pa>pe-ž odobrava italijansko fašisiovsko nasilje, potem so pa prišli na dan z drugo lažjo, da Vatikan krati naši dnžavi stare pravice do zavoda Sv. Jeronima v Rimu. Ta' zavod je od svoje nstanovitve gostišče ali zavetišče JugoslovanoA'. Naenkrat se je začelo lažnjivo trditi, da je Vatikan odstavil vodistvo ¦zavoda, da bi se kljubovalo naši državi, odnosno gojencem iz Jugoslavije in celi jugoslovanski javnosfi. Res je pa le ravno nasprotno, da je Vatikan vodstvo" zat oodstavil, ker so se gojenci proti njemu prifoževali.  Proračun in dvanajstiive. za mesece december, januar, februar in marec prerešetavajo na sejah ministnskega sveta. Proračun bo znaša! tokrat 13 milijard dinarjev, bo za 2 milijardi dinarjev veoji od prejšnjega, dočim znašajo dvanajsfine 4 milijarde in okroglo 86 milijonov dinarjev ter so za okroglo 780 mili*jonov dinarjev večje od pre*|šnji'h. Da je to združeno z novimi, silnimi bremeni za ljudstvo, je jasno, o varčevanju, o katerem je Radič tudri govoril v LjiibJijani, pa ni ne duh« in ne sluba. ITALIJA. Italijanska vladna fašistovska večina je tokratno panlamentarno zasedanje začela z divjaškim škandalom in nasiljem. Fašistovski poslanci so krvavo ipretepli in ven pometali komunistične poslance z grožnjo, da se bode tako ¦vtsakemu zgodilo, ki se ne bo dovolj spoš-tljivo Lzraižal o ivojVodi Mussolimiiii. Mussolini si |e s svojo večino priredill še posebne zakone, ki mu dajajo v roke popolruo diktaturo. Po nekem zakonu n. pr. je kaznovan z ječo od 6 do 30 mesecev, če kritfeira Miissolinijevo vladno delo. FRANCIJA. Vlada, ki jo je sestavil Painleve, je že drugič podala ostavko, ker ni dobila dovolj glasov za svojo finanono politiko. Franeoska vlada je papolnoma odvisna od močne skupine socialistov, ki sicer nimajo tolike moči, da bi sami previzeli vlado, a so ve-dno jeziček na vagi ter zlasti pri finančni'h vprašanjih pustijo wlado tako dolgo brerz vedne, dokkr ne osvoji gotovih zahtev socialističnega finanonega programa. Ob prvem padcu je morala Painlevova vlada žijtvovati svojega fiinaničnega ministTa, kaj bo morala storiti sedaj, da si zopet pridobi socialisficno podporo, še pa ni znano. olitični ogled o DRŽAVA SHS. Komaj je postal minister, je Radič že na veliko govoril o prosveti in o šolstvu in to govonjenje je bilo seveda ravno tako zmede: o in dolgovazno, kakor poiprej, ko |e govoril o cestah ali pa o kaiterikoli zadevi. Radikalai beograjski listi so ob začetku njegovega mmistrovanja sicer iaražali nado, da bo začel resno delati tei da bo ob popolni odgovornosti tudi pokazal, kaj zna, prinašali so pa vendar le z dTugimi vred precej pikre opatzke radi njegove prazne gos tobes ed n os t i. Radič v Lubljani. V soboto zvečer je prišel Radič v Ljubljano in je dvakrat govoril povabljenim, potein pa še na shodu v Veliki Loki. Ko se je itzkrca! iz vlaka, je bilo slišati 'innogo klicev proti njemu. To klicanije je vsakokrat prevlpilo od Pucelja najiete in razpostavljene živijo-kričače. Kako je Radič odo- braval davčno preobremeniltev Slovenije, se poroča na drug&m meshi. V splošn&m je bil njegov govor nekaj ta- kega, kar imamo mi Slovenci za navadno blebetanje. Skakal je od stvari do stvari, poslušalcem se je pa skušal pri- kupifi s hvalisanjem svojega sporazuma z radikali in s pro-