Polom fašizma. Pred nekaj leti se je začel močno razvijati fašizem v Italiji, sedaj je pa ta pojav poznan najširšim slojem ljudstva daleč na okrog po svetu, ker so se po vzoru italijanskega fašizma prav kmalu začeli snovati fašisti tudi po drugih deželah. Pod fašizmom razumemo nasilno politično organizacijo, ki si jemlje v zakup narodnost ter nastopa samostojno ali pa se priključi kaki vladajoči stranki. Večina teh Ijudi, ki tvorijo danes italijansko fašistovsko stranko, je bila poprej v službi stranke italijanskih liberalcev in nacijonalistov, pozneje se ji je pa zahotelo po večji moči in osnovala si je svojo lastno fašistično stranko, češ, da so vsi drugi narodnjaki ali naciiomalisti premalo nacionalni. Fašisti v Nemčiji imajo vse one ljudi za seboj, ki so nezadovoljni z novo republikansko Nemčijo. Kratko rečeno, nemški fašizem tvori nemška skrajno nacionalistična in monarhistična stranka, ki ima pa še svoje posebne or~ ganizacije »Hackenkreuz« in razne »Wehrbunde.« V naši državi je nastala po italijansko-fašistovskem vzoru orjuna. To organizacijo poznajo že v zadnji gorski vasi vsaj po imenu in po njenih protiljudskih delih, ne vedo si pa prav razložiti, kako je nastala. Cel<o ime »orjuna« je mnogim nerazumljivo. V Škofji Loki je to nerazumevanje pred 'kratkim neki kmetski delavec plačal skoraj s svojim življenjem. Iz Ljubljane so prišli tja uniformirani in oboroženi orjunaši ali orjunci. Hlapec je začudeno vprašal: »Kdoi pa so to?« — in ko mu nekdo odgovari: »To so orjunci!« — pravi hlapec: »Če so junci, pa naj gredo v hlev!« — Ljubljanski orjunci to slišijo in hlapca skoraj ubijejo. Beseda »orjuna« je sestavljena iz po dveh črk tribesednega naslova te organizacije:organiza cija jug^cslovanskih nacionalistov. Iz tega naziva je torej razvidno, da si orjunci domišljujejo, da so oni edini in pravi nacionalisti ali narodnjaki jugoslovanske države. Kaka blaznost je to, še večja, kot pri italijanskih fašistih! Od vseh fašistov povojne dobe so se italijanski fašisti prvi prerili do oblasti ter zgrabili za državno krmilo. Pod fašistovsko vlado je italijanski narod že hote ali nehote začel misliti, da je fašizem edini krov za italijansko narodnjaštvo. Ko je bil fašizem na višku svoje moči, je pa sedaj naenkrat padel vsled svojih nečloveških zločinov. Kakor smo že omenili, je bil opozicijonalni poslanec Matteotti v Rimu ugrabljen od fašistov ter zverinsko umorjen, ko se je ravno pripravljal, da v parlamentu razkrije velikanske sleparije in zlorabe državne oblasti od fašistovskih prvakov. hašisti so v Italiji skozi par let kvršili že nepregledno vrsto krvavih zločincv zlasti nad delavskimi strankami in nad popolari (katoličani), a šele sedaj so se javnosti odprle na širako oči. Naenkrat je zagle-dala fašistično pošast in ta strah in to usodno spoznanje je prevzeto' tudi one, ki so se znašli v fašizmu, a niso poznali vseh njegovih tajnih in zločinskih sil. Kot krivci zverinskega umora narodnega zastopnika Matteottija so se izsledili ljudje, ki so v fašistovski stranki zavzemali najvplivnejša mesta kar črez noč in o katerih širša javnost ni prav vedela, kaj in odkod da so. Naenkrat pridobljena oblastnost in bogatija teh ljudi je javnost sle- pila in šele sedaj, ko je z nedolžno krvjo omadeževan italijanski parlament, zakcn in kultura, se vse s strahom  in začudenjem vprašuje, kako je bilo mogoče, da nam je  v kratkem času zavladalo toliko zločincev in pravih člo-  veških izmečkov. Razkritja in dogodki po umoru po- štenega narodnega poslanca so že sedaj privedli tako daleč, da je konec italijanskega fašizma v prvotni obliki,  ker se je italijanska javnost streznila in zavedla, da je  nadonalizem last vseh, a"-ne samo tistih, ki si ga lastijo s krvjo, nasiljem in sleparijo. ^ Preiskava je spravila na dan zelo značilne stvari. Zločinci so igrali na visokih držtvnih mestih take vloge, da so lahko teptali vse obstoječe zakone ter tvorili nekako nadvlacio. Eden je imel v rckah državni tisk in skozi njegove roke so hodile v svet vesti o uspehih fašizma, drugi je bil državni tajnik in prvi pomočnik notranjega ministra, ali bolje rečeno njegov poglavar, tretji je vodil glavni vladni list, četrii je poveljeval javrvi varnosti itd. Pri največji moči in oblasti teh ljudi se italijanska javivost ni niti spomnila na njihovo preteklost in pa na to, da so kar čez noč postali milijonar|i. Nadalje je med zločinci eden, ki je je deloval že med ruskimi caristi in med nemškimi fašisti. S tem je pokazano, da so fašisti po svojem načinu, delu in cilju internacfcnalni ali mednarodni. Oni so pravi brezdomovinci, ker povsod, pa najsibo v Italiji, v Nemčiji in na Poljskem, ali pa pri nas, z nasiljem nastopajo proti ljudstvu in njegovim pravicam. Tako] po zločinu m še sedaj prihajajo iz raznih dežel ogorčeni protesti proti italijanskemu fašizmu. Te proteste sklepajo in pošiljajo stranke, ki zastopajo večino ljudstva in ki imajo, kakor n. pr. v Angliji že državno oblast v svojih rokah, ali pa so blizu do tega. Brez vsakega fašizrna so severne države, ki se niso udeležile vojne, potem Anglija in Švica, fašizma se bt> obvarovala tudi Francija, ki ima sedaj pravo narodno večino na vladi, potem Belgija in ker je to najboljši in najvplivnejši del Evrope, si lahko mislimo, koliko škodo so napravili zločinski fašisti Italiji v zunanjeipolitičnem oziru in pa na kakem glasu so vse druge države, ki tudi prenašajo fašistovsko nadlogo. Države, ki ne poznajo fašizma, ki nimajo ali pa uspešno cdstranjujejo vse sledove povojne razdivjanosti ter visoko dvigajo prapor enakosti in svobode, motrijo danes z največjo pazljivostjo notranje razmere v povojnih državah dn kjer se fašizem in vsako drugo nasilno stremljenje samo ne ubije in ne razprši, tam bo pač moral kulturni in pošteni svet brezobzirncrnastopiti proti vsaki nasilni politiki, če noče spraviti svoje dTžave v nevarnost vseh posledic boja, ki je že splošivc po svetu napovedan proti fašizmu.