76« ftiew» Postnkia plačana v tfötovmi, . ..» ««no Let© X« ___________________ ^TfilriTi nnitfl.link «I. Suliia *9«L1S- _____^_——- Izhafa v pondeijek, sredo in pctek. Stane mesečno Din 7'-- za inozemstvo Din 20'—. Posamesna ötewilka 9 iii«. Račun poStnd-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA ~' -—.-- In upravni&tvo t Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon int. štetf. 6?. | Dr. Ljudevit Stiker Mesto Brežioe je zadela obcutna ka- ta.strofa. Izgubili smo liajinarkantnej- 80 osebo med nami, svojega voditelja v težkih nemških casih. Zapustil nas je za vedno g. dr. Ljudevit Stiker. Ugasnila je življenska-luč inozu, ki je take rad živel med nami. Rojen je bil 3. novombra 1875 v Vojniku, študiral je gimnaxijo v Ce- lju. absolviral pravniške študije leta 1003 v Oradcu in je služboval kot od- vetniški koncipij-cnt najpreje pri raj- nem dr. Josipu Sernecu in na to pri g. dr. Juriju Hrasovcu v Gelju. Lota 10.10 jeprevzel pisarno od g, dr. Ben- koviča v Brezicah. Najznaičilnejša potoza njegovegii značaja je bil'a njegova vesela in du- hovita narava. Na visoki soli je bil vnet elan akad. tehn. društva »Tri- gla,v«, katereniu je ostnl />•<>¦¦;! do zad- nJGga. Kot nil ad in nadarjen pravnik se je ^ Gelju živo udelcžcval političnega in družabnega življienja; S svojini liju- boznjivim nastopom in s svojo agil- nostjo si je pridobil ugled in zaupa.nje že v Gelju in med naprednjaki eele nekd an je Šta jerske. Ko je prisel v Brežico, se je v naj- krajsem času užive.1 v tukajčnje raz- mere. Posvotil se je z vso vnetno na- rodnemu delu. Postal je oče drustve- uega življenja. Bil je dolgo v'rsto let star o sta »Sokola« in predsednik vsein ostalih narodno - naprednih društov, kar je bilo posebno ležavno in odgo- vorno med svetovno vojno. Po prevratu je stal na čolu brežiške- ga mesta kot gerent, Z niemu priro- jeniin taktoni, s finiin nastopom in izredno prijaznostjo je znal voditi ee- lotno meščainstvo baš v dobi preobrata tako sprelno, da ni prišlo do nikakih incidentoiv. Kdor pozna razmere, ki so vladale v oni dobi, nioua priznati, da n oben a druga oseba ne bi mogla rešiti te silno delikatne naloge kakor liaš dr. Stiker. Bil je izboren diplomat in napreden politik. kakrsnih je Ie bo- re malo. V svoji. stroki pa je bil pri- zna.n dober svetovalec, ker je l)il i/-- boren pravnik.-. Kot olovek je bil mehikeffa, dobrega srea; z veseljem in radevolje je poma- g.al vsakomur, tudi nasprotnikom, kcr ni poznal nobenoga sovrastva, ce je bil kdo v stiaki. V družabnem življenju je bil vedno interesanten in zabaven. Ni bilo raz- položenja in veselja v družbi brez ori- ginailnogü, duhovitoga dr. Stikerja, l^rezice in vsa okolica se zaveda ve- like vrzeli, ki je nastala po smrti bla- gopokojnika in /aluje odkrilo in iskre- na. Ugldeni rodbini, ki je laliko uver- jona, da nam ostane pokojnik za ved- no neizbrisno v spam inn, naso naj- globlje sožalje, K sedanji politiki Kmetsko- demokratske koalicije, V Celju, 8. julija. V tram Ik u, ko |)isem te vrsle, mi še ni. znano, kaka odloritcv je paella, v no^- f'ojsnJL avdijenci šefov vladnih in opo- ^'«iiskib skupin pri Nj. Vel. kralju. ktalisoe vladarjevo v tern ostrem boju nj©d dvema svetoma, konservativnim, absoliitisticnim in naprednim, demo- kraljcnim gotovo ni lahko. Strank«, ki so doslej tvorile vladno večino, imajo dejansko tudi za .seboj dve tretjini Na- rodno skupščine in so sklicujejo na to. da bi po vočinsketn prhuiipu morale ostati na vladi in delati naprej s to Na- rodno skupščino. Zdelo se je tudi de- jansko v eotrlek in še bolj v petck, da bode to stališče prodrlo, znova prodrlo kakor žo onkrat februarja meseca. Včeraj «e je pa ]>oložaj začel obračati \ smer politike KDK, ki pravi: V vsaki modern o in pravilno ure- jeni državi mora biti zastopstvo naro- da izraz resnicnega razpolozenja med narodom. Sc: Xarodna^kupsci- na ni tako za. ;..,;..¦. u, kar jencdvom- no dokaizala tudi verifikacijska debaita v Narodni skupščirii. Pokazalo se je. da je vplivala na volitve policija in eelo aktivni ministri na nedopusten natiin saano iz tega razloga, da si je gotova beograjska klika ustvarila pre- \ladajoe položaj v skupščini in s tern tudi v državni upravi. ITpravna ko- rupcija, ki. je že dcslej skozi celo deset- lolje zaidrževaila pravi napredek drža- je . je dosGgila taiksen raixniiab, da tega ni. bilo moči več prenasati, Opozicija iz prenansWi Krnjev je worukt, nw- rala, cetudi bi testa ne hotela, začeti mijostrejiii boj proli vladajoHm raz- ¦ntcram. Ta boj proti korupciji spoco-t- ka ni imel značaja kake borbe proti Srbijancem in ga pravza.prav še danes riima: kajti Vukičevjc. ki jo bil proti- tip partizaiiiskega državnika in brez- obzirnega rcžimovca, je imel svoje po- magaee tudi iz prečanskih krajev. Po- •na'gali .so niu klorikalni Slovenei, Voj- vodinci in velik del Bosancev, Herce- govinccv in Črnogorcev. Ako bi se bila našla v tern stadiju boja proti korup- i ciji lansko jesen kaka srbijanska poli- I ticna skupina, ki bi ali Radica ali Pri- bieeviea v tern boju podprla, bi stvari ! trkl.a druga^o kakor tecejo žalibo/.e da- ncs. Netlavni shodi radikalskoga opozi- cijonalca Nastasa Petrovica in srbskih ^emljoradnikov (ki imajo sicer v staxi Srbi.ji tudi sa.mo jednega poslainca) so jasno ijokazali, kako hudo trpi pod ; koruptno, podkupljivo in komodno ni)ravo tudi srbijanski kmet. Zato je na zboljšanju razunier interesiran tudi Oiii. za katerega brez para ni pravice. Ali formalno v skupščini nialodane ni ! /astopan. Zato so morali Hrvati, pre- j cam ski Srbi in napretini Slovenei v j prve Ai'ste boja za izbolišanj« n.a.še iiprave in srbijanski korupcijonisti so v svoji zvitexsti ip v strahu 7^a sroje privilegije ustvarili strab Beograda in ! Srbije pred »precansko fronto«. Beso- da je dala bosedo, jt'd'na znabiti usodo- polna fra,za drugo, in. tako je zaicel na- stajati prepad med našim Pijemontom in »novimi« pokrajinami. Mi tu smo koneeno hoto ali neboto /,ačeli identi- i'iciraii vse srbijainske politike z ko- rupcijwii.sticnimi. interesenti, to toliko I bolj, ker so nas razmero še huje bolele ! ko malo razvajene Srbijance. | V tern težkem ozraciu so se poostro- Vali boji v Narodni skupšeini do teh- nične obstrukuije in konečno do uso- i depolnih strelov. Zmnaj je pa malo poprej brumela ulica v Splitu, Zagre- bu i,n Beogradu proti zunanji politiki vlade radi znanib nesrcčnih ncttun- -skih konvencij. Jasno je bilo, da mno- gokaj ni prav v upravd, v notranji in zunanji politiki vlade; tudi razne »me- re« niso mogle pokriti zalostnega dej- stva, da niti vlada, niti njena parla- mentarna veeina nista znrožni obvla- dati ])oloza]a in vrniti državi redu in tnira. In tu sta prišla Stjepa>n Radič in Svetozar Pribicevic tor sta rekla: nam jic zadcxstuje samo foriinalna de- tnisija sedanje vlade, da bi se tako kot februarja meseca vrnil na krmilo dr- ža,vo isti režim z nekaterimi zamenja- nimi statisti, ne, sedanjß nezmožna vlada mora odsiopiii in mora nasto- piti opozicija, da izvede volilve hi po- kažfi, ali zctnwre ona voditi boljso, zn i drzavo koristneßo politiko. Ni parla- j mentarni princip, drzati se forirnalno ! vceine, temvee pravilno je in je tudi | povsod na zapadu v navadi, da pade- | jo vlade, ki so se panesrecile in jiride- \ jo na vrsto novi ljudje. in nove skupi- • ne. Radu'j in Pribicevic sta šla celo I tako daleč, da bi privolila tudi v i noutralno parlamentarno vlado, ki bi j izvedila volitve in tako dala državi no- i vo, goiovo pravilnejse izvoljeno za- stopstvo. Okrog teb dveb glavnib naziranj se- daiiijo formalne vceine v skupščini in o])ozicije se suče sedaj v Beogradu 1 glavni boj. Položaj je pri opoziciji po- ! sebno težaven, ker no jnanjka vec ko energicnih glasov, da s takim politic- Pripra^IjatuJe sievtralne vlade? Odgcditev Narodne skupščine do jeseni, volitve spomladi. Beograd, 9. julija. Zdi se, da je vce- J rajšnji odbod Stjepama Radica iz Beo- ¦ grada povzročil v beograjskih hegerno- nističnih krogib znaten preokret. Do- ! c'im so hegemonisti še veeraj zatrje- j vali, da tvori obnovitev prejšnje vlad- ! ne koalicije edini izliod iz situacijie, j poročajo claaiasnji beograjski listi, da «e v režimskib krogib resno razmotri- va moznost koniproiniisa med stališčem Ivmetsko-demokratske koalicije in sta- liščem dosedanjili vla'dnih strank. Med radikaili kakor tudi med demokrati prevladuje prepriča.nje, da bi bila od- goditev Narodne skupsUne do jeseni, nato njen razpust in razpis novih vo- niin Beogradom ni mogoce imeti no- | benega opra\ka več in da je treba iz- vesti abstinenco iz Narodne skupšči- ne. S brvaskciga iia.rodnega in tudi s čisto človeškega staMšča je marsika,j> razuinljivo. Ali eno pa ostane: n oben a politika ne sine iti tako dalec, tudi v sKičajm največjilr zi,oupotreb veeine, da bi prinesla našemu celokupnennu državnemu organ izmu ne\iopravljivo škodo. Zato jo rekel že Radio ob po- grebu lirvatskib mučenikov Pavla Rai- diča in dr. Basai'ieka mirno in pa- metno bosedo, da smo kljiub vsemu pri- pravljeni na sodelovanje z Beogradom na ljubo naši skupni domovini. Na | tem pozitivnem stalisču kaie tudi vz- trajati. Ce bodeino ali smo sedaj po- raženi, to ne pomeni konečno vsega; najsa kulturna in gospodar.ska moc, pa tudi naše število nam bode konečno pomagalo, ne rečemo do zmage, pac pa do uveljavljenja naših politician na- čel. Svet se vseeno ne suoe naizaj v ; Vukicovicev in dr. Koroščev srednji vek, ttvnvoc proti ]irosvitljeni.m domo- kracijaim zapada. __________________________________________________________________________________________________ I Nadalnji razplet krizp. Minuli petek popoklne in zvočor so bili nadvoru v avdijenci po vrsli Aca Stanojevič, Ljuba Davidovic, Ljuba Davidovic in dr. Korošec, v soboto pa se dr. Spaho in dr. Marinkovie. Polo- ža.j je vsaj na zunaj bil tak, da se ob- novi stara vlada z malenkostnimi osebnimi spromembami. Na večer pa je poklical kralj v skupno avdjjenco vse šefe politicnih strank in ponoči so Svetozara jPribičevica posebej. Oči- vidno je šlo za poskus, da bi so doseglo neko premirje med KDK in vladnimi strankami. Ka'k je pa bil pravzaprav rozultat, se vsaj doslej ne ve. Če bi bi- j lo verjeti vcerajšnjim porocilom iz ta- kozvEinib »poučenih« kro.gov, »nasta- ja« tudi med radikali razpoloženje za neutralno vlado. Položaj je zaenkrat. nejasen. Stjepan Radič o ostavki vlade. Napram dopisniku za:grebškib. »No- vosti« se je izjavil o sedanji ostavki vlado s'ledeeei: To sedaj nfe pomneni mnogo. Pomenilo bi, ako bi se takoj zgodilo. Sedaj ni vec v vprasanju iz- prememba kako osebnosti nego izpre- litev za prihodnjo pomlad edina mož- na solucija za izhocl iz sedanje krize. Veliko pozornost je vzbudil včerajiš- nji" poscl kralja pri vojvodi Stepi Ste- panocicu v Gačku. Ta sestanek tolma- cijo v politicnih krogih kot dokaz, da se resno ra.zmotr.iva možnost imeno- vanja nevtralne vlade pod predsed- stvom vojvode Stepe Stepanovica. Po- ložaj je trenutno tak, da je načrt obno- vitve Vukičevičevega rezimß definitiv- no propadel in da se išce izhocl iz si- tuacije, upoštevajoč stališče, ki ga za- vze.ma KDK. Oclgoditov Narodne skupščine do je- seni, volitve spomladi. t i _i .i . -1 i i ii i. .. ii iii i......... I,. i___________— - i meniba rezimiai. Če ostano sedan j a skupšcina in bo vlada sestavljena iz stranke, iz katere je izšel niorilec, po- tem bo to katastrofalno. Skupščine ni vec, izginila je z zloeinom in nimai več moralnih kvalifikacij, da bi sestav- ljala viado. Preostaija samo kralj in narod. In to sta dva faiktorja, ki mo- rata državo privesti do resit ve, redai in ustavnosti.« Povratek Stjepana Radlcav Zagreb. Včeraj zjutraj so zapustili ranjeni hrvatski paslanci Stjepan Radic, dr. Pornai1 in Ivan Grandja Beograd in so se odpeljali z jutranjim brzovlakom v Zagreb. Že med potjo je doživljal Stjepan Radic toliko dokazov prijatelj- stva, simpa.tij in udanosti kakor doslej še noben hrvatski politik. Povsod na več jib kolodvorili za stave,, godbe, ze- lenje, manifestacije tisočev. Sprejemi i v Vinkovcih, na Brodu in v SLsku so bili pravzapraiv ogromni ljudski tabo- i'i, na katerih se je vzklikalo Radical, Pribieovicu in celi KDK. Kolasalen je l)il sprejom v Zagrebu, kaiinor je pri- spel brzovlak sinoči ob 6. uri. Vse me- sto je bilo v cvetju in zastavah ter sko- l'O vse in'ebivalstvo na nogah. Listi ce- nijo množico, ki je napolnila trge pred kolodvorom in ulice proti Radieevem Btanovanju, na okrog 100.000. Dva zastopnika HSS sta imela kratka na- govora, Stjepan Radič sam pa se ni inogel govoriti. Demonstracij ni bilo; kolosalen sprejem saan je pokazal po3i- tičnein.u Beogradu, da ne bode kazalo iti z glavo skozi zid. Yodja „makedonstvujuščih" general Pretogerov ubit. V noči od sobote na nedeljo so oH pol 2. uri streljali trije možje na sre- di Sofije na dva sprehajalca. Jeden od napadencev je oblezal na mestu mrtev, drugi pa je bil težko ranjen. Ko so ga prepeljali v bolnico, je ob 3. uri zju- i traj umrl. Izkazalo se je, da je bil ta I ranjenec poveljnik makedonstvujušcili I general Aleksander Protogorov, mrt- vec pa privatni detektiv, ki ga je radi osebne varnosti spreml'jal, ker so bili izvrseni zadnjih osem mesecev na ge- norala trije atentati. Po vsem soditi, gre za notranje spore med voditelji i naked on st vu j use i h. ' Dotnače vesli. T Dr. Ljudevit Stiker. Skoraj težko mi je napisati tudi te kratke spoinin- «ke vrstice niozu, ki je živel tu v Ce- lju toliko let med nami. V čaisu, ko smo ustanavljali na nekdanjem Staj'or- skem Narodno stranko, je bil poileg dr. j Kukovca, dr. Božiča, pokoj. dr. Janka Serneca tudi dr. Ljudevit Stiker na vodilnem mestu. Bil je v stranki clan izvrševalnega odbora, strankin blagaj- nik, jak in populären govornik ter or- ganizator. Zelo neradi smo videli nje- gov odliod iz Gelja v Brežice, dasi .snio vecleli, kako so ga tamkaj potrebovali. Pokojnik je bil v privatnem, poklicnem in politicnem življenju kavalir. Mi- i slim, da sem s tem povodal vse. — r. d Protestni shod privatnih name- ščencev v Celju proti ukinitvi nedelj- skega počitka v mestu Gelju in proti poda'ljsanju delovnega časa v trgov-' skih obratih se je vršil sinoči v Na- rodnom domu in je bil izredno dobro obiskan. Na sbodu so govorili: zastop- nika del. zbornice v Ljubljani in Za- grebu gg. Tavčar in Kunčič, zastop- nik eksp. del. zbornice v Mariboru g. Gob, zastopniki zveze priv. nameščen- cev iz Čakovca, Zagreba, Maribora, Ljubljane in Gelja. Sprejela se je so- glasno resolucija, v kateri se odobra- va nacrt delavsko zbornice o dclov- nem c-asu, predložen velikima župano- ma v Mariboru in Ljubljani. V tem na- ertu se zahteva med drugim za mesto Celje status csuo in so dokazuje, da je iStrau 2.______________ štrv, 76 ~ " ~--------------------------------------------------_______-NOVA DOB A« ~"~ Celje popolnoma nepotrebna. Ta reso- lucija se predlozi dan.asn.ii anketi ve- likega župamslva o odpiranju in za- pirariju trgovin, ki se vrši na celjskem magistratu. Navzocih je bilo na shodu nad 150 privatnih nameščencev. Shod je bil" inestomia precej buren, govorni- ki so želi za svoja temeljita izvajanja gromovto odobraivanje. d Zveza organizacij občinskih usluž- bencev in upokojencev v Sloveniji je iinela včeraj v Gelju svoj obeni zbor, ki je bil dokaj dobro obiskan. Deloga- tov je došlo iz Maribora 00, iz Ljublja- ne 50 in iz Ptuja 8. Po j,u Iran join Bpwjjemu na kolodvoru se je vršil sku- pen zajutrek, nato slikanje v mostnem vrtu, ogled mesta in ob 10. uri glavna skupščma. Po obedu so se udeleženci razšli na razne izlete in zvečer do- mov. d SUmovanjske Itise g. Westna in vojaske sal-aye smodnika. Danes zjiii- traj se je vrsilo v Aleksandrovi vojaš- nici posvctovanjo zastopnikov mestno in okoliške bbeine ter vojaštva o pre- Btavitvi vojaške zaJoge swiiodnika pri okoliškein pokopališču na kak drug primären prostor. Ta prestavitev je pastala sedaj posebno nujna, ker misli . zidali g. Westen ob cesti na pokopali- šče stanovanjske hiše. Vojaska oblast je obljubila, da bode zaloffo smodnika v naj'krajsem času prestavilai. S temi bode tudi zeJo ustregla željam celega taanosnjega oikol iša. d Godbeno društvo zeXeznimrjev v Celju prirodi dno 2, septembra na Doč- kovem trgu svojo j'avno tombolo in prosi druga društva, da bi so na to oziraJa in ta dan ne prirejala svojih prireditev. | d Dijaška kuhinja v Gelju je pre- jeJa 100 D iz g. dr. Sernec-Žumer-jevc pora.vnave. Iskrena hvala. d Sedenidesetleinico je obhajal vöe- raii v Št. Jurju ob J. ž. višji vojtni ku- rat v pok. g. Jakob Marzidovšek. Ca njena 4-letna se- stra Marijia; nadalje 8. julija 41-letna. posostnica Lucija PoJjšak in Loke pri Zidanem mostu in Ivan Gaberšček, 44-loten delavoc iz Ostrožnoga. d Z avtoniobilom v izlozbeno okno. Danes zjutraj se je pripeljal lastn ik autotakse v Sl'ovenjgradcu Antoii Zmajide z 18-letnim strojnira ključav- niicarjoin Josipom Grilom iz SI oven j- gradca in 25-lotnim poscstniskim si- nom Mirkorn Hribornikoin iz ])ovž z automobil om v Gel jo. Ustavil jo pri Skobernetu in naročil tovarišema, naj gresta zdraivit niaicka v gostilno, do- čim bo on odšel obiskat svojo mater. Ta dva pa ga nista poslmšala, temveč je sedeil Gril k volanu in se odpoljal s Hribernikom v mesto. Pri »Črnom or- Jti« sta jo zavila v Kolodvorsko ulico in nctii'avnost zapeljiala v izložbo q-osn. Kricka. Tarn sta pobila izložbeno ši- po in napravila v izložbi šo dnigo sko- do, vsega skupaj za cca 12.950.— Din, do.cim coni izvoščok Zmajde skodo na a.utomobilu na 10.000 Din. Poliei.ja je d'ala mladenicema se povrh priliko, da v njwiorn kotrn prespita mackn. d Olepšcvalno in tujsko-prometno drustvo v Celju namerava zojiet rriro- jati k one or to v rnestnem parku in si- cer ob nedeljah dopoldne od pol 11. do 12. ure in v četrtek od 8. do 9. uro r^r. Ker so vsled precejšnjih dr- ' ¦ oblastnih ta'ks ti koir-rrti , ako bo udeležba pri istih se društvu naklonjeno cbcin- bivu littprosa, aa te Koncerte polnoste- vilno posoea. Vstopnina za vsak kon- cert znaša 2 Din. Prvi koncert se vrši 12. t. m, i d Boj med orožniki in ubeglim lmznjenvem. Iz tuka.jsn.ie kaznilnice je pobegnil neki Svotko Avgust. Trije orožniki v okolici so ga izsledili in ker so kctziij-enec ni hotel takoj udati, je dobil 9 vbodljajev z bajonetom. Težko ranjencga so ga proptJjaili v bolnišni- : co. | d Umrl je x Kapelah pri Brezicah ! nenad'ne snurti trgovec in gostilnioar ' Ivan Vidmar. Pogreb se te vršil vče- raj. | d So. Jedert nad Lašklm. Drama- J ticni odseik Z. D. »Zora« priredi v ne- ! del jo 15. t. m, ob poM-, uri popoldne j na vrtu gostilne B. Stokavnik narodni ' igrokaz »Divji lovec«. Yabi se k obil- I uclolcžib, i d Prepoced točenja alkoholnih pijač nabornikom. Okrajno glavarstvo v Ge- lju je izdalo odlok, glasom katerega ! prepoveduje x času od 13. do 21. jiulija. I točonJG alkoholnih pijao v obnnah \ mesto in okolica Gelje nabornikom in ! njihovim spremljevalcem. Da bi le j)o- magalo! Prosiino pa ob tej prjliki okrajno glavarstvo kot polieijsko ob- hist, nnj ukrone potrebno, da se bode z naborniki obzirno postopalo. d Jzstopi iz Davkloviceve stranke Hrvatskem se nadaljujejo. Tako so iz- stopili bivši hrvatski ban dr. Tomlje- j novic, predsednik gremija lekarnar- jev Slavko Zimimiermainn, borzni taj- nik dr. Belin in cela vrsta hrvatskih akademikov. KDK zbira ]iod svojo za- \ stave celi hrvatski narod. j d Umrl jie v Ptuju akad. slikar prof. | Rudolf Jakhcl. d Nds drac/i klero-mdikalni režim. Navzlic dejstviu, da je dJonos nepo- srednih davkov x naši državi. lani na- prain 1. 1926. občutno na,zadoval, se donos noposrednih davkov v Sloveniji napräm 1. 192(5. ni zma'njsa.l, temveč se je še za nekaj niilijionov dinarjev pove'cal. Slovenija je v koloilarskom l'etu 19'27. vplacala na neposredliih davkih (tekocih in zaostalilt) 227 mi- lijiomov 825.911 Din napram 221 mi- lijonoiv 857.234 Din v 1. 1926. Te šte- vilke naim naibolj jasno tlakiiizujojo, da so bile davčne olajšave, ki so na.ni bile priznaaie po financnih zakoinih za J. 1926./27. in za 1. 1927./28. le na- videzne. Ob priliki sprejetja teh daivč- nih olajšav je kleroradikalno caisopisje izraeunalo ogromne vsote, za katere naj bi jim uspelo zmanjšati davčno obromienitev Slovenije. Da vena pra.ksa pa na/m je pokazala, da finančno mi- nistrstvo ne misli resno z daveno raz- breni'onitvijo Slovenije, ki naj so na- dalje navzlic d&včnim olajšatvam osta- ne molzna krava. Primanjkljaj, ki bi naistal zaraidi davenih oilajsav, si je fin an on i minister zagotovil s poost re- no daveno prakso. Krivica, ki se godi Sloveniji pri pobiranju davka na po- slovni promet, se tudi lani ni zmanj- šaia. Na račun tega je placala Slo- ven ija v I'. 1927. nič rnanj kak or 42.4 milijona dina;rjev napram 39 tnilijo- nom dinarjev v 1. 1926., dočim je pla- cala. Srbija (s Črno goro) le 33.9 mi- lijona dinarjev, Hrvatska in Sla.voni- ja 48.6 milijona dinarjev, Vojvodina 33.5 milijona dinarjov, Bosna in Her- cegovina 21,7 milijona dinarjev in Dalmacija 5.2 milijona dinarjev. — R-azuine se, da naši klerikailni poslan- ci ])ripovedujoj'0 svojim volilcern ]^o deželi, da so jim zmanjišali davko . . . d Izvanredno dobra letina v Sremu. Iz Vukovara poročajo, da je žetev ječ- mena dokončana. Jecmen je vrgel od 16 do 18 meterskih stotov na ha, me- stoma celo 20. Prioela je žetev pšenice, ki dajo 20 do 22 meterskih stotov na ha. Vsled tako obilne letiiha je zai- oela naglo padati cena koruze, ki je že izpod 250 Din ^a meterski stot. Isto- tako dobra letina je v severozapadni Srbiji in v Bosni okrog Brčkega. d Zveza meščanskošohkih učiteljev jo iimola zadnje dni preteklega tedna svoj kongres v Maril)oru. .Mai'iborski tovariši in mariborsko mesto sta došle gaste kar najl'epse in najgostoljubnej- še sprejela. Na kongresu se je med drugim povda.rjala potroba po enoinem ziakonu za meščanske sole, ki jih je sedaj v državi 159 z nad 1.600 uci- ] telcjev, relaitivno največ v Sloveniji. V Srbiji saimi še nirnaj'o meščanskill sol. j d Pogoji za sprejem ticencev v j ohlastno (Ivohliu) vinarsko in sddjar- sho solo v Mariboru. — Novo kot 57. | so'lsko leto 1928/29 začenja sredi sep- tenU)ra. boianje traija dve leti. S solot je v zvezi internal za gojenke. Za.vod iuia lia.mon, da izobrazuje kmecke si- i nove, ki ostatiiejo po končani kmetijski soli doma na kmetijskom gospodar- stvu. Kolkovane, lasfnorocno,, na. celo . polo pisane prošnje (kolek 25 J)inJ za sprejem je po&lati ravn,atol.istvii obi. dvoletne vinarske in sadjarske sole v Mariboru do 1. avgusta t. 1. Prošnji se inoraj.o priloziti: 1. krstni list; 2. do- movnica; 3. odpustnica, odnosno zad- nje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih iirosilcih, ki ne vstopijo v zavod ncposredno iz kako druge sole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo placevah stroske šolanja; 6. obvezna izjava starsev ali varuha, ki roflektirajo na kako podporo iz javnili sredstov, da bo njih sin ali v!ir>ova;nec ostal pozneje na domaci kmetiji, v natprotnom .ovoljno, se odklonijo. Oskrbnina za. mladenice iz mariborske oblasti znaša do preklica J50 .Din. Placuje so ^iiaprej. Izkljucenim in^ sajnovoljno izstopivštm učencem se vnaprej pla- L-ana osikrbnin.a ne vrne. Pridnim si- tiovoin ubožjiih posestnikov so po imož- nosti dovoljuje po|)olnoma ali do po- lo vie« prosta 'mesta v internatu. V torn slucaju je treba podpreti prošnjo z; ufadno (od obcinskoga in davenoga tiradai) potrjenim spričevalom ubož- nosti ali izkazom premoženja z na- vedbo družinskih in gospodarskih raz- mer, predpisanih daivkov itd. Podrob- nejša i^oija.snila daje ra,viiateljstvo o]}]. dvolotn« vinarsko in &adiu,rtiko so- le v Mariboru. Prošnjo za sprejem so resujejo pismeno. — llcunatelj: An- d'rej Žma\'c. d V Tepanjih pri Konjicaii, jo te- kom gostilniskoga prepira danes ol) 3. uri. zjutraj zabodel neki Stražnik kiineckeiga l'anta Ivana lJozeba \- vi'at in ga jo tožko I'anil, d Spcdicija, carinsko posredovanje protoklirane tvrdke Franjo Jošt v Ce- lju izvršuje po svoijih okspoziturah vsc uvozne in izvoizne carinsko-posred- niške posle, oskrbuje replamacije, da- je nasvete, poja.snila itd. tor se za toe- no in najoenejeo izvršitev interoson- tom najbolje pripoiroca. Industrijalci, trgovci, obrlniki in posaimezniki, ki do- bivajo iz inozomistva carinske pošilj- ke, oz. ki izvazajio kakršnokoli blago, jiaj se poslužujojo to solidno domatčo carinsko-posrcdni.ške tvrd'ke ter spo- ročajio svoje željo in vprašanja na pi- parno v Gelj'u, Aloksamdrova ulica 4. Mestni kino Celje. Pondeljek 9., to- rck 10. in sreda II. jiulija: »Antoni- j(u. Veličastna dranna h španskoga življenja. V glaivnih ulo'gah ////// Ihn- imta, Fred Sohn in Warwick Ward, znan iz velefilma »Variete«. Original- ni posnetki iz Špamije. Bikoborbe. V resnici naijlepši film cele sezone, zato ga vsakomur najtopleje priporočamo. Pri preclstavah svira prvovrsten or- kester! — Predmaznanilo: »Vrt 1000 slastu (Paul Richter) in »Žena brez pajcolamu (Gösta Eckmann). Hmelj« VII. poročilo Hmfiljurskfiaa društva za Slorenijo o stanja hmeljskih na- aadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 7. ju- lija 1928. Zelo lepo poletno vrcme po- vzročuje, da se lepi nasadi normalno razvijnjo. V teh so skoro vse rastlino dosoglo visokost drogov oz. žičnega ogrodja. Ka^tlina imia obilo panog, Po lumeljski stenici zelo opustošeni nasadi se niso vidno izboljšali in bo- do dajali le pičlo letino. Ako bo vTOcina, ki jie nastala zad- njih 14 dni, šenaprej uplivala na kul- ire,, se bo letina še zmanjševala, ker l^stlina že sedaj trpi vsled vročine. Teimeljito proinocenje zemlje bi bilo nujno ]^otrehno. Stonice so se poizgubile. Od poronospore ni slodu. V zadovi kupčijo ni ka.i zaboloziti. _____________Drustvono vodstvo. PoSe 2S obračunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Sirossmayerjeva I. Ozimna sovka kot hmeljski skodijivec. Žtevilo škodljivcev, ki pretijo hme- lju, je prav veliko. Polagoma, pa sta- novitno se prikazujejo tudi v nasem okolišu. Minule dni semi innel vnovič priliko dobiti ehega izmed njih v roke, Gospod Dušan Zangger iz Gel ja mi je po.sla'1 po svojcslii oskrbniku štiri škat- ljice ifoscnic, ki so tik pod zemljo ob- grizo\ ale trte hmelj.ske rastline in }o un ice-vale. Ko serai si novega sovražnika na- tancn-eje ogledal, sem sj)oznal v njem go.senico ozimne sovke (Wintersaat- oulo — atgrotis segetum). Ker sj)ada med one swraiznike, ki zamorojo po- yzrocemti hmeLjarju prav obcutno skedo in ker je še nepoznan, je nujno potrebno, da si ga agledamio natanč- neje in to temibolj, ker je že nemskim in čoškim bimoljarjem napravil veliko škodo. Oziinna sovka je neznaiten metulj- ponoc-njaik, med'le barve, srednje veli- kosti, ščetinastih tipa'lnic, rumeno- rjiaivih, orno-praišnih in crno-pi.sanih «prednjfih in belkastih zadnjih kril. Dolg je 20 limn, razpetost kril meri 40 mini. Njegova tolsta gosenica je do 50 mm dolga, rjaivkasto-sive barve, ki so na trebubu spremiiija na zolonka- sto. Na hrbtu ima dva runnenkasta traka. Ona žre ponoči nežne dele ra.z- nih rasllin, se padnevi zarije v zemljo in zvijo v klobčič. Gosenica prezimuje in se meseca aprila pretvori v rdečo- rjavo bubo. Meseca majnika se pri- kaže metulj, ki polaiga srs'oja črna jaj- oeca ])onoci na razno listje in na rast- linske poaiajiJikG. Iz iajoac »rilözeio v 14 dncJi ma'lo goseniciee, ki zaonejo taikoj svoje podzemeljsko, uničujooe delovanje. Popisani škodljivoc je sprejel svoje ime zaradi tega, ker se gosenica po- sebno rada zadržuje v mladem ozim- nein žitu, ki ga zaimore uničiti. Ško- dujo pa tudi drugim rasllinam — tu- di hmelju — ker je silno pažrešon in malo izbirčen. Kot c-bramibna sredstva so priporo- čajo: 1. Nabiranje gosonic ]iod zomljo podnevi na imestu usihajočih rastlin. 2. Nabiranje gosenic ponoči pri uni- čujočein delu s pomočjo svetilfce. 3. Lov na mietulje v posode iz stekl.-i s širokimi vratovi (kakor za kompot), v katere se do ene tret j ine nalije z vo- do stamjmni sirup ali strd. Prav do- bra vaida za metulje je tudi presni ja- bolčnik, pomešan z nekaj š]iiritom. Ta- ko ]>ripravljene posodo se obošajo 1 m nad zomljo na himeljski drog ali ka>k drugi kol tako, da posoda posevno vi- si v zraku. To obrambno sredstvo se najbolj priporoča, ker se nevarnost v koi'onini zatre. Priporota se tudi za vinognule, kjior ob čaisu zoritve povz- ročajo muhe, ose in sršeni na grozd- ju praV občutno škodo. Z veseljcm se «pominjam, da sem pred leti v jeseni v eno sanio taksno T'osotlo nalovil 304 sršene, vec sto os in brezštovilno raz- nih muh. 4. Končno se obranimo ozimne sov- ke, ako varujemo krta, kosa, vrano in druge žužkojede ptice. Ponovno se vsi hmeljarji opozarja- jo in naproäajo', da skrbno zasleduje- jo vse sovražnike hmetl'jske rastline ter proti znanim vestno uporahljajo pri- porooona obrambna srodstva, nezname pa ta;koj ,javi.f.o in pošljejo Hm>. dT. v Žalcu. 0 letošnji kmetijski razstav^ v Pragi poroca g. Fr. Kaifol v zadinjem »Kme- tovadcu« sledeče: »V zvezi s proslavo desetlctnega o]3»toja češkoisloiviaške re- pu 1)1 ike, jie priredila Zemedeilska Jed- no ta (I S. R. od 15. do 21. maja po- mladansko kmotijisko razstavo v takoni obsogu, da je prekašaila vse dasedanje ^ev 76___________________________»NOVA DOB Ac______________________________________________Stran 3. take prireditve. Sodelaval je ves polje- delski znanstvoni in praktični .svet, od nagvišjih do najnižjih državnih in pri- vatnih gospodarstkih institucij širom prostrane države. Vse to ogromno de- lo, v katerem se zrcali dull in strem- Ijonjc po naipredku, je napravil na obiskovalce nepozabno lep vtis. Bil je to ]>raznik države, kakršnoga kmetski svet še ni videl. Razstawna slav.nost je prioela s tern, da je čoškoslovaška po.ljede.lwka aka- demija v Pragi priredila due Iß. majfci t. 1. v palači Aka.dtMni.ie na cast ino- zennskim gostoin zborovanje. Otvorit- ve.no predaiva.nje je imel minister g. M. Jfodža. Predaval je tudi znameniti t-cski ucenjak dr. Stoklasa o zvišanju produkcije potom ogljikove kislino in radija». Predavanje jo vzbudilo sploš- iLo pozornost. Po predavanju so si gostje ogledali razne kabinete, napra- ve, ucilnice itd., nad kalerih vzornost- jo se niso mogli dovolj načuditi. Ves znanstveni aiparat je tako izpopolnjen in vsestramsko zasnovan, da m-ora člo- vek le strmeti nad to najvisjo ustano- vo. Geskos'lovenska Akademija Zeme- delska jo bila osnovana 28. decembra 1924, on a je matica in duša tamoš- njega kmetijstva, ki združuje znan- stvenike in praktične poljede.l'co. Aka- demija izdajia strokovne lisle, učne knjige za kmetijske šok, vzdržuje slo- vansko-kmetijsko centralno biblioteko ter citalnico, ki vsebuje ne sanio češko- sloivaško poljedelsko literature temveiJ Sed«M vidim, ko sem enkrat Icupil, da je veklrgo- vina r<. Sitr- niecki, Celje, najholjši vir za iialuip sukna, kam a urn a za rrcške obl-.-ke, volne, svife, cefirja in clelena za žcnske oblekc, platna, oksfo-da, modroUska, evil- ha ter sploh vse manufakture, ker je yse prvovrstne kakovosti iz naj- boIjSih svetovnih tovarn i:i mnogo nizja cena, kako:" povsod drugnd. zuiogo vdiet^ovlne R. Sterms^ki, CeSje. tudi slovansko in najvažnejšo inozem- ] i sko. Znanstvono dclovanje akademijo I se vrši v 6. odsekih ter ima 42 delov- nih stalnih komisij. ' Središče vseh prireditev jo pa bila kmetijska razstava., ki jo pokazala,, da ! je češkoisloivaška država v prvi vrsti poljedelska in ind.ustrijska dežela. Na ' vsem obširnom prostoru prod zgrad- i hami in mi'd njimi je bilo razstavljeno \ breaštevilno polj^delskih .strojev in ! orodja. Vccino teh strojev izdeluje do- I mac a industrija. Videti je bilo na.jraz- j j ličnejšo pluge, lokomol)i'lo, domače in uomske ter anicriške traktorje, ljra.no, valjarje, različne sejalno in kosilno stroje, kultivatorjie, oko])alnike, veliko 1 in manjše mlatilnice, najrazlicnejae ! sesalke in škro])ilnice itd. Zelo zani- i niive in jako pestre so bile tudi pri- ' ! prave za flektrifikacijo km.otij.skih obralov, ki postaja cinida'lje važnejša. j Zanimiva je bila tudi napra.va za i 1 unietni dež, ki služi zalivanju njiv in | j travjukov. j i V lazstavnih zgradbah sta zavzela ' j največ prostora razstava melioracij in | i kinotijskega šolstva, Iz mnogoštevilnih | j načrtov in risb aigrarnib operacij, hi- j i drotelmicmh zavodov itd. je bilo vi- j I deti uspehe* izboljšanja zemljišč, i I zgradb, hudournikov, napraive nasi- | j pov, zlozb zemljišč itd. po vsej drža- ] vi. Od jircvmta f.emkaj so ondotni do- j želiii in killsurni zavodi izboljšali nad , 100.00') ha zcir.lj'C in jo napravili spo- i sobno za obdelcvanjo. To delo je stalo | nič maiij kakor 858,000.000 Kč. Da- ljie je urad za agrarno reformo poka- { i zal na številnih nac-rtih, kako so se j razna veleposestva parcelirala in na- i selila.. I Za ¦nwlioracijami jo sle-dilo knwtij- j sko s'olstvo. Ta razstava je pokaza-la, j kako visoko je razvito kmetijsko sol-- j j stvo na Českem. Ge pomislimo, da ima [ j Češkoslovaška 272 kmetij.s'kih in go- | I spodinjskili šol, potem nam je razum- i ljivo, da je tainiošnje kmctijfitvo tudi j tako napredovalo. Znacilno je, da je = najpopularnejši tip solo emoletna knie- \ tijska sola, istotako tudi desetmeseena : gois'podinjska sola. Zelo zanimivo jo ! zasledcvati tudi razvo-j kimetijskoHna- ; daljevalnih sol. Teh je bilo v proteklein. I lctu nit1, mani kaikor 871 « 40.3RR ns*oTi- j ei in ueenkami, za katere je izdala dr- I žava 4,200.000 Kč. Številne kmetijske in gospodinjske sole so razstavile svo- 1 je bogato zbirko uenih pripomoc-kov, mnogo slik, fotografij, orodja itd. Ze- lo, veliko jie bilo slik raznih. škodljivcev ¦ in tudi raznih pripomočkov za njih I zatiranje. lzredno lepo je razstavilo ! velepotsestvo visoke sole Uhfineves raiz- \ \ no orodje, lepe slike, dalje vime, raz- ! svctljeno z elektricno lucg'o, na katerem ! je bilo videti mlečne žile, itd. Kmetij- | sko-naidaljevalne sole so pokazale svo- ja ročna dela: obešalnike, toporisča, kožare, leseno orodje, ograje itd. Za- stopana sta bila tudi hme»l'jarstvo in sladkorna industrija, ki sta razstavila | svojie pridelke. Lepo in dkusno je bil : pripravljen tudi milekarski oddolek. ; ki je bil napolnjen z različnimi mle- i karskimi stroji, predvsem s pO'sneinal- | niki, gnetilniki itd. Razstavljen je bil I tudi sir, ki ga izdelujejo tamošnje inlekai\ske zadruge. Pra:v poučno so I bile naipraivljene jasli iz pločevine z 1 vzorenimi odmerki krme za razno go- | ved. Pa tudi slike o uspehih niiolze z ! vseini ])otrebn.imi računi in izkazi o I dobi(v'ka,iio«no«ti. Oddelek za-se je tvo- i rilo ribarstvo. Procesije obiskovalcey, ki so sledile en a drugi. so so zanimale za to lepo panoigo. Vrtnairji so pomaigali pri splošni dekoracijii razstave. Nadvse lope so bi- I le cvotočo hortenzije v sredi paviljo- nov. Razstavljena je bila tudi razna ' zeleinjava, zgodnja. in pozna, v kolikor , se je pac dalo v tern casu razstaviti. \ Cvetlinirji-ti'goivci so' hndi zase svo- j je cvetlicnjrtke, kjer so polkazali izred- j no lepe sobne rastline. Nekaj posebnega je bila živinorej- ska raÄstava, ki se je vrsil'a za gavejo ! zivino in za konje v prosledkih. S tern ; x zvezi jo bila zelo pouena ra.zsta.va o kontrolliern krmljienj'.u in o kontrolni j miclzi najboljših miolznic simiodoiske J in pincgavske pasme ter njih križan- | cev. Pokaz-ala je, da tioi glavni usiieh ] večje mlečncKsti pri kravah v izboljša- nein kriniljenju. Na doloeen da.n je j sledila razstava števillne pitane živine, bikov, volov in junic, ki so jih raz- stavile razne pivovarne, veleposestva, odnos-no trgovci z živino. Tudi konj- ska razstava so je vršila v večjein ob- I 7- i fe. sije na nočnem nebu in tako tvori ecloto. Siična celola se vidi pri 7 pred- noslih, Ucitere ima HtßS segu. lzredno pozornost so vzbujali polnokrvni žrebci lipicanci, arabci, angleški in ogi'ski konji ter mrzlokrv- ni belgijci itd. Zanimiva je bila tudi razstava prašičev, ki jo štela kra!sne živali jorkširske, borkširske in po- žlaihtnjene domaioe paismie. Nekaj po- sebnega in izrednega je bila razstava porutninei,. ki se je lepše človek ne mo- re prod.stavljati. ])o-seben oddelek so tvorile živali, ki jih gojijo zaradi koze, n. iir. karaikul-oyca z mladiči, srebrno- kožnate lisice, bole lisice in živiali, ki jih industrija za. kože najbolj cisla (lisice, kune itd.). Kinietijska raz.stava v l^'agi je na- praivila na vsalkogar lnogocen in ne- pozaben vtis. Brez radike strank in naroclnosti je pokazalo oeškoslovaško kmetijsko ljudstvo, kaj premore. Zna- C'iLiia in lepa potoza češkoslovaŠke.ga ljiudstva je ljubezen do lastne grude, sploh do vsoga, kar je z gospoda,rskim Olga Maryskova: ŽIVLJEHJE 2EHE Zapiski Helene Klierove. Voeraj siem bila na Falkenbergu. Ni visok, vondar je z njega prekrasen razgled na Češko in na Prusko. Gesta j'0 udotb-na, lepo urtijona,, kaikor tukaj vsaka stvar. — Kaika. raalika! Pre- mišljiovaJa sem o tern, v čem se razli- kuje narodni značaj Nemoev od na- šega, ])a &o odkritosrčnejši, to je go- tovo. Mog'Oce se je na nje zanesti. Ali to m-orda dela vera? (Mimogrede se spominj'am tu na Emila.) Ali je ona pognala ,svoje korene tako globoko v gerinansko ra.so ravno luidi njihoiviih i temeljnili lastnosti, v katerih .so loci jo | od Slovanorv1? Bila sem vtopljena v svoje misli, tako da sem docela preslišala korake. ])vignila som gkivo še le, ko sem za- slišaJ.a češko besede. Sekretär Oberländer! »Ali dovolite, da bi sedel ]ioleg vas, ko naju je slučaj zopet ])rivedel siku- paj?« Prikimiala sem malo z glaivio, me za- tajujioč se preveč, da mi ni ravno pri- jetno, ko me je zmoif v mojih mislih. »llad bi ve-del, kaj ste tako zelo ]ire- mišljevali,, da niste nikaibe pozornosti posvetili prekrasnemu raizgledu, ki se °dpira pred vašimi ocmii? Opazoval f0^1 vas precej dolgo, ali vas pogled je j tako ravnochisn-o blodil po pokraj'ini, cla mi j« bilo taikoj jmsno, da gMate, pa no vidite,« Imate prav, aJi tu sedim že pol ure. Ogledak. sem si tem^ljito vso ]>okna.ji- no. Se le potem sem se izroeila nii- sliin, ki jih je v meni zbudi|a. Ko sem nnu na daljnjo vprašanje odgovorila, o ce-m sein ravno mislila. je odprl za^udene oči. »Ali je sploh miOŽno, da bi krasmi, elegantna daraa prönisislj'evala o tatko vnžjiLh st\'u.i.re.h:?« Zardela sem iz nevolje. »0 ceni, pro- sim vas, je taki ženi dovoljeno pi'G- I misljtivaii?« j »0 toaleti, o častilcih — o svoji last- ni lepoti«, se jio sairkastično za.smejal. »In tedaj, ce jo tlsta krasotica po- ročena?« »Ba,š tedaji. Kak.šno druge interose pa naj bi imiela?« »Za domainost, za rodibino, za otro- ke.« »Kaka mtešoa.nska poštenost! Ne bil bi je v vas iskal.« To je bilo venda.r nekoliko prcvoč. Vstala sem in jozno ter s tre&očim glavsom sem vprašaia: »Za koga me imate, gaspod sekre- ta,r? Ali je moje obnasanje tu v kopa- lišču takšno, da bi vas opravieevalo k žalitvam?« Hitro mo je prijel za roko, me po- tegnil nazaj na klop in govoril s spre- menjienim, docela drugim in prisre- nim glas am: »Zelo bi me razžalili, a.ko bi me dol- žili tako nizkotnega rnisljenjai. Vaš obraz je enosta/vno preveč inteligen- tüii, da bi mogel verjeti, da bi vain za- dostovali samo domaicnost in otroci.« Njegov prisreni ton jie povzrocil, da sem poizübila na svojo običajno re- zerviraiiOiS-t in docela odkritosreno za- klicala: »In veil dar nimaan bolj gorece že- lje kot iniieti dele — ne,« popravila sem se takoj — »deco«. ObeTländ'OT se jie zaismejal. »Glej- mo, na koncu deco. Davolite«, je nada- ljeval šaljivo, »da bi si va,s dobro ogle- dal, saj ste konec koncev izjema in po- sebnost. Današnje dame se vetndar bo- jijo itneti otroke, ne tozijo ])o njih, ne z'C-lijio si jih.« »Porocila sem se zato, da bi jih iinela«, sera odgovorila resno. »Sa.mo zato?« Oberländer j eve oči so gledalo naime nezaupljivio. Oklevala sem z odgovorom. Ali sein no i(>s piH'ocila sa-mo za,to? Y tern slu- (iaju bi bila vendar laihko pocakala na Emilti, da bi bil goto.v. »Ali ni bilo to prej iz ljutez/ni do »njega«?« je /.nova vprašal sekretar. »Ah ne, ne«, mi je hitro ušlo iz ust. 1 Zai'dela sem radi »voje iiepreniiš- ljiOJiü odkrito.srčnosti, a'H bilo je že pre- pozno. Ni mi preostajatlo drug.ega, ka- kor priznati popolno resnico. »Paročila sem se, ker sem vedela, da na'ta nacin naipravim veselje staTšem, ki so me hoteli videti ppeskrbrjeno. — Nisem imela dote«, sem dodala, gna- na 130 težnji, reči niu vse. »Ali niste nikdar obzaloV'ali svoj;e- ga korakai?« ,j,o vjjrasal za trenutek Oberländer in vr>rl svoj pogled vainrc. »Dovolite,, da vaiin ne bi odrgovorila. Heceni vaim saino toliko: ako bom inie- la otroke, sem prepričana, da ga nik- dar ne bom obžalovala.« »Koliko let imaite?« »Štiriindvajset, tri leta sem poro- oena.« * »Kaj ste delali v vsiej tej dobi? V taki novi domaonosti \ondar ne more biti mnogo dela,? Gotovo cita.te jhno- go?« Zardela sem do uses. Čita.le! ])a, ])oskušala sem to izpooelka, imam tu- di svojo malo knjižnico. Ali mož me je tega hitro odvadil. »Škoda oci«, je govoril. »Vrhu tega to znieša ženi gla- vo«. On sam ni raizien svo jih strokov- nih knjig ničesar čital. Izmed caso- pisov saimo Narodno Politiko. — Ni- sem se od kraja brigala za njegovo nezadovoljistvo, ali ko se nisem mogla z njim raizgovarjati o sviojih obeutkih pri citanju, mi je to zannrzelo. »Ali dajete mar ])rednost glasbi?« je nadailjieval Oberländer v vprasa- njih. »Igrale piano? Pojete?« »Učila sem se obojega in v Pragi sem imela dobre ucitelje, ali mož ni- nia rad godl>e.« »Ali kako tedaj za Bo'ga prozivlja- te svoje večera?« se je za;cudil Ober- länder. »Jaz bi morda niti ne zaspal, ko bi si na veoer ne zaigral na gosli.« Zaprla sem oči, ker se mu nisenn upala poigledati v obraz. Da — s čim sva i)reživela sivoje xc- cere? Kaj sva pri njih pri dobi la.? Bojii-m se, da je Olicrländei' ra.zumel. s elm sva jih iz])olnila. Nehal je iz- j prasevati in za trenutek je odsel. j Zdaj zvečer, ko i)išem te vrstioe, me muči dvojni dvom. Ali s svojim sti- kom z Oberländorjem ne i)ostajam ne- I zvesta, svojiemu možu? Ali ga nisem ža- lila s toin, kar stim (ujilmiiu Moveiku nohote izdala? A drugi dvom, ki ga je zbudil v meni ta tujec s sivojimi vprašanji: Ali &em živela dobro ali slabo za teh treh let svojega zakona? Saj si vendar ne morem nioesai1 očitati — zakaj se to- rej sramfujem za to, s čimer sva pre- življ-ala svoje vecere, svoje noci? Semi vendar porocena, to je moje pravo in zraven moja dolžnost — kje* je tu kaj slabega? Zakaj torej zardevam, kadiar se na to sporanim? Zakaj sem napisa- la, da so sama pred seboj gnusim, da sem izgubila sramežljivost. Ako ni to nič slabega, zakaj bi se sraniioiviala1? Ne poznam vendar priderije malo- mestnih ni'la'dih gospodicon. Kje je Emil s svojo pošteno odkrito- srenostjo, da bi mi povedal resnico. Danes sem se v kopaliskeni parku znova sešla z Oberdänderjem. Prišel jie k meni, kakor da bi bila bogzna kako stara prijatelja. Ni mi bilo za govor- tfejnjia. V slabo voltjo me je zjutraj spravil mozeiv dopis. Pisaila sem mu pred neko dobo in ker sem bila nekako čustveno mehka radi dolgega sameva»nja (— sem tu že tri tedne, še tri in pajdeim domiov —), zato sem mu pisala zelo nežno, kar ravno ni moja navada. Napisala sem mu, da se veseliin po- vra.tka na dom, da je moje zdravje zo- pet v popolnom redu in upam, da bo najino skupno življonje mirnejše in bolj urojeno, kakor je bilo pred mojirn* odhodom v toplioe. Da se bom vrnila pametnejša in da semprepričana, da ne boim srečna sa-mo jaiz, annpak tudi on, cim se izpolni moja najbolj vroca z-el'ja j)o deitetn. Pozabila sem pri pisamju doc lla nn vse, kar mi na možu ni bilo všeč, kar me je zaililo in poniževalo, stavila sem si namenoma pred oči saimo njegove dobi'e lastnosti: odt oil vroči ton moje- ga dopisa,. (lakala sem nestrpjio ,na odgo\ us. Ali me bo razumel? Ali bo obcutil, ka- ko mi je bilo pri pisanjii? Stran 4._______________________________________________»NOVA DOB A« ________________________________________Stev. 76. Primarij dr. Fran Steinfelser se je vrnil z dopusta in zopet osfdinira- Inserirajte v „NOYI DOBI"! naprodkom v zvezi. Vse, kar je lepega in upostovanje vrednega, se tarn ceni in spostujo ler skuša poveličati. Če- škoslovaška duša je plemenita, ona cu- : ti in posluša vsakega, ki z njo rnisli j in ž njo dela te skuša pomagati na.ro- j du in clržavi. Nasa naloga pa naj bo, i da ltosneniainjo in da se uciino cd njih. ! Krnetij.ska družba bo letos priredila i j'ubilejno razstavo v jeseni prvo dni \ septera'bra in zato naj pokaže ludi Slo- j veiiija v svojili skronmili razmerah, ! kaj zmoro. Ucerica sprejme Zvezna tiskarna, Celje Spetiicsjoy cariiisko pospedovanj® ter vse v to stroko spadajoče posle oskrbuje točno in najceneie ter se priporoča protokolirana tvrdka Franjo Jošt, Celje, flleksandrova uiica 4. Fl ßlHQu naiboliše vrste II I IVIIlVIJ dobavlja in do- ll — stavlja najcenejše Franjo Jo&i, CeBjje, Aleksandrova ul. 4 Kanarček ki ima na nogi obroček, je v soboto dopoldne uSel. Posten najditelj naj ga vrne proti nagradi g. M. DOBRAVCU, Celje, Giavni trg 15. Odda se takoj statiovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin. Električna razsvetljava. Naslov v upravi. Zahvala. Podpisana se tcm potom iskreno zahvaljujeva zavarovalni družbi »Dunav« za kulantno izplačilo požarne odškodnine ter imenovano družbo vsein najtopleje priporočava. Kasaze, 6. julija 1928. Franc in Fani Šuler. Deia), nabiraj in Popolnonia mwo nalozite denarne prihranke pri varčuj v miados«, hrani, varčevati ,......, , , , _ , , m „ da stradal nc boä se ne branii stavbcni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Ceiju v starostn Obrestuje hranüne jfZ 1 Ol Večje stalnc vloge po dogovoru na|ugodneje. vioge po %& 2 jö Jamstvo za viogc uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost P'l naloibl xne»ka do 5O Din se dobl nabiralnik na dorn. ^ malßga raste '",":,7.".— Pisarna v Celiu, Prešernova ulica 6. iGramofoni in plošče i iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi I plošče «His Master's Voice» in «Columbia» | katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo P proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri I Go» 8 Leshovsek, Celje knjfgarna in weleiirpo^^na s papirjiein, pisalnimi in t>3»«Blnimi |ü»*edinvet2. ¦y| ¦¦ Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da scm ¦««IZIIallllOa peeselil svoji« čctfifarsko obs»t iz Kraija Petra certe ]] SfllHQStflllSliO UllCO B, naspioti stareniu okrožncmu sodišču Izdelujem vsakovrstne modne čevljc po meri za ženske in moSke, kakortudi športne, liribovske in tudi vsako njtnanjše popravilo. Vsa dela bom izvrševal toCno, z dobrim materijaiom po zmerniti ccnah. Za delo jamCitn.* Za obilen obisk se priporoča Martin KolŠek» cevljarski mojster, Celje, Samostanska 6. Qloboko potrti naznanjava v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem in vsakomur, ki je poznal njegovo plemenito dušo, da nas je danes ob 20. uri zapustil za vedno naš brezmejno ljubljeni papa in soprog, gospod dr. Ljudevit Ste odvetnik v Brežicah ki je po kratki mučni bolezni umrl. Ostavii naju je sami v najini boli. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeijani v ponedeljek ob 16. uri (4. popoldne) iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Brežicah. Brežice, dne 7. julija 1928. V imenu vseh žalujočih ostalih: Mici Stiker roj. Schaur, soproga, in Vida, hčerka. TLska in iz-daja Zvezna tislcarna. — Udgovoren za izxiajaitelja. tiskarno in redakcijo Milan Cetina v GeljM.