345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Janez Cvirn
Boj za sveti zakon – II. del
UDK 347.62(497.4)”17/19”
CVIRN Janez, dr., red. profesor, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
janez.cvirn@ff.uni-lj.si
Boj za sveti zakon – II. del
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006, {t. 1–2 (133), str. 345–373, 170 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (En., Sn., En.)
Od jo‘efinskega poro~nega patenta (1783), ki je institut zakonske zveze podredil dr‘avni regulaciji, je bila poro~na zakonodaja eden
izmed glavnih kamnov spotike v odnosih med katoli{ko cerkvijo in dr‘avo ter civilno dru‘bo. V predmar~nem obdobju dialog med
dr‘avo in cerkvijo ni prinesel rezultatov. Neoabsolutisti~ni re‘im pa je po sklenitvi konkordata (1855) cerkvi prepustil nadzor nad
institutom zakonske zveze. Z majskimi zakoni (1868) je spet za~elo veljati drugo poglavje ob~ega dr‘avljanskega zakonika (1811),
hkrati pa so uvedli institut »civilne poroke v sili«. Toda nekatera dolo~ila ob~ega dr‘avljanskega zakonika (zadr‘ek verske razli~nosti,
absolutna nerazvezljivost katoli{kih zakonov) so se mnogim liberalno usmerjenim ljudem zdela vpra{ljiva ‘e z vidika enakopravnosti
dr‘avljanov pred zakonom. Od {estdesetih let 19. stoletja so se zahteve po reformi poro~nega prava (uvedba obvezne civilne poroke,
mo‘nost razveze katoli{kih zakonov) iz leta v leto stopnjevale, dokler se niso v letih pred prvo svetovno vojno razrasle v pravi
kulturni boj, ki je odmeval tudi v slovenskih de‘elah.
Avtorski izvle~ek
UDC 347.62(497.4)”17/19”
CVIRN Janez, PhD, Full Professor, Department of History, Faculty of Arts, University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
janez.cvirn@ff.uni-lj.si
Fight for the Holy Matrimony (Part Two)
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006, No. 1–2 (133), pp. 345–373, 170 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Since 1783, when the marriage bill introduced by Joseph II legalized civil marriage, marriage legislation had been one of the princi-
pal sources of dispute between the Catholic Church and the state and its civil society. In the period preceding the March Revolution
the dialog between the Church and the state yielded no palpable results. After the 1855 concordat, the neo-absolutistic regime
transferred control over marriage legislation to the Church. With the 1868 May regulation, the second chapter of the 1811 General
Civic Code was once again in force, followed by the introduction of the »civil marriage in emergency«. Yet many liberal-minded
people voiced the opinion that from the viewpoint of equality before the law certain provisions in the General Civic Code, such as the
issue of religious differences and the absolute prohibition of Catholic divorce, were extremely questionable. Since the 1860’s, the
demands for marriage reforms, for instance the introduction of compulsory civil marriage and the possibility of  Catholic divorce,
became more and more pronounced. In the years before to the First World War, they had bloomed into a fierce cultural struggle that
resonated also in Slovene lands.
Author’s Abstracts
Civilni zakon v sili
Ko se je jeseni 1868 okrepil boj katoli{ke cerkve zoper majske zakone, se je del nem{ke
ustavoverne stranke vedno bolj nagibal k radikalni re{itvi problema. Novi »stari« zakoni, ki
so institut zakonske zveze spet podredili dr`avi in nekoliko upo{tevali versko razli~nost
dr`avljanov, so namre~ {e vedno bili v nasprotju z dolo~ili decembrske ustave iz leta 1867.
^eprav slednja formalno ni ve~ priznavala nobene dominantne dr`avne religije, ampak le
legalno priznane verske skupnosti, tudi majski zakoni niso anulirali dolo~ila § 111, ki je –
skupaj z dvornima dekretoma iz let 1814 in 1835 – uvajal zadr`ek katoli{tva.1 [e vedno je
1 § 111 ODZ se je glasil: »Vez veljavnega zakona se more med katoli{kima osebama samo s smertjo enega
zakonskega dru`eta razdreti. Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran `e ob ~asu sklenjenega zakona
katoli{ke vere bila.« Dvorni dekret z 26. 8. 1814 je dolo~al, da se »nekatoli{ki kristjan« po veljavni razvezi zakona ne
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 345–373
346 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
veljal tudi zadr`ek verske razli~nosti, ki je onemogo~al sklepanje porok med kristjani in Judi
(ter muslimani). Zato so v nem{kem »ustavovernem« taboru tudi po sprejemu majskih zako-
nov (1868) nadaljevali s prizadevanji za ureditev poro~nih zadev v duhu lo~itve cerkve in
dr`ave.
V ta okvir sta sodila dva zakona z dne 31. decembra 1868, ki sicer nista bistveno posegla v
(pred)pravice katoli{ke cerkve. Zakon »zastran posku{nje, spraviti med sabo zakonske, ki ho~ejo
lo~eni biti«,2 ki je ukinjal dol`nost treh spravnih poskusov pred pristojnim `upnikom, je vlada
sprejela zaradi odpora katoli{ke cerkve pri izpolnjevanju tistega dolo~ila zakona o zakonski
zvezi z dne 25. maja 1868, ki je od `upnika zahteval, da pred za~etkom postopka lo~itve trikrat
posku{a spraviti zakonca in jima ob neuspehu izda potrdilo. Ker `upniki zakoncem, ki so se
`eleli lo~iti, potrdila o trikratnem poskusu sprave marsikje niso hoteli izdati, je vlada raz{irila
pristojnost civilnih sodi{~ tudi na postopek sprave. »Dol`nost, v §§ 104, 107 in 132 ob~. dr`.
zak. nalo`ena zakonskim, da morajo sklep, lo~iti se, svojemu rednemu du{nemu pastirju razo-
deti, je preklicana. Svobodno jim je pa, ~e ho~ejo ta sklep svojemu rednemu du{nemu pastirju
razodeti in izprositi od njega pismeno spri~evalo o tem, da je on posku{al spraviti jih…, da je pa
to bilo zastonj.«3 ^e zakonca nista `elela trikratnega spravnega poskusa izvesti pred `upnikom
ali jima le-ta ni hotel dati potrebnega potrdila, so trikratni spravni poskus (z osemdnevnim
zamikom) izvedli na sodi{~u, pred uradnim za~etkom lo~itvenega postopka.4
Zakon o me{anih zakonih pripadnikov razli~nih kr{~anskih konfesij, ki ga je vlada sprejela
v `elji po emancipaciji nekatolikov,5 pa je v bistvu nadgradil dva ministrska odloka z dne 30.
januarja 1849 (RGBl 1849/107) in 14. julija 1854 (RGBl 1854/193), ki sta deloma spremeni-
la dolo~ila §§. 71 in 77 ODZ.6 Pri poroki med katolikom in »nekatoli{kim kristjanom« sta se
lahko mladoporo~enca po lastni presoji odlo~ila, ali se bosta poro~ila pred katoli{kim ali
nekatoli{kim duhovnikom.7 »Kadar gre za zakon med raznovernimi kristjani, naj se slovesna
izreka privolitve v zakon oddaja vpri~o dveh svedokov (pri~) pred rednim du{nim pastirjem
bodi `eninovim bodi nevestinim ali pa njegovim namestnikom.«8
Zaradi odpora katoli{ke cerkve majskim zakonom se novo »me{~ansko ministrstvo« s
Carlosom Auerspergom na ~elu ni `elelo odlo~iti za radikalnej{e korake, ki so jih v dr`avnem
zboru zahtevali nekateri ustavoverni poslanci. Glavni razlog za obotavljanje je gotovo ti~al v
stali{~u Franca Jo`efa, ki je `e na prvi seji vlade po razglasitvi majskih zakonov dal svojim
ministrom jasno vedeti, da ne bo dovolil nadaljnjih posegov v pravice katoli{ke cerkve: »Z
razglasitvijo teh treh zakonov je na podro~ju zakonodaje ustvarjeno novo stanje, ki bo trajno
le tedaj, ~e se bo pustilo pri miru. Pri~akujem torej, da bo na~in izvajanja in izpolnjevanja
omenjenih sklepov na upravnem podro~ju tak, da bo pregnana vznemirjenost, ki jo je morda
povzro~ila njihova formulacija, in da se bo ~edalje trdneje dokazalo, da je do njih pri{lo samo
zato, ker je bilo neogibno treba spremeniti ustavni sistem.«9
more poro~iti s katolikom (do smrti svojega zakonskega tovari{a iz prvega zakona). Dekret z dne 17. julija 1835 pa
je dolo~al, da se ne sme »oseba, ki je bila ob sklenitvi zakona akatoli{ka, pa je kasneje prestopila v katol. cerkev in
bila razvedena od svojega nekatoli{kega soproga, ob `ivljenju tega skleniti nobenega veljavnega zakona.« Prim.:
Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr`ek, str. 10.
2 RGBl 1869/3; prim. tudi Ehevorschriften, str. 46–50.
3 RGBl, 1869/3, § 1.
4 RGBl, 1869/3, § 2.
5 RGBl 1869/4.
6 RGBl 1869/4; § III; Ehevorschriften, str. 51.
7 RGBl 1869/4, § II; Ehevorschriften, str. 53.
8 RGBl 1869/4, § II.
9 Bled, Franc Jo`ef, str. 312–313.
347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
To se je jasno pokazalo `e januarja 1869, ko je poslanec dr. Eduard Sturm v dr`avnem
zboru stavil predlog za sprejem zakona o obvezni civilni poroki.11 Vlada, v kateri so sicer
sedeli njegovi strankarski tovari{i, je menila, da bi `e parlamentarna obravnava Sturmovega
predloga lahko prilila olje na ogenj nezadovoljstva katoli{kega tabora, zato je naredila vse,
da bi pri{el ~im kasneje v parlamentarno proceduro. Konfesionalni odbor, ki se je na njegovi
podlagi ukvarjal s pripravo osnutka ustreznega zakona, se je le po~asi in zmerno loteval svoje
naloge.
Odlo~itev vlade je novinarju Pollacku pravosodni minister Herbst pojasnil takole: tudi
vlada naj bi bila na~eloma za uvedbo obvezne civilne poroke in torej tudi za Sturmov osnutek
tozadevnega zakona, vendar meni, da za obravnavo Sturmovega predloga ni primeren trenu-
tek. Sturmov zakonski osnutek naj bi bil »v nasprotju z religiozno-katoli{ko vestjo prebi-
valstva«,12 zato naj bi bilo iz takti~nih razlogov z obravnavo tak{nih in podobnih predlogov
bolje po~akati.13 S tem `eli vlada prete`no katoli{kemu prebivalstvu dokazati, da njeni dote-
danji ukrepi niso bili naperjeni zoper cerkev ali vero, ampak da je vrnila dr`avi zgolj tiste
pristojnosti, ki ji gredo.
Ko je novinar Pollack Herbstu zatrdil, da se mnogi navdu{ujejo nad obvezno civilno
poroko, mu je Herbst odgovoril: »prebivalstvo Dunaja in intelegentnej{i del me{~anstva dru-
gih mest pri tem ni odlo~ilno; treba je ra~unati z veliko ve~ino manj izobra`enih in samostoj-
no misle~ih ljudi, na katere ima, kot je znano, odlo~ilen vpliv duhov{~ina.«14 In je dodal:
»Priti z novimi zakoni, ki bi jih utegnili razumeti kot poseg v pravice katoli{ke cerkve, bi
pomenilo okrepitev tiste agitacije, ki vladi `e tako prina{a dovolj neprijetnosti.«15
Med razlogi za obotavljanje je Herbst navedel naslednje: »Vlada… upravi~eno domneva,
da bo kler prenehal z opozicijo zoper majske zakone, ~e ne bo novih posegov v pravice
katoli{ke cerkve.«16 Tak{no zagotovilo naj bi vladi dal nek »odli~en predstavnik klera in
klerikalne stranke«. Ker si vlada `eli predvsem mir, da bo imela dovolj ~asa za »druge po-
membne naloge«, bi bilo po Herbstovem mnenju nesmiselno zavrniti »ponujeno roko spra-
ve«.17
Ko je Pollack izrazil prepri~anje, da bi vlada morala nadaljevati z liberalnimi reformami
in na novo urediti odnose s cerkvijo, mu je Herbst odgovoril: »Ja, ali mislite, da bo parlament
sogla{al z uvedbo obvezne civilne poroke? Pravim vam, da je to dvomljivo `e pri poslanski
zbornici, ve~ine v gosposki zbornici pa za kaj takega zagotovo ne bi bilo mogo~e pridobiti«18
Toda najve~jo oviro naj bi po Herbstovem mnenju predstavljal cesar. Tudi ~e bi vlada sogla-
sno podprla Sturmov predlog, tudi ~e bi predlog dobil podporo v poslanski in gosposki zbor-
nici, zagotovo ne bi dobil cesarjeve sankcije, kar naj bi Franc Jo`ef vladi nedvoumno sporo~il
preko grofa Taaffeja.19
10 Heinrich Pollak, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten: Erinnerungen und Aufzeichnungen, Bd. 2,
Wien 1895, str. 118.
11 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 119.
12 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 120.
13 Ibidem.
14 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 121–122.
15 Ibidem.
16 Ibidem.
17 Ibidem
18 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 123; o cesarjevem stali{~u do reformnih pred-
logov glej: Fritz Fellner, Kaiser Franz Joseph und das Parlament, v: Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs
9, 1956, str. 312 in sl.
19 Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 41.
348 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
Tudi Taaffe-Hasnerjeva vlada se je cerkvenopoliti~nih vpra{anj lotevala oportunisti~no.20
Poslanec dr. Carl Rechbauer je 26. januarja 1870 v dr`avnem zboru med drugim predlagal,
naj bi konfesionalni odbor spet za~el z obravnavo osnutka zakona o civilni zakonski zvezi.21
Osnutek zakona, ki je izhajal iz na~ela, da je zakon izklju~no civilna pogodba, neodvisna od
cerkvenih dolo~il (in kot tak pod dolo~enimi pogoji razvezljiv), je konfesionalni odbor po-
slanski zbornici posredoval 22. marca 1870, toda za njegovo obravnavo ni bilo dovolj ~asa.22
Tako je poslanska zbornica 31. marca 1870 sprejela le besedilo zakona (cesarjevo sankcijo je
dobil 9. aprila 1870) o zakonskih zvezah med osebami, ki ne pripadajo nobeni v Avstriji
»zakonsko priznani« cerkvi ali »verski dru`bi«.23 Zakon, ki ni pomenil ve~jega posega v
pravice in pristojnosti katoli{ke cerkve, je za osebe, ki niso pripadale nobeni v dr`avi prizna-
ni verski skupnosti24 ali so se razgla{ale za »brezverce« (konfesionslos), dopu{~al mo`nost
sklepanja civilne poroke v sili. Mladoporo~enca sta se lahko poro~ila pred okrajnim gla-
varjem ali `upanom ob~ine z lastnim statutom.
Kmalu po odpovedi konkordata 30. julija 187025 so se odnosi med dr`avo in cerkvijo
(tudi glede instituta zakonske zveze) za~eli po~asi normalizirati. Katoli{ka cerkev, ki se je
sprva o~itno bala, da bo pri{lo do mno`i~nega sklepanja civilnih porok (v sili), se je lahko
kmalu prepri~ala, da nova zakonodaja ni prinesla bistvenih sprememb. Civilne poroke v sili
so bile izjemno redke in o~itno tudi nepriljubljene.26 Vseeno pa so vna{ale napetosti v odnose
med dr`avo in cerkvijo, ki civilnih porok (v sili) ni priznavala. Nasprotno. [kofje so kato-
likom, ki bi se poro~ili le civilno, grozili celo z izob~enjem.27 [tevilne prito`be zoper tak{no
in podobno ravnanje cerkvenih poglavarjev so dosegle tudi dr`avni zbor, zato so nekateri
poslanci predlagali uvedbo kazenskega postopanja zoper cerkveno nepriznavanje in
neupo{tevanje dr`avnih zakonov.28 Toda tako radikalnih ukrepov si vlada ni hotela privo{~iti.
Auerspergova vlada je na podro~je cerkvenih in konfesionalnih razmer posegala izjemno
previdno, saj je `elela prepre~iti vsak morebiten konflikt s cerkvijo. @e leta 1871 vlada za~ela
pripravljati zakon, s katerim naj bi uredili polo`aj katoli{ke cerkve in drugih verskih skupno-
sti v skladu z ustavo in zgodovinsko danimi razmerami, ter zakon, s katerim naj bi pravico
spregleda posameznih poro~nih zadr`kov odvzela de`elnim oblastem in jih dala v pristojnost
politi~nih okrajnih oblastev (okrajnih glavarstev).29 Toda priprava zakonskih predlogov se je
vlekla. Tik pred prekinitvijo zasedanja dr`avnega zbora je minister Stremayr (3. junija 1872)
v odgovoru na interpelacijo poslanca Carla Rechbauerja poudaril, da vlada osnutkov ustrez-
nih cerkvenopoliti~nih zakonov {e ni dokon~ala, ker je preoblo`ena z delom. Liberalna ve~ina
v dr`avnem zboru se je zadovoljila s Stremayjerjevo obljubo, da bo osnutke poslala v poslan-
20 Ibidem.
21 Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 42.
22 RGBl 1870/51; Ehevorschriften, str. 54–55; Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 42.
23 »Starokatolike«, ki niso priznavali dogme o pape`evi nezmotljivosti, je dr`ava uradno priznala za versko
dru`bo z ukazom ministrstva za uk in bogo~astje z dne 18. 10. 1877 (RGBl 1877/99), pripadnike »mohamedanske
vere po hanefiti{kem obredu« pa {ele z zakonom z dne 15. julija 1912 (RGBl, 1912/159). Prim.: Hans Hoyer, Die
altkatholische Kirche, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band IV. Die Konfessionen, Wien 1985, str. 616–632;
Karl Gabriel, Bosnien-Herzegowina 1878. Der Aufbau der Verwaltung unter FZM Herzog Wilhelm v. Württemberg
und dessen Biographie, Frankfurt am Main 2003, str. 88–100.
24 Za odpoved osovra`enega konkordata je dr`ava izkoristila razglasitev dogme o pape`evi nezmotljivosti, ki jo
je razglasil 18. 7. 1870 prvi vatikanski koncil. Prim.: Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 174–178.
25 V Ljubljani so prvo civilno poroko v sili sklenili {ele leta 1872. Prim.: Zgodnja Danica, 12. 7. 1872. Civilni ali
svetni zakon.
26 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 250.
27 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 250–251.
28 Ibidem.
29 Ibidem.
349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ske klopi na za~etku novega zasedanja. Ker pa tudi v sedmi sesiji dr`avnega zbora vladni
zakonski osnutki niso pri{li v poslanske klopi, je 13. marca 1873 poslanec Rechbauer vlo`il
novo interpelacijo; v njej je vlado spra{eval o obljubljenih zakonskih predlogih o ureditvi
polo`aja katoli{ke cerkve in obvezni civilni poroki.30 Odgovora ni dobil, saj je 24. aprila
1873 cesar zaklju~il sedmo sesijo, 7. septembra 1873 pa je razpisal nove direktne volitve v
dr`avni zbor.31
Potem ko je cesar v prestolnem govoru (5. novembra 1873) izrazil `eljo, naj novi parla-
ment zama{i praznino, ki je nastala po ukinitvi konkordata,32 je vlada pohitela. 21. januarja
1874 je poslancem predstavila {tiri zakonske osnutke, s katerimi naj bi dokon~no uredili vsa
sporna razmerja med dr`avo in katoli{ko cerkvijo.33 V nem{kem liberalnem taboru so se
mnogim poslancem zdeli osnutki polovi~arski. Zlasti jih je motilo, da se noben zakonski
osnutek ni dotikal reforme poro~ne zakonodaje v smislu obvezne civilne poroke.34 Predstav-
niki nem{ke levice so z razli~nimi predlogi posku{ali dose~i dopolnitev zakonskih osnutkov.
Poslanec Josef Kopp je tako na seji 21. januarja 1874 – sklicujo~ se na cesarjev prestolni
govor – predlagal, naj poslanska zbornica izvoli poseben 36-~lanski odbor, ki naj po obrav-
navi vseh do tedaj stavljenih predlogov (bodisi s strani vlade ali poslancev) izdela potrebne
osnutke zakonov proti zlorabi duhovni{ke oblasti, o dr`avnem nadzoru nad verskimi zdru`enji,
o pravnem polo`aju starokatoli{kih cerkvenih ob~in, o predizobrazbi kandidatov za duhovni{ki
stan, o zakonski zvezi in civilnem vodenju mati~nih knjig.35 Pri utemeljevanju svojega pre-
dloga (podpisalo ga je {e 32 poslancev) je Kopp {e posebej poudaril nujnost uvedbe obvezne
civilne poroke. Toda njegov predlog v dr`avnem zboru ni dobil potrebne podpore. Zanj je
glasovalo le 57 poslancev, proti pa jih je bilo 147.36 Ve~ina poslancev je glasovala za predlog
poslanca Pergerja, naj Koppov predlog posredujejo `e obstoje~emu konfesionalnemu odbo-
ru, kjer pa se seveda dolgo ~asa ni premaknil iz mrtve to~ke.37
Katoli{ki tabor je takoj za~el napad na vladne zakonske osnutke38 in bil pri tem deloma
uspe{en. Pod njegovim vplivom gosposka zbornica ni hotela potrditi zakona o pravnem
polo`aju samostanskih skupnosti, tako da so maja 1874 dobili cesarjevo sankcijo le zakon o
zunanjem pravnem polo`aju katoli{ke cerkve, zakon o verskem sladu in zakon o zakonskem
pripoznanju verskih skupnosti.39 Poskus, da bi reformirali poro~no pravo, je popolnoma pro-
padel.
Podobno kot v letih 1868/69 pa je bila nova verska zakonodaja za cesarja maksimum,
preko katerega ni hotel stopiti. Na drugi strani pa je liberalna ve~ina v dr`avnem zboru kmalu
morala spoznati, da v spremenjeni politi~ni in gospodarski situaciji po zlomu dunajske borze
ne more ve~ igrati na »kulturnobojne« strune. Med prebivalstvom, ki se je v gospodarski
krizi zna{lo v nezavidljivem socialnem polo`aju, so se hitro prijela antiliberalna gesla: glavni
30 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 271, 277.
31 Kolmer, Parlament und Verfassung II., str. 286.
32 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315.
33 Ibidem.
34 Wiener Zeitung, 22. 1. 1874.
35 Wiener Zeitung, 27. 1. 1874.
36 Wiener Zeitung, 27. 1. 1874; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315.
37 Npr. Katoli{ko dru{tvo v Slovenj Gradcu je 8. 2. 1874 sprejelo resolucijo, s katero je ostro napadlo osnutke
novih zakonov kot kr~enje pravic katoli{ke cerkve. Marburger Zeitung, 15. 2. 1874.
38 RGBl 1874/50; RGBl 1874/51; RGBl 1874/68; prim. tudi Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315;
Ulrike Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary: The Second Marriage of Franz Conrad von Hötzen-
dorf, v: Austrian History Yearbook, XXXII, 2001, str. 75.
39 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 313.
350
krivec za zlom dunajske borze in gospodarsko krizo je postal brezbo`ni liberalizem.40 Zato je
ve~inska staroliberalna struja v cerkvenopoliti~nih vpra{anjih za~ela voditi poudarjeno
oportunisti~no, prera~unljivo politiko, ki je naletela na ostro kritiko radikalnej{ih poslancev
nem{ke ustavoverne stranke. Vlada se ni hotela spu{~ati v boj z mlini na veter, ampak je zgolj
posku{ala na ~im la`ji na~in uresni~iti obljube, ki jih je dala `e pred sklicem novega, na
direktni volilni pravici izvoljenega parlamenta. Vse radikalnej{e predloge mladoliberalnih
poslancev je odlo~no zavra~ala,416 jih posku{ala omiliti ali celo izigrati. Tak{na taktika vlade
je pri{la do polnega izraza tudi pri nadaljnjih predlogih za reformo poro~ne zakonodaje.
Januarja 1874 v poslanske klopi poslani vladni zakonski osnutki so zanesli kulturni boj
tudi na slovensko politi~no prizori{~e. [tirje slovenski liberalni dr`avnozborski poslanci so
na Dunaju odlo~no podpirali predlagane konfesionalne zakone. Poleg dr. Josipa Vo{njaka se
je za njihov sprejem najbolj anga`iral dr. Radoslav Razlag, ki je s svojim nastopom v dr`avnem
zboru (7. marca 1874) slovenskim liberalcem priboril precej simpatij nem{kih ustavover-
cev.42 O tem je Vo{njak 25. marca 1874 poro~al v pismu Josipu Jur~i~u: »Sploh imamo
Mladoslovenci precej prijetno stali{~e in dasi nas je malo, nas vendar zelo spo{tujejo. Raz-
lag, kakor se mi ka`e, ima morebiti res {e imenitno prihodnost. S svojim govorom o konfe-
sionalnih vpra{anjih si je pridobil dosti simpatij celo med dunajskim ob~instvom. Cesar sam
je `e popra{al, kdo so ti ’Jungslovenen’. Zato je bilo prav pametno, da nismo stopili v noben
klub.«43
Slovenski narod je seveda odlo~no podprl stali{~a mladoslovenskih poslancev. Zlasti Fran
[uklje in Janko Kersnik ter istrski duhovnik Lovro Rakovec (Cismontanus) so se v listu
odlo~no zavzeli za sprejem predlaganih zakonov in s svojim pisanjem privedli kulturni boj
»do pravih pravcatih mlaku`«.44 Nasprotno v katoli{kem Slovencu niso imeli nobenega po-
sluha za predlagane spremembe. V vladne predloge se je najbolj zaletaval neki Kaulus (ve-
rjetno Karel Klun), ki je slovenske liberalne poslance zaradi zavzemanja za konfesionalne
zakone ozna~il za izdajalce.45 Toda `e kmalu po sprejemu novih zakonov so mladoslovenci
za~eli opu{~ati »kulturni boj«. Slovenski narod je 8. julija 1874 pomirljivo zapisal: »Nam
vsem je po{tenih kompromisov potreba«.
Konfesionalni odbor je za pripravo novega poro~nega zakona in zakona o vodenju civil-
nih mati~nih knjig, ki ju je 21. januarja 1874 predlagal poslanec Kopp, oblikoval poseben
komite, ki pa dolgo ~asa ni pri{el do konkretnih sklepov.46 Njegovi ~lani so sicer menili, da bi
bilo bolje, ~e bi isto~asno reformirali formalno in materialno poro~no pravo, toda hkrati so se
dobro zavedali, da za tako radikalen poseg v obstoje~e poro~no pravo ~as ni najbolj prime-
ren. Na~rt celovite reforme so tako kmalu opustili in so se raje skoncentrirali na izdelavo
novele k poro~nemu pravu, s katero naj bi ukinili v §§ 63 in 64 ODZ vsebovane poro~ne
zadr`ke.47 Toda tudi z delom na delni spremembi poro~ne zakonodaje je komite le po~asi
napredoval. Do februarja 1875 so se njegovi ~lani uspeli zediniti le o tem, da je zakonska
40 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 314.
41 Prim.: Fran [uklje, Iz mojih spominov, I. del, Ljubljana 1988, str. 108.
42 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, III., Ljubljana 1958,
str. 358–359.
43 Ibidem.
44 Slovenec, 17. 2. 1874; Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, III., str. 358.
45 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334.
46 § 63 ODZ se je glasil: »Duhovni, ki so `e vi{je posve~enje prejeli, kakor tudi redovne osebe obojega spola, ki
so slovesno obljubo brezzakonstva storile, ne morejo veljavnih zakonskih pogodb skleniti.« § 64 pa je dolo~al:
»Zakonske pogodbe med kristjani in osebami, ki niso kristjanske vere, se ne morejo veljavno skleniti.«
47 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zveza izklju~no civilna pogodba; kmalu je postalo jasno, da z vpeljavo obvezne civilne poro-
ke spet ne bo ni~.48
Zaradi po~asnega dela komiteja je poslanec Kopp 19. novembra 1875 v dr`avnem zboru
vlo`il nov predlog zakona, s katerim bi spremenili tudi dolo~ila §§ 111, 116 in 119 ODZ
glede razvezljivosti me{anih zakonov v smislu anuliranja zadr`ka katoli{tva.49 Koppov pre-
dlog je 26. novembra 1875 pri{el v prvo branje, toda s 97 proti 91 glasovi so se poslanci
odlo~ili, da ga ne bodo dali v nadaljnjo obravnavo konfesionalnemu odboru.50
Ne dolgo zatem, 1. decembra 1875, je konfesionalni odbor podal svoje poro~ilo o delu na
zakonskih osnutkih v smislu zahtev poslanca Koppa z dne 21. januarja 1874. Odbor je izdelal
ve~ predlogov sprememb materialnega poro~nega prava, vsebovanega v ODZ. Medtem ko je
manj{ina v konfesionalnem odboru predlagala enostavno razveljavitev §§ 63 in 64 ODZ, je
predlog ve~ine predvideval nekaj sprememb, ki so se dotikale poro~nih zadr`kov katoli{tva,
verske razli~nosti, vi{jega reda in slovesne obljube za ~lane kak{nega od pape`a potrjenega
reda. Ve~ina je predlagala tak{no spremembo § 63 ODZ, s katero bi odpadla zadr`ek vi{jih
redov (~e bi redovnik izstopil iz katoli{ke cerkve) in slovesne obljube (z izstopom iz reda).51
Ob ukinitvi § 64 je ve~inski predlog predvideval tudi ~rtanje zadnjega stavka § 111 ODZ, ki
je dolo~al: »Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran `e ob ~asu sklenjenega
zakona katol{ke vere bila.« § 116 ODZ naj bi se v bodo~e glasil: »Zakon dovoljuje nekato-
li{kemu zakoncu, da iz navedenih razlogov predlaga razvezo zakona, ~etudi se druga stran
priznava h katoli{ki religiji.«52
Oba predloga konfesionalnega odbora je poslanska zbornica za~ela obravnavati 1. fe-
bruarja 1876. Po specialni debati (8. februarja 1876) je ve~ina poslancev zavrnila predlog
manj{ine, ki je zahtevala enostavno ukinitev §§ 63 in 64 ODZ (z 90 proti 81 glasovi) in s 100
proti 68 glasov sprejela predlog ve~ine.53
^eprav je Zgodnja Danica po sprejemu osnutka zakona v poslanski zbornici skupaj s
poslancem Pfüglom menila, da gre za »napad na katoli{ko cerkev« in »razdjanje hi{nega
miru«,54 ni predvidena sprememba nikoli stopila v veljavo. V gosposki zbornici osnutek
zakona namre~ ni dobil zelene lu~i, ~eprav je tudi konfesionalna komisija gosposke zbornice
priznavala, da je reforma konfesionalno zasnovane poro~ne zakonodaje nujno potrebna.
V generalni debati v gosposki zbornici se je o osnutku zakona (19. in 20. februarja 1877)
razvila nadvse `ivahna debata. Za sprejem zakona se je prvi zavzel dr. Felder, ki je visoki
zbor seznanil s podatkom, da je bilo na podlagi zakonske novele iz 9. aprila 1870 samo pred
dunajskim magistratom sklenjenih 382 civilnih porok v sili, kar naj bi dokazovalo, da je v
praksi § 64 ODZ nehal veljati `e leta 1870.54 Sekcijski {ef Konrad Schmid je opozoril zlasti
na nevzdr`nost § 111, ki da je direkten povod za sklepanje t. i. sedmogra{kih oz. ogrskih
48 § 116 je dolo~al: »Postava dopu{~a nekatoli{kemu zakonskemu dru`etu, iz imenovanih vzrokov za razvezo
prositi, ~e je tudi druga stran k katoli{ki veri prestopila.« § 119 pa je glede razveze zakonov (nekatoli{kih kristjanov)
dolo~al: »Razvezanim je sicer sploh dopu{~eno, zopet v zakon stopiti; vendar se s tistim noben veljaven zakon
skleniti ne more, ki so po dokazih, pri razvezi dozvedenih, s pre{estvom, z na{untovanjem, ali na drug kaznjiv na~in
k razvezi priliko dali.«
49 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334–335; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary,
str. 80.
50 Wiener Zeitung, 9. 2. 1876; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 335; Kosec, Katoli{ko zakonsko
pravo, str. 117.
51 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 335.
52 Wiener Zeitung, 9. 2. 1876; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 336–337; Harmat, Divorce and Re-
marriage in Austria-Hungary, str. 75–76.
53 Zgodnja Danica, 11. sve~ana 1876.
54 Wiener Zeitung, 20. 2. 1870.
352
porok. ^eprav se mu je zdel osnutek zakona nezadovoljiv, je vseeno predlagal, naj gosposka
zbornica za~ne s specialno debato.55 Najodlo~neje pa se je za sprejem osnutka zakona zavzel
sloviti profesor Anton von Hye. V svojem nastopu je zlasti kritiziral rasisti~ni § 64 ODZ, ki
ne dopu{~a porok med kristjani in Judi. Opozoril je, da je v Franciji, Italiji, Porenju, Belgiji
in Angliji, kjer so `e zdavnaj ukinili poro~ni zadr`ek razli~nosti vere, izginilo tudi »rasno
sovra{tvo« med kristjani in Judi. To naj bi dokazovala tudi poro~na praksa v Galiciji, kjer so
kr{~ansko-judovski zakoni povsem obi~ajni: »Po mnenju mo`, ki najbolje poznajo de`elo, so
najbolj{i zakoni v Galiciji tisti, ki nastanejo tako, da Judinja navidezno prestopi v kr{~anstvo
in se poro~i s kristjanom. S svojo pridnostjo prinese v hi{o red, postane du{a dru`ine, ~eprav
v svojem srcu {e vedno ohrani pripadnost svoji stari veri; vseeno pa mirno dopusti, da po ̀ elji
mo`a otroke vzgajajo v kr{~anskem duhu.«56
Toda v razpravi so prevladali odklonilni toni predstavnikov katoli{ke cerkve in visoke
aristokracije. Dunajskega knezo{kofa Kutschkerja je motila `e ukinitev § 64, ki je bil uperjen
zlasti zoper Jude. Konservativni du{ni pastir je bil prepri~an, da bi svobodno sklepanje porok
med kristjani in Judi v dru`beno in duhovno `ivljenje vneslo grozovito zmedo. »Kako pa bo
izgledala `ivljenjska skupnost, {e zlasti pri ni`jih slojih prebivalstva, v kateri en zakonec
praznuje sabat in drugi nedeljo, prvi kr{~anske in drugi judovske praznike, v kateri en zako-
nec brez pomislekov u`iva hrano, ki jo drugemu prepovedujejo predpisi njegove religije.«57
[e zlasti ostro je nastopil proti predlagani spremembi § 111, saj je v njej videl liberalni napad
na na~elo nerazvezljivosti zakona. »Stranka, ki… `eli vzpostaviti dru`bo na protikr{~anskih
podlagah, se zaveda, da zavzema med institucijami, ki smo jih podedovali od na{ih pred-
nikov, zakon prvo mesto. […] Zato si ne gre delati iluzij, da je razvezljivost zakona le etapa
na poti k uni~enju kr{~anskega instituta zakona.«58
Tudi kardinal Schwarzenberg je v predlagani spremembi § 111 videl le prvi korak k
absolutni razvezljivosti zakona,59 zoper predlagani osnutek zakona pa so se med drugim
izrekli tudi knezo{kof dr. Eder, dvorni svetnik vitez Arneth in grof Leo Thun. Na koncu je
ve~ina ~lanov gosposke zbornice (20. februarja 1877) s 57 proti 22 glasovom podprla kom-
promisni predlog kneza Friedricha Liechtensteina, ki je (19. februarja 1877) v imenu 15
~lanov gosposke zbornice predlagal »solomonsko« re{itev: »V trdnem pri~akovanju, da bo
visoka vlada v bli`nji prihodnosti predlo`ila celovit civilni poro~ni zakon, naj visoka zborni-
ca preide na dnevni red mimo od komisije predlo`enega zakonskega osnutka.«60
^eprav je bil Liechtensteinov predlog motiviran s pri~akovanjem, da bo vlada v bli`nji
prihodnosti izdelala celovitej{i civilni poro~ni zakon, je revizija poro~ne zakonodaje za dol-
go ~asa ostala le pobo`na `elja. Konfesionalni odbor poslanske zbornice je sicer `e 23. fe-
bruarja 1877 sklenil za~eti z delom na noveli zakona o porokah. 1. januarja 1878 se je na
predlog dr. Sturma celo ogrel za sprejem zakona o obvezni civilni poroki. Toda pod pritiskom
nagodbenih pogajanj z Ogrsko in voja{kih priprav na okupacijo Bosne in Hercegovine so v
odboru in dr`avnem zboru na celotno zadevo kmalu pozabili. Za razliko od Badna (1869),
[vice (1874), Prusije (1874) in nem{kega rajha (1875), kjer so z uvedbo obvezne civilne
poroke dopustili mo`nost razveze katoli{kih zakonov,61 so v Avstriji vztrajali na nerazvezlji-
55 Ibidem.
56 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
57 Wiener Zeitung, 20. 2. 1877.
58 Ibidem.
59 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
60 Wiener Zeitung, 20. 2. 1877; prim. tudi Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 338; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 75.
61 Prim.: Weber-Kellermann, Die deutsche Familie, str. 59.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vosti katoli{kih zakonov. Tak{no stali{~e pa je bilo po mnenju Wilhelma Fuchsa »v kri~e~em
nasprotju z nazori ljudstva, in sicer tako izobra`enih kot manj izobra`enih stanov«.62
Sedmogra{ke in ogrske poroke
Katoli{ki lo~enci, ki so se `eleli po lo~itvi vnovi~ poro~iti, so si posku{ali pomagati z
obhajanjem obstoje~e zakonodaje. Ko je 26. novembra 1875 poslanec Josef Kopp v dr`avnem
zboru zagovarjal svoj osnutek zakona o reviziji poro~nega prava v smislu njegove liberaliza-
cije, je med drugim opozoril na eno izmed oblik zaobhajanja poro~nega prava v Avstriji.
Obi~ajno naj bi namre~ postalo, da (katoli{ki) zakonci, ki se po lo~itvi od postelje in mize
zaradi »zadr`ka katoli{tva« ne morejo v drugo poro~iti (vse do smrti svojega partnerja),
odhajajo v Cluj, kjer prestopijo v protestantsko ali unitarno cerkev, se razve`ejo in potem
ponovno poro~ijo. Kopp je v svojem govoru aludiral na t. i. »sedmogra{ke poroke« (imeno-
vane tudi »clujske poroke«), ki so se od konca {estdesetih let precej raz{irile in so postale
glavna oblika, kako zaobiti ne`ivljenjsko poro~no pravo v Avstriji.63
Pravni temelj za t. i. »sedmogra{ke poroke« je bila posebna konstitucija obeh protestant-
skih (luteranske in kalvinske) ter unitarne cerkve na Sedmogra{kem in velikih kompetenec
cerkvenih sodi{~e omenjenih verskih skupnosti. Na Sedmogra{kem so bile obe protestantski
in unitarna cerkev povsem enakopravne s katoli{ko `e od konca 16. stoletja. Avtonomija
obeh protestantskih in unitarne cerkve ni bila omejena tudi potem, ko je Sedmogra{ka pri{la
pod Habsbur`ane. Jo`efov poro~ni patent, ki so ga na Ogrskem in Sedmogra{kem vpeljali
leta 1786, ni nikoli za`ivel, Leopold II. pa je ga je moral preklicati. V zakonu XXXIV/1791
so jasno zapisali, da je ureditev poro~nih zadev v jurisdikciji cerkvenih sodi{~ omenjenih
cerkva. Pravica sedmogra{kih cerkvenih sodi{~, da razsojajo v poro~nih zadevah, je bila
priznana tako od avstrijske kot kasneje od ogrske vlade.64
Patenta, s katerim so v ~asu neoabsolutizma razglasili ODZ na Ogrskem in Sedmo-
gra{kem,65 sta priznavala pravice in pristojnosti cerkvenih sodi{~ protestantov in unitarcev
na Sedmogra{kem. Neokrnjene je pustila tudi nova ogrska zakonodaja po dualizmu. § 14
zakona LIII/1868 in § 36 zakona LIV/1868 sta potrjevala stare pristojnosti cerkvenih sodi{~
na Sedmogra{kem.66 Toda za mo`nost razveze katoli{kih zakonov je bilo pomembno dolo~ilo
§ 8 ogrskega interkonfesionalnega zakona LIII/1868, ki je dolo~al, da konfesionalno na~elo
ni vezano na osebo, ki je zapustila dolo~eno konfesijo: za katolike, ki so prestopili npr. v
protestantizem, »zadr`ek katoli{tva« ni ve~ veljal in so lahko svoj katoli{ki ali me{ani zakon
razvezali.67
To pravno situacijo so po letu 1868 za~eli izrabljati avstrijski dr`avljani (katoliki), ki so
se `eleli razvezati in ponovno poro~iti.68 Kako so zaob{li zadr`ka katoli{tva in zakonske
62 Wilhelm Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen und andere Arten der Wiederverehelichung ge-
schiedener österreichischer Katholiken, Wien 1889, str. 19.
63 Podrobno o »sedmogra{kih porokah«: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–51; Harmat,
Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 80.
64 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–31; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
65 Patent z dne 29. 5. 1853, RGBl 1853/99, in z dne 29. 11. 1852, RGBl 1852/246.
66 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 31–32; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
67 Ibidem.
68 Prvo »sedmogra{ko poroko« naj bi leta 1871 sklenila h~i nekega uglednega dunajskega me{~ana. Fuchs, Die
sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 52.
354
zveze? Najprej se je bilo treba pred cislajtanskim sodi{~em lo~iti od mize in postelje, nato
prestopiti v protestantsko ali unitarno cerkev, si pridobiti ogrsko dr`avljanstvo69 in se na
Sedmogra{kem, v Cluju, kjer je bil sede` omenjenih cerkvenih sodi{~, razvezati. Ponovna
poroka razvezanega zakonca je lahko potekala v eni izmed sedmogra{kih `upnij, {e ve~krat
pa kar na Dunaju – pred s strani ogrskih cerkvenih oblasti delegiranim evangeli~anskim
duhovnikom. Pogostnost porok pred delegiranim duhovnikom je bila posledica strahu pred
u~inki § 507 avstrijskega kazenskega zakonika.70 Ta je predpisoval kazen vsakomur, ki bi {el
v tujino z namenom, da se tam poro~i v nasprotju z dolo~ili doma~e zakonodaje.71
Celoten postopek je februarja 1877 v gosposki zbornici plasti~no opisal profesor Anton
von Hye: »^e se `elijo katoli{ki zakonci v drugo poro~iti, lahko brez te`av storijo tako (~e le
imajo dovolj denarja), da odlo`ijo avstrijsko dr`avljanstvo in v tujini prevzamejo drugega, se
tam razve`ejo in ponovno poro~ijo. Ko se vrnejo v Avstrijo, si lahko spet pridobijo prej le
navidez odlo`eno dr`avljanstvo in njihov zakon je pravno nedotakljiv. To velja tudi za Ogr-
sko. Prej so morali kandidati hoditi vse do Cluja in tam prestopiti med kalvince, sedaj pa
hodijo v Bratislavo ali [opron, kjer bodisi sprejmejo dr`avljanstvo, ali pa – razen ~e niso
bogati ali ~e jim javni polo`aj tega ne dopu{~a – zaprosijo za dopust, prevzamjo tamkaj{nji
domicil in se poro~ijo. Avstrijski pravniki in sodi{~a imajo glede veljavnosti teh porok razli~na
mnenja. – Ali je normalno, da o najsvetej{ih zadevah vlada tak{na nejasnost? Obstajajo zakon-
ske skupnosti, nad katerimi visi Damoklejev me~, da bodo njihove otroke imeli za bastarde.
Vendar to {e ni najhuj{e. Popolnoma nesprejemljivo je, da je lahko mo`, ki pogosto zaseda
najvi{ja mesta v dr`avi, po § 507 kazenskega zakonika obsojen zaradi prekr{ka sklenitve
prepovedanega zakona v tujini in celo zaradi zlo~ina bigamije.«72
Veljavnost »sedmogra{kih porok,«73 ki so bile v praksi dostopne le vi{jim dru`benim
slojem, sprva ni bila sporna. Toda zaradi zgra`anja javnosti, ki se je z njimi prvi~ seznanila
ob Koppovem predlogu v dr`avnem zboru, je vlada morala reagirati. Po letu 1877 so avstrij-
ska sodi{~a sedmogra{ke poroke redoma razgla{ala za ni~ne. 16. julija 1878 je ministrstvo za
uk in bogo~astje prepovedalo sklepanje porok pred delegiranimi evangeli~anskimi duhov-
niki. 22. oktobra 1879 pa je sedmogra{ke poroke (sklicujo~ se na §§ 62 in 111 ODZ ter na
razsodbo najvi{jega dr`avnega sodi{~a iz januarja 1879) razveljavil odlok ministrskega pred-
sednika in notranjega ministra grofa Eduarda Taaffeja.74 »Neki cislajtanski katoli{ki soprogi,
ki so bili lo~eni od mize in postelje, preselili so se na Erdeljsko, da bi se izognili zadr`ku
69 Slednjega je dobil vsak, ki je na Ogrskem prijavil stalno bivali{~e in je – ~etudi fiktivno – bival na Ogrskem
vsaj {est tednov. Obi~ajno je bilo prijavljanje stalnega bivali{~a v eni zmed ob~in bratislavske ali {opronske `upanije.
Prim.: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–22.
70 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 23, 34; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
71 § 507 se je glasil: »Kdor njemu znan zakonit zadr`ek zakona zamol~i in se poro~iti da, preden je, kakor gre,
spregled zadobil; ali kdor se v tujo de`elo poda, ondi zakon sklenit, kateri po de`elnih zakonih ni dopu{~en, je kriv
prestopka, in se kaznuje s hudim zaporom od treh do {estih mesecev, zapeljivca pa je vsigdar ojstreje kazniti. – Zapor
naj se {e tudi poostri, ~e se je eni strani zadr`ek zamol~al, in je ona tako bila po nedol`nem k ni~nemu zakonu
premotena«. Prim.: Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Kazenski zakon, Ljubljana 1889.
72 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
73 Po 1. 1. 1876, ko je na celotnem ozemlju nem{kega rajha za~ela veljati nova poro~na zakonodaja, so se
pojavile tudi ti. »nem{ke poroke«. [lo je za podoben postopek kot pri »ogrskih porokah«. Katolik, ki se je `elel v
drugo poro~iti, si je moral pridobiti nem{ko dr`avljanstvo, nato pa pred pristojnim nem{kim sodi{~em vlo`iti to`bo
za razvezo zakona. V primeru, da se je v Avstriji ̀ e lo~il od postelje in mize, je – po pridobitvi nem{kega dr`avljanstva
– spro`il le postopek za spremembo lo~itve v razvezo. Prim.: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen,
str. 84–91.
74 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 52–54.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
75 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 105; prim. tudi Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 51;
Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 82.
76 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 54.
77 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 70–76.
78 Ibidem; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 83–84.
79 Prim.: Moritz Csáky, Die römisch-katholische Kirche in Ungarn, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918,
Band IV., Die Konfesssionen, Wien 1985, str. 289–301; Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn,
str. 213–223.
80 Od konca stoletja je v Avstriji iz{la cela vrsta bro{ur, ki so bralce seznanjale z ogrskim poro~nim pravom in
najhitrej{im na~inom pridobitve ogrskega dr`avljanstva z adopcijo. Avstrijski katolik, ki se je `elel na hitro razvezati
(in v drugo poro~iti), je lahko pri{el do ogrskega dr`avljanstva preko adopcije – proti pla~ilu. Cene za posvojitve, ki
so jih ubobo`ani ogrski plemi~i celo ogla{evali v ~asopisju, pa so bile precej visoke, tako da so lahko na ta na~in
pri{li do ogrskega dr`avljanstva le premo`nej{i. Prim.: Ernst Gerö, Eheschliessungs- und Trennungsfreiheit, in Un-
garn. Praktisches Wegweiser für Advokaten, Justiz- und Administrationsbehörden, Heiratslustige, insbesondere für
geschiedene, oder beabsichtigende Ausländer katholischer Ehe, Budapest 1910.
81 De`elno sodi{~e na Dunaju je {e 12. februarja 1907 razveljavilo zakon neke biv{e avstrijske dr`avljanske, ki
je po lo~itvi od postelje in mize v Avstriji prevzela ogrsko dr`avljanstvo in se na Ogrskem v drugo poro~ila z ogrskim
dr`avljanom. V razsodbi je sodi{~e poudarilo: »Der § 62. des a. b. G. B. ist aufgebaut auf den Grundsatzen der guten
Sitten, daher von öffentlich rechtlichem Interesse; er enthält ein absolutes, indispensables Ehehindernis. Der Ehewer-
berin mangelte bei Eingehung der zweiten Verbindung die persönliche Fähigkeit. Ausserdem wurde die ungarische
Staatsbürgerschaft eingestandenermassen nur erworben, um das österreichische Gesetz zu umgehen; dazu kann aber
das österreichische Recht niemals seine Hand bieten.« Prim.: Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi zakoni?, v:
Voditelj v bogoslovnih vedah, letnik XI., 1908, str. 286–287.
obstoje~ega zakona. Tam so prestopili k unitarski ali tudi evangelijsko-reformirani krivoveri,
pridobiv{i si za ta slu~aj ogersko dr`avljanstvo, in z dovoljenjem unitarske oziroma evange-
lijsko-reformirane zakonske sodnije sklenili nov zakon. Vrniv{i se v Cislajtanijo zahtevali
so, da se njihov zakon sklenjen na Erdeljskem, prizna dr`avno-veljavnim. Taaffe je odgovo-
ril: ne«.75 Odlok je – v skladu s § 78 ODZ – delegiranim evangeli~anskim duhovnikom pod
kaznijo prepovedal sklepati poroke nekdanjih avstrijskih dr`avljanov (katoli~anov), ki so
prevzeli ogrsko dr`avljanstvo in prestopili v protestantizem zgolj zaradi razveze zakona.
Hkrati je za neveljavne razglasil tudi zakone, ki so jih nekdanji avstrijski (novope~eni »ogr-
ski«) dr`avljani sicer sklenili na Ogrskem, a so se po poroki stalno naselili v Avstriji.76
Po izdaji Taaffejevega odloka je »privla~nost« sklepanja sedmogra{kih (ogrskih) porok
mo~no upadla. K temu je prispeval tudi novi ogrski zakon o dr`avljanstvu (1879), ki je za-
ostril pogoje za pridobitev ogrskega dr`avljanstva. (Odslej ga je bilo mogo~e pridobiti {ele
po petletnem bivanju na Ogrskem).77 Za sklepanje sedmogra{ki porok so se tako odlo~ali le
ljudje, ki jih ni motil prevzem ogrskega dr`avljanstva in domicil na Ogrskem. Ti so lahko s
pridom izkoristili tudi luknjo v ogrskem zakonu o dr`avljanstvu, ki je dopu{~al (§ 8) mo`nost
takoj{nje pridobitve dr`avljanstva preko adopcije.78
Po sprejemu novega ogrskega poro~nega zakona 9. decembra 1894 (veljati je za~el s 1.
januarjem 1895), ki je uvajal obvezno civilno poroko in razgla{al za razvezljive tudi katoli{ke
zakone (§ 29),79 se je formalna mo`nost sklepanja »sedmogra{kih« (»ogrskih«) porok bi-
stveno pove~ala. Z uveljavitvijo novega zakona se je bilo namre~ na Ogrskem mogo~e direktno
razvezati brez poprej{njega lo~itvenega postopka (v Avstriji) in konverzije v protestantizem
oz. unitarstvo. Edini pogoj za razvezo (in ponovno civilno poroko) je ostalo le {e ogrsko
dr`avljanstvo, ki pa ga je bilo {e vedno mo~ pridobiti tudi z adopcijo.80 Toda zaradi nujnega
prevzema ogrskega dr`avljanstva, veljave Taaffejevega odloka (1879) in razsodb najvi{jega
sodi{~a, ki tak{nih porok nekdanjih avstrijskih dr`avljanov v Cislajtaniji ni priznavalo,81 se
praksa sklepanja »ogrskih porok« ni preve~ raz{irila. Do porasta »ogrskih porok« ni pri{lo
niti po razsodbi najvi{jega dr`avnega sodi{~a z dne 18. junija 1907, ki je v nasprotju s Taaf-
356
82 Razsodba je med drugim poudarila: »Ehen von Ausländern seien nach den betreffenden Auslandsgesetzen zu
beurteilen, alle anderen Erwägungen müßten hinter diesem Prinzip umsomehr zurücktreten, als die Haager Ehere-
chtskonvention auch dieses Prinzip zum Durchbruchbringe.« Prim.: Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi
zakoni?, str. 286–287; prim. tudi Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 89.
83 Anton Stergar je iz razsodbe najvi{jega dr`avnega sodi{~a pretirano sklepal: »Odslej bodo vsi zakonski
nezadovoljne`i lahko leteli na Ogrsko in se tam dali po svoji volji lo~iti in znovi~ poro~iti; izvzeti bodo le siromaki,
ki nimajo ob ~em iti na Ogrsko. S tem je hotelo nadsodi{~e menda nadelati pot za bodo~i civilni zakon, s katerim
ho~ejo gotovi krogi osre~iti avstrijske narode«. Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi zakoni?, str. 286–287
84 Podrobneje o Hötzendorfovi poroki: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 91–103.
85 Po navedbi Josefa Redlicha naj bi cesar Conradu dejal: »Sie sind ja als Soldat auch Ungar, natürlich sollen Sie
die Bewilligung bekommen.« Prim.: Das politische Tagebuch Josef Redlichs 1908–1919, II. Band 1915–1919, Be-
arbeitet von Fritz Fellner, Graz–Köln 1954, str. 62–63.
86 Hribarjevega lo~itvenega spisa mi v fondu De`elnega sodi{~a ni uspelo najti. Iz ohranjenih domovinskih
listov je razvidno, da se je moral lo~iti v prvem desetletju 20. stoletja. Pri ljudskem {tetju leta 1900 je bil {e vedno
poro~en z Emilijo, roj. Griga (1850–1926), medtem ko je pri {tetju leta 1910 `e vnesena oznaka: »gerichtlich ge-
schieden«. Zaradi `ivljenja v »konkubinatu« je bil Hribar dele`en zgra`anja s katoli{ke strani. [e posebej gorak mu
je bil ljubljanski knezo{kof Anton Bonaventura Jegli~, ki ga je ob sedemdesetletnici opomnil, da `ivi v grehu. 20.
septembra 1921 je Jegli~ v svoj dnevnik zapisal: »Iz Slovenca sem izvedel, da je pokrajinski namestnik Hribar v~eraj
izpolnil 70 let. Danes sem mu pisal: ’iskreno ~estitam za to milost, `ele~, da zadnja leta svojega `ivljenja uporabite
ne le v korist narodu, ampak tudi za svojo ~asno in ve~no sre~o. Starost nam kli~e v spomin besede: ’Memento mori!’
’da bi svoje `ivljenje uravnavali na pot sre~ne smrti v bo`ji milosti.’ – To sem mu pisal, da ga nekoliko opozorim na
njegovo `ivljenje. Od prve `ene je lo~en, `ivi pa kar o~itno z drugo, z njo hodi povsod, tudi na slu`benih potih.
Skrajna nesramnost! Veliko pohuj{anje! Ne ka`e nastopiti zoper njega javno in slu`beno, pa~ pa naj javnost izve, da
sem ga privatno posvaril.« (Jegli~, Dnevnik, 21. 9. 1921). Mesec in pol kasneje je Jegli~ dnevniku zaupal: »Dne 14.
XI. sem se moral zve~er vdele`iti ’@alnega orkestra’ po †kralju Petru. Prireditev je bila zelo resna. Razen ene Foer-
sterjeve pesmi, so peli kompozicije v stilu pravoslavne cerkve. Meni so se dozdevale lepe, segajo~e v srce, primerne,
drugim so se dozdevale dolgo~asne. Pri{el je tudi pokrajinski namestnik Hribar s svojo concubino – imel je toliko
takta, da mi je ni predstavil.« (Jegli~, Dnevnik, 14. XI. 1921). Ob koncu leta 1922 pa je Jegli~ spet zapisal: »V
nedeljo smo praznovali rojstni dan kralja. V stolnici je bila zelo spodobna slovesnost. Namestnik me je povabil h
kosilu. Ker sem izvedel, da njegove prile`nice ne bo zraven, sem se odzval. Zve~er je bil koncert Glasbene Matice,
ki obhaja 50-letnico ustanovitve. Pod vodstvom Hubada so krasno zapeli. Namestnik Hribar je pri{el s svojo konku-
bino, ki je na prvem mestu sedela. Jaz sem se mu ogibal, nisem je pogledal. Popra{ujem se, ali smem {e dalje
mol~ati, ker je skandal javen? In kaj bo, ako ta nesre~ni Hribar umrje, pa cerkvenega pogreba ne bom mogel dopu-
stiti? Nekoliko mislim, da bi mu v novem letu zadevo razlo`il kar natanko, ne ve~ prikrito, kakor do sedaj.« (Jegli~,
Dnevnik, 19. 12. 1922). Hribarjeva prva `ena Emilija je umrla 19. 3. 1926 v ljubljanski mestni ubo`nici na Japljevi
ulici 2. Dne 28. 3. 1926 se je Hribar v drugo poro~il s svojo »konkubino« Milico Gori~anovo.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
fejevim odlokom in uveljavljeno sodno prakso razsodilo,82 da je treba – v skladu s haa{ko
konvencijo o zakonskem pravu iz 12. junija 1902 – »zakone tujcev… presojati po ustreznih
zakonih tujih dr`av«.83 Ogrske poroke so {e naprej ostale »dostopne« le redkim, finan~no
neodvisnim ljudem. Oktobra 1915, torej v teku vojne, je mo`nost »ogrske poroke« izkoristil
celo {ef general{taba Franz Conrad von Hötzendorf, ki si je – po posredovanju nadvojvode
Karla – za nekoliko sporno poroko s pravkar na Ogrskem razvezano Gino von Reininghaus
pridobil posebno dovoljenje cesarja Franca Jo`efa,84 ~etudi sam ni prevzel ogrskega
dr`avljanstva.85 Velika ve~ina od postelje in mize lo~enih katolikov, ki so se `eleli v drugo
poro~iti, pa se je morala zadovoljiti z `ivljenjem v konkubinatu. Tipi~en primer je bil npr.
ljubljanski `upan Ivan Hribar, ki je po lo~itvi od svoje prve `ene Emilije, roj. Griga dvajset
let `ivel v konkubinatu s svojo nekdanjo kuharico Milico Gori~anovo. Z njo se je v drugo
poro~il {ele leta 1926, deset dni po smrti prve `ene.86
357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
87 Dr. L. v. Mitteis, Die Reformbedürftigkeit des österreichischen Eherechtes, v: Neue Freie Presse, 21. 1. 1906
(Morgenblatt).
88 Toda zaradi do skrajnosti zaostrenih nem{ko-~e{kih odnosov, ki so kmalu eskalirali v (obnovljeni) obstruk-
ciji, njun predlog ni vzbudil skoraj nobene pozornosti. Enquete, str. 27–28; Voglerjev predlog omenja tudi Josip
Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 8.
89 Slovenka, IV., 1900, {t. 1; prim. tudi Sabina @. @nidar{i~, Ora et labora – in mol~i, `enska!, cf*, Ljubljana
2000, str. 64.
90 Danica [Elvira Dolinar], ki je menila, da postaja v dr`avah, »kjer so lo~itve dovoljene«, zakonska zveza
»bla`ja, plemenitej{a, idealnej{a«, je bila seveda dele`na ostrih kritik v katoli{kem ~asopisju. Prim.: Slovenec, 24. 2.
1900; glej tudi Nina Vodopivec, Ivanka An`i~ Klemen~i~, v: Splo{no `ensko dru{tvo 1901–1945. Od dobrih deklet
do feministk, ur. Nata{a Budna Kodri~ in Aleksandra Ser{e, Ljubljana 2003, str. 296.
91 Dru{tvo so ustanovili 9. aprila 1904, statute pa so mu potrdili avgusta 1904. Po navedbah njegovega predsed-
nika Fritza Riedererja z za~etka leta 1905 naj bi dru{tvo {telo med 200 in 400 tiso~ ~lanov. (Riederer je pri tem imel
v mislih okoli 200.000 uradno in {e enkrat toliko dejansko lo~enih katoli{kih zakoncev v Avstriji). Dru{tvo je imelo
svoje izpostave v vseh ve~jih mestih Avstrije. Dunajska izpostava naj bi {tela 38.000 in gra{ka 8.000 ~lanov. Dru{tvo
je izdajalo svoj list Blätter der Geschiedenen. Prim.: Enquete, str. IV., 2–3, 17, 129, 186; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
92 Prim.: Waltraud Heindl, Aspekte der Ehescheidung in Wien um 1900. Grenzen und Möglichkeiten der Erfor-
schung des Problems, v: Mittelungen des Österreichischen Staatsarchivs 33, 1980, str. 219– 246.
Obnovitev zahtev po obvezni civilni poroki
Po sprejemu liberalne poro~ne zakonodaje na Ogrskem (1894) je bila Avstrija (Cislajta-
nija) ena izmed redkih evropskih dr`av, ki je vztrajala na konfesionalnem poro~nem pravu.87
Na prelomu stoletja je bilo avstrijsko poro~no pravo v resnici kuriozum, primerljiv le {e z
razmerami v [paniji, zato so se v javnosti okrepile zahteve po celoviti reformi ob~ega
dr`avljanskega zakonika. Liberalni zagovorniki reforme poro~nega prava so sprva – podob-
no kot v {estdesetih in sedemdesetih letih – operirali predvsem z ustavnopravnimi argumenti.
V nasprotju s stali{~i najvi{jega dr`avnega sodi{~a so mnogi menili, da je konfesionalno
poro~no pravo, vsebovano v ODZ (zlasti ~len 111), v nasprotju z dr`avnim temeljnim zako-
nom o pravicah dr`avljanov, saj da ne zagotavlja enakosti pred zakonom. V tem smislu sta
oktobra 1901 poslanca Vogler in Tschan v poslanski zbornici stavila predlog spremembe
~lenov 63, 64 in 111 ODZ, ki je bil identi~en z zakonskim osnutkom, ki ga je poslanska
zbornica sprejela `e v letu 1876.88 Kmalu pa so v javni razpravi prevladali eti~ni, nravstveni
in socialni argumenti.
V prvi {tevilki ~etrtega letnika `enskega lista Slovenka (1900) je Danica [Elvira Dolinar]
v ~lanku Svobodna ljubezen in zakon89 ugotavljala: »Vkljub najve~ji svobodi v izbiranju
zakonskega druga, vkljub najvestnej{ega plemenskega izbora (Zuchtwahl) se bodo pa vendar
vedno primerjali i slu~aji medsebojnih zvez, v kojih zakoncih nikakor ne bodo na{li za`eljene
harmonije, bodisi da sta se varala ̀ e u`e pri izbiranju, bodisi da sta se {ele pozneje divergujo~e
razvila, da je moral nastati razkol med njima. V takem slu~aju jima mora biti svobodna
lo~itev brez vsih zlih posledic, kajti naravnost kruto je vezati siloma dva ~loveka, ki si v vsem
docela nasprotujeta; kajti zakon, v katerem zakonca ne harmonirata, ni ve~ zakon.«90 Podob-
na stali{~a so zagovarjali zlasti v 9. aprila 1904 na Dunaju ustanovljenemu Dru{tvu katoli{kih
lo~encev (Verein katholisch geschiedener Eheleute),91 ki si je najbolj gore~e prizadevalo za
razveljavitev ~lena 111. Zlasti v socialisti~nem delavskem in `enskem gibanju pa so vedno
bolj opozarjali tudi na socialne in gospodarske razse`nosti problema. Ob padanju {tevila
sklenjenih zakonskih zvez in so~asnem hitrem nara{~anju {tevila lo~itev (katoli{kih) in razvez
(nekatoli{kih) zakonov, ki ga je od konca 19. stoletja bele`ila avstrijska statistika v vseh
avstrijskih de`elah in pri vseh dru`benih slojih (zlasti med delavstvom in me{~anstvom po
premo`enju),92 se jim je zdela zgolj reforma lo~itvenega prava preozka. Ob uvedbi obvezne
358 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
civilne poroke in mo`nosti razvez katoli{kih zakonov so predlagali celovito reformo ODZ, s
katero naj bi predvsem izbolj{ali pravni polo`aj zakonskih `ensk (in lo~enk). Splo{no av-
strijsko `ensko dru{tvo (Allgemeine österreichische Frauenverein)93 je tako leta 1904 malo
pred tem ustanovljeni komisiji za revizijo ODZ94 poslalo peticijo, s katero se je zavzelo ne le
za uvedbo civilne poroke in mo`nost razveze katoli{kih zakonov, ampak za zakonsko priz-
nanje konkubinata, pa~ v smislu zagotovitve pravic »konkubin« do primernega vzdr`evanja
in dedovanja.
Vsa razli~na stali{~a so pri{la do polnega izraza v anketi o reformi poro~nega prava,95 ki
jo je (v sodelovanju z Dru{tvom katoli{kih lo~encev) med 27. januarjem in 24. februarjem
1905 izvedla Kulturno politi~na dru`ba (Kulturpolitische Gesellschaft).96 Vodstvo dru{tva je
k sodelovanju v javni anketi povabilo vrsto znanih dunajskih intelektualcev razli~nih politi~nih
usmeritev. Med njimi so prevladovali liberalno usmerjeni pravniki in visoki dr`avni urad-
niki, ankete pa sta se udele`ila tudi dva znana katoli{ka intelektualca in nekaj eminentnih
predstavnic `enskega gibanja.97
Razen obeh katoli{kih udele`encev ankete, Adolfa Letha in Victorja Kienböcka, ki sta
ognjevito zagovarjala na~elo nerazvezljivosti katoli{kih zakonov,98 se je velika ve~ina
udele`encev ankete zavzela za ~imprej{njo reformo poro~nega prava v Avstriji. Sodelujo~i
~lani Dru{tva katoli{kih lo~encev so v prvi vrsti zahtevali ukinitev § 111 ODZ in uveljavitev
razvezljivosti katoli{kih zakonov. Predsednik dru{tva Fritz Riederer, ki je v ~lenu 111 videl
»nasilje nad ~lovekovimi pravicami« najhuj{e vrste, je menil, da je ~len 111 neeti~en, saj da
je veliko bolj moralno razvezati spodletel zakon, kot pa ohranjati zakonsko zvezo od postelje
in mize lo~enih zakoncev. Z lo~itvijo naj bi se namre~ »vez« med zakoncema popolnoma
pretrgala (edino, kar ju {e povezuje, je to, da mora en zakonec pla~evati alimente), toda
zaradi § 111 si lo~ena zakonca ne moreta ustvariti novega »ognji{~a«. Absolutni zadr`ek
katoli{tva, vsebovan v § 111, sili lo~ene zakonce, da `ivijo v konkubinatu, s tem pa so izpo-
93 Leta 1893 ustanovljeno Splo{no `ensko dru{tvo je bilo prva `enska organizacija v Avstriji. Med prominentni-
mi ~lanicami so bile Auguste Fickert, Marie Schwarz in Rosa Mayreder. Dru{tvo je bilo nestrankarsko in je bilo
odprto tako za socialdemokratsko kot kr{~ansko socialno orientirane `enske. Prim.: Waltraud Heindl, Frau und
bürgerliches Recht. Bemerkungen zu den Reformvorschlägen österreichischer Frauenvereine vor dem Ersten Welt-
krieg, v: Politik und Gesellschaft im Alten und neuen Österreich. Festschrift für Rudolf Neck zum Geburtstag, Hrg.
Isabella Ackerl, Walter Hummelberger und Hans Mommsen, Band I., Wien 1981, str. 136–139; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
94 Komisijo za revizijo ODZ, ki naj bi zakonik »prilagodila spremenjenim gospodarskim in dru`benim razme-
ram«, so na pobudo nestorja avstrijskega pravoznanstva, predsednika najvi{jega dr`avnega sodi{~a dr. Josefa Unger-
ja ustanovili maja 1904 pri pravosodnem ministrstvu. Prim.: Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 135.
95 Prim.: Protokolle der Enquete betreffend die Reform des österreichischen Eherechtes (vom 27. Jänner bis 24.
Februar 1905), Wien 1905.
96 Kulturno politi~na dru`ba, ki jo je leta 1902 ustanovila skupina dunajskih socialno liberalno usmerjenih
intelektualcev z dr. Robertom Scheuom na ~elu, je v obliki javnih anket izvajala neodvisne raziskave o vitalnih
dru`benih problemih, kot npr. o reformi kazenske zakonodaje, dr`avnem subvencioniranju umetnosti, reformi sred-
njega {olstva itd. Nekatere dru`bine ankete so imele velik vpliv na pripravo potrebnih sodnih in pravnih reform ter na
spremembo vladne politike. Ena izmed njenih najodmevnej{ih anket je bila prav anketa o reformi poro~nega prava.
Prim.: John W. Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism: A Commentary from 1905, v: The Journal of
Modern History, Vol. 50, No. 1, 1978, str. 72–102.
97 Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 87.
98 Adolf Leth je menil: »Die Ehe kann nicht gelöst werden, weil sie eben mehr als ein Vertrag ist, weil sie eben
ein Sakrament ist.« Dr. Victor Kienböck pa je poudaril: »So lange der Staat auf dem Standpunkte der Ehe als der
staatlich anerkannten, staatlich legitimierten, die Gesellschaft begründenden Form der Geschlechtsgemeinschaft
steht, dann muß die Unauflöslichkeit der Ehe statuirt werden…« Prim.: Enquete, str. 233, 236 (Leth); 79–82; 84
(Kienböck).
359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stavljeni hudemu socialnemu pritisku, ki je {e zlasti krut do »`ena« (konkubin) in (nezakon-
skih) otrok.99
Za nekatere druge razpravljalce, med njimi so prevladovali pravniki, so bili sporni tudi
nekateri drugi ~leni ODZ. Dr`avnozborski poslanec dr. Ludwig Vogler se je tako – kot oktob-
ra 1901 v poslanski zbornici – zavzel za revizijo (oz. odpravo) §§ 63, 64 in 111 ODZ. Menil
je, da je zahteva po razvezljivosti katoli{kih zakonov popolnoma upravi~ena, toda hkrati je
predlagal, naj razveze ne bi bile prelahko dosegljive. »Zakon ni ~ebelnjak, v katerega lahko
pri enih vratih vstopi{ in pri drugih izstopi{. Z dovolitvijo razveze zakona naj bi ustvarili
mo`nost, da se v najte`jih primerih, ko je skupno `ivljenje za zakonca postalo neznosno in
nemogo~e…, tak zakon pripelje do popolne lo~itve.«100 Za dolo~ujo~o navedbo »upravi~enih
razlogov« za razvezo zakona (pa~ po francoskem, nem{kem in ogrskem zgledu) se je v raz-
pravi zavzela tudi velika ve~ina drugih razpravljalcev. (Dr. Moritz Benedikt je menil, da bi
morali razvezo zakona nujno dovoliti v primerih »izrojenosti«: pri zlo~incih, patolo{ko obre-
menjenih ljudeh in obolelih za te`kimi nalezljivimi boleznimi).101 Precej osamljeno je bilo
stali{~e Gustava Scheua, ki je zagovarjal na~elo absolutne razvezljivosti zakonov: »Ne sme-
mo pozabiti, da je tudi pri sklepanju zakonov najvi{ji princip svoboda. Zakaj naj bi ta princip
svobode veljal le pri sklepanju zakonov, ne pa tudi pri lo~evanju?«102
Posamezni razpravljalci so se dotikali tudi nekaterih drugih pere~ih problemov poro~ne
zakonodaje v Avstriji. Znani mirovnik Alfred Fried iz Berlina je med drugim opozoril, da je
z nepriznavanjem zakonov, ki so jih v tujini povsem pravilno sklenili (nekdanji) avstrijski
dr`avljani, avstrijsko poro~no pravo v popolnem nasprotju s haa{ko konvencijo o zakonskem
pravu iz leta 1902.103 Predsednik Kulturno politi~ne dru`be Robert Scheu je navrgel tezo, ~e{
da »je nasprotje med katolicizmom in nekatolicizmom v bistvu nasprotje med interesi mo{kega
in `enske« in da je t. i. katoli{ko stali{~e v bistvu »`ensko stali{~e«.104 Social-demokrat
Jakob Brod pa je obstoj instituta »zakona« povezal z obstojem kapitalisti~ne dru`be: »Dok-
ler obstoji na{a dana{nja kapitalisti~na dru`ba, ki je le druga oblika starega barbarstva, se bo
ohranilo tudi barbarstvo zakona. [ele ~e zmaga socializem, se bo uveljavil premi{ljen zakon,
v katerem `ivijo drug z drugim tisti, ki se ljubijo – in v trenutku, ko se ne ljubijo ve~, odidejo
vsak na svojo stran.«105
Medtem ko se je ve~ina mo{kih udele`encev ankete osredoto~ila na vpra{anje nujne re-
forme lo~itvenega (razveznega) prava, so zlasti `enske udele`enke opozarjale, da bi lahko
bila lo~itvena zakonodaja, ki ne bi vsebovala posebnih za{~itnih dolo~il za poro~ene `enske,
slab{a od obstoje~e.106 Grete Meisel-Hess, nauglednej{a predstavnica `enskega gibanja, ki je
sodelovala v anketi,107 je `eleno reformo presojala z zornega kota me{~anske `ene, ki ni bila
ekonomsko samostojna in za katero bi lahko lo~itev (razveza) pomenila korak v socialno
negotovost. Menila je, da zakonodaja sicer ne bi smela prepovedovati razvez zakona, da pa bi
99 Enquete, str. 17–20; 71. Leopoldina Palletta, ~lanica Dru{tva katoli{kih lo~encev iz Gradca, je v nepopustlji-
vosti katoli{ke cerkve pri obrambi § 111 videla razlog, da se je veliko ~lanov dru{tva »upravi~eno« pridru`ilo giba-
nju Los von Rom. (Prim.: Enquete, str. 68–70).
100 Enquete, str. 22–28.
101 Enquete, str. 47–52.
102 Enquete, str. 60–64.
103 Enquete, str. 177–178.
104 Enquete, str. 3–4, 16
105 Enquete, str. 21.
106 Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 88–89.
107 Grete Meisel-Hess je kasneje postala pomembna ~lanica Zveze za za{~ito mater (Bund für Mutterschutz),
vplivnega zdru`enja za `enske pravice, ki ga je leta 1905 v Berlinu ustanovila Helene Stöcker. Prim.: Boyer, Freud,
Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 88–89.
360
morala nova zakonodaja obvezno vsebovati dol`nost mo`a, da skrbi za svojo razvezano `eno
in otroke ter natan~no dolo~iti razloge za razvezo zakona. (Brez utemeljenega razloga naj
razveza ne bi bila mo`na). Iz istih razlogov je odlo~no zavrnila idejo o t. i. »za~asnih poro-
kah« (Ehen auf Zeit), ki jo je razvil angle{ki pisatelj George Meredith: »^e bi lahko po
desetletni pogodbi mo` odpovedal zakon kot kak{no stanovanje, ki mu ni ve~ pogodu, bi to
privedlo do tega, da bi bila `ena brezpogojno na slab{em.«108
Kamilla Theimer, ki so jo na Slovenskem bolj spoznali {ele ob njeni aferi z Janezom
Evangelistom Krekom, se je – kot je poudarila – ankete udele`ila v prvi vrsti kot `enska (in
ne kot katoli~anka). Na~elno se je zavzela za sprejem novega, interkonfesionalnega poro~nega
prava (slednji naj bi bil kulturna potreba), ki bi uzakonil obvezno civilno poroko, toda hkrati
je – s stali{~a `ene – nastopila proti radikalnim posegom v lo~itveno oz. razvezno pravo. ^e
bi reforma uvedla razvezo, ki bi bila odvisna od svobodne volje enega izmed zakoncev (kot je
predlagal Gustav Scheu), bi ceho pla~ala `ena, kar naj bi se kazalo tudi v ZDA. Zakon bi
moral nujno vsebovati natan~no dolo~eno razvezne razloge, pri ~emer bi moral izhajati iz
interesa `ene in otrok. Theimerjeva je predlagala tudi {ir{o reformo ODZ glede odnosov med
spoloma. Opozorila je na vrsto dolo~il ODZ, ki so uzakonjala podrejen polo`aj `ene nasproti
mo`u, kot npr. pravico mo`a, da `eni prepove, da bi se zaposlila, da izbere kraj bivanja
dru`ine in da upravlja z `eninim premo`enjem. Menila je, da bi bilo ob reformi lo~itvenega
prava potrebno izvesti tudi ustrezno reformo lastninskega prava.109
Tudi Henriette Herzfelder, ki je sicer bila najbolj bojevita `enska udele`enka ankete, je {e
bolj kot Kamilla Theimer z vsemi topovi udarila po avstrijskem ODZ. Do vpra{anja razvez
katoli{kih (in me{anih) zakonov ni zavzela jasnega stali{~a, toliko jasneje pa je poudarila
nujnost celovite reforme ODZ v smislu `enske emancipacije. Nevzdr`no se ji je zdelo, da
ODZ `ensko obravnava kot »nemo~no, nezrelo kreaturo, ki jo mora voditi mo`«.110 V svojih
stali{~ih je izhajala iz zornega kota me{~anskih poro~enih `ensk, medtem ko se stali{~
nara{~ajo~ega {tevila name{~enk in delavk ni dotikala. Za njo je bila primarna dru`bena
vloga vsake `enske vloga zakonske `ene in matere, kar pomeni, da njeno zagovarjanje pravic
`ensk ni bilo preradikalno.111
Od znanih udele`encev ankete so bila nadvse zanimiva stali{~a Sigmunda Freuda, ki je
organizatorjem ankete poslal pisni odgovor (prebrali so ga 8. februarja 1905).112 Na anketno
vpra{anje: »Ali naj bo zakon nerazvezljiv? Tudi po dejanski lo~itvi?«, je Freud povsem ne-
dvoumno odgovoril: »Nerazvezljivost zakona nasprotuje pomembnim eti~nim in higienskim
na~elom in psiholo{kim izku{njam. [e posebej nepravi~na je do `ensk, ki so zaradi naravnih
okoli{~in prisiljene vstopiti v zakon v rani mladosti, ko so za zakon du{evno popolnoma
nezrele, in ki so zaradi dru`benih pri~akovanj prisiljene vstopiti v zakon brez poznavanja
ljubezenskega `ivljenja.«113
Freudu se je zdela »sukcesivna poligamija« (torej mo`nost razveze in vnovi~ne sklenitve
zakona) povsem zdru`ljiva s kulturnimi normami moderne dru`be, saj bi uzakonitev mo`nosti
razveze deloma pomenila zgolj sankcioniranje obstoje~ih razmer. Za reformo poro~ne zako-
nodaje v smislu mo`nosti razveze zakona pa se je Freud zavzel tudi zaradi negativnih posle-
dic spolne vzdr`nosti: »Zagovarjam stali{~e, da lahko le neznatna manj{ina sre~no konstitui-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
108 Enquete, str. 15.
109 Enquete, str. 86–95; Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 89–90.
110 Enquete, str. 210–219; Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 90.
111 Enquete, str. 210–219.
112 Enquete, str. 76–77; Freudov odgovor je ponatisnjen tudi v prilogi Boyerjevega ~lanka Freud, Marriage and
Late Viennese Liberalism, str. 99–102.
113 Ibidem.
361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ranih ljudi izvaja spolno abstinenco brez {kode… Za veliko ve~ino pa je spolna abstinenca
preko dalj{ega `ivljenjskega obdobja skoraj nemogo~a.«114 Spolna potla~itev naj bi obvezno
povzro~ala najrazli~nej{e oblike nervoz in imela tudi druge psihi~ne posledice. Za mo{ke z
normalnim spolnim `ivljenjem, {e zlasti, ~e se ukvarjajo z intelektualnim delom, naj ne bi
predstavljala ve~jega problema le za~asna spolna vzdr`nost. Dalj{a spolna abstinenca pa naj
bi jim povzro~ala hude posledice, saj naj bi vse svoje psihi~ne mo~i porabili za boj proti
sku{njavi, pri tem pa izgubljali energijo in potrebno samozavest.115 Enako hude naj bi bile
psihi~ne posledice spolne vzdr`nosti pri `enskah, saj naj bi bil del »kultiviranih `ensk« `e
obsojen na frigidnost.
Ob zaklju~ku ankete je Kulturno politi~na dru`ba sprejela resolucijo (30. marca 1905), ki
se je – v skladu s predlogom poslanca Voglerja – povsem nedvoumno zavzela za ~imprej{njo
reformo poro~ne zakonodaje:
»Reforma avstrijskega poro~nega prava je neizgibna, nujna naloga zakonodaje, s katero
ni mogo~e odla{ati do splo{ne revizije ob~ega dr`avljanskega zakonika. Reformo je treba
izvesti tako, da se vzpostavi enotno dr`avno poro~no pravo in da se {e posebej ukinejo verski
zadr`ki verske razli~nosti, vi{je posvetitve, zakonske vezi in katoli{tva, in da se pod ustrezni-
mi pogoji, najmanj enakimi kot pri nekatoli{kih zakonih, omogo~i razvezljivost zakona.«116
Kulturni boj
Kmalu po objavi resolucije in ankete se je za~el uresni~evati poziv, ki ga je v teku anket-
nih razprav na prisotne in {ir{o javnost naslovil poslanec Julius Ofner: »Vsi, ki priznavajo, da
dana{nje poro~no pravo du{i socialni institut [zakona], se morajo povezati, saj lahko obstojo~e
avstrijsko poro~no pravo izni~i le mo~na sila.«.117 @e poleti 1905 je na dr`avni zbor in pravo-
sodno ministrstvo naslovila peticijo za reformo poro~nega prava Zveza avstrijskih `enskih
dru{tev (Bund österreichischer Frauenvereine), ki so jo na pobudo Marianne Hainisch usta-
novili leta 1902 kot nekak{no krovno organizacijo nestrankarskih `enskih dru{tev.118 V peti-
ciji je Zveza med drugim zahtevala uvedbo obvezne civilne poroke in mo`nost za razvezo
katoli{kih zakonov `e na podlagi »nepremostljive zoprnosti«.119 Peticija je zahtevala
izbolj{anje polo`aja tistih `ensk, ki so bile lo~ene po svoji krivdi. Tudi njim naj bi (~e bi bile
brez sredstev) mo`je po lo~itvi zagotavljali primerno pre`ivnino, upravi~ene pa naj bi bile
tudi do dela skupnega premo`enja.120
V skladu z resolucijo, ki so jo konec marca sprejeli udele`enci ankete, je jeseni 1905
Dru{tvo katoli{kih lo~encev spro`ilo {iroko zastavljeno in dobro organizirano akcijo javnih
zborovanj in zbiranja podpisov za razvezljivost katoli{kih zakonov,121 ki so jo pozorno sprem-
114 Ibidem.
115 @e pred Freudom je podobno stali{~e zagovarjal psiholog dr. Wilhelm Stekel. Sklicujo~ se na stali{~e Richar-
da Kraft-Ebinga je menil, da je seksualna abstinenca enaka onaniji in pogost vzrok za te`ke `iv~ne bolezni. Prim.:
Enquete, str. 66.
116 Enquete, str. V.
117 Enquete, str. 228–232.
118 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 133, 135–136.
119 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 140–145.
120 Ta zahteva je bila uperjena zoper diskriminatorni §. 1237 ODZ, ki je dolo~al, da v zakonu, ~e ni posebnega
dogovora, obdr`i vsak »soprog lastnino svojega premo`enja«. V drugem odstavku je dolo~al, da pri tem, kar eden
soprog v zakonu pridobi, nima drugi soprog nikake dele`nosti. »V dvomu se domneva, da je pridobitev soprogova«.
Prim.: Fran Mohori~, Stali{~e `enske v avstrijskem pravu, v: Slovenski pravnik 1915, str. 164.
121 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
362
ljali tudi v slovenskem katoli{kem tisku: »Dru{tvo ’katoli{kih’ lo~enih zakoncev ho~e na
vsak na~in izsiliti preosnovo dr`avnega zakonskega prava v tem zmislu, da se odstrani iz
njega kr{~anski pe~at in uvede t. zv. civilni zakon. Glavne to~ke te preosnove bi bile: 1.
Zakoni se ne sklepajo ve~ v cerkvi (vsaj pred dr`avo veljavni ne; na Ogrskem in Francoskem
je celo pod kaznijo prepovedano poro~iti se prej v cerkvi, kakor pred dr`avnim uradnikom,
sicer je cerkvena poroka zasebna stvar ali bolje ’parada’ poro~encev), ampak pred dr`avnim
uradnikom – v kaki zakajeni pisarni. S tem je zakonu odvzet vsak vi{ji pomen, odvzeta mu je
vsa poezija, in je potisnjen do suhoparne juridi~ne formalnosti. 2. Judje se bodo smeli neovi-
rano `eniti s kristjani; kr{~anska kri Judom od nekdaj di{i, zato se Izrael zelo poteguje za
reformo kat. zakona… 3. Propadli in odpadli katoli{ki duhovniki in redovniki se bodo smeli
`eniti – po zgledu Martina Lutra. 4. Poglavitno pa je, da se odpravi nerazvezljivost zakonske
zveze ter lo~eni lahko vsak ~as sklenejo nov zakon. – Zagovorniki preosnove so se po`urili in
za~eli zbirati podpise, zlasti po mestih. Uredni{tva liberalnih listov, razne gostilne, agentje in
luteranski predikantje so se hitro zavzeli za to stvar in kjer ni druga~e {lo, poslu`ili so se la`i
in zvija~e – saj liberalni smoter posve~uje sredstva. Nabralo se bojda krog 300.000 podpisov,
morda tudi ve~.«122
Akcijo Dru{tva katoli{kih lo~encev je dejavno podprla vrsta drugih dru{tev, strokovnih orga-
nizacij in znanih posameznikov iz kulturnega in politi~nega `ivljenja, tako da je do za~etka leta
1906 uspelo zbrati ve~ sto tiso~ podpisov. Novembra 1905 je akcijo s posebno resolucijo pod-
prla odvetni{ka zbornica ^e{ke (v njej so zahtevali ukinitev §§ 63, 64 in 111 ODZ),123 konec
januarja 1906 pa je za~elo zbirati podpise pod peticijo za temeljito reformo poro~nega prava {e
pra{ko ̀ ensko dru{tvo Frauenfortschritt.124 Akcijo so ves ~as odlo~no podpirali zlasti vsenem{ko
usmerjeni dr`avnozborski poslanci (Derschatta, Tschan, Voelkl, Noske, Eisenkolb, Wrabetz,
Iro, Ellenbogen, Resel in Malik), ki so februarja 1906 izdali oklic: »Some{~ani! Med vsemi
dr`avami na svetu ima Avstrija najbolj nazadnja{ko postavo o zakonu. Zbralo se je na tiso~e
katoli~anov, ki zahtevajo reformo katoli{kega zakona. Zahtevamo le, kar je uvedeno `e po vseh
kulturnih dr`avah, namre~ da zopet lahko sklenejo zakon lo~eni katoli~ani«.125
Razse`nosti gibanja, ki so ga javno podpirali tudi »vsenem{ki« zagovorniki gibanja Los
von Rom, so vnesle nemir v katoli{ki tabor. Toda avstrijski episkopat je reagiral {ele potem,
ko so se novembra 1905 v justi~nem odseku dr`avnega zbora (predsedoval mu je slovenski
liberalni poslanec dr. Andrej Ferjan~i~) poenotili o predlogu poslanca dr. Tschana, ki je pred-
videl mo`nost vnovi~ne (civilne) poroke od postelje in mize lo~enih katoli~anov.126 »^im se
je izvedelo, da je ta reformni na~rt v justi~nem odseku `e toliko dozorel, da se bode o njem v
doglednem ~asu `e lahko meritorno razpravljalo v parlamentu, je bil ves klerikalni Izrael
pokonci.«127 Novembra 1905 so se na Dunaju na peti splo{ni avstrijski katoli{ki konferenci
zbrani {kofje odlo~ili, da bodo z organizirano protiakcijo odlo~ilnim krogom v dr`avi jasno
dokazali, da velika ve~ina avstrijskih katoli~anov podpira »zadr`ek katoli{tva« in nerazvezlji-
vost zakona128 in da so argumenti Dru{tva katoli{kih lo~encev neutemeljeni. »Kot najva`nej{i
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
122 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
123 Marianne Tuma von Waldkampf, Zur Reform des österreichischen Eherechts, Leipzig 1907, str. 14.
124 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 16.
125 Slovenec, 2. 3. 1906.
126 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
127 Ibidem.
128 »Na Dunaju so se zbrali {kofje, ki so prokleli nameravano reformo zakonskega prava in pozvali na najodlo~nej{i
odpor in boj proti tej nakani vse pravoverne katolike. Izdali so se posebni kolici, podpisani od raznih klerikalnih
kapacitet, med katerimi seveda tudi ni smel manjkati dr. [uster{i~, na dobro in verno katoli{ko ljudstvo, naj z vso
odlo~nostjo protestuje proti nameravanemu atentatu na sveti katoli{ki zakon.« Slovenski narod, 22. 2. 1906; prim.
tudi: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dokaz navajajo nasprotniki veliko {tevilo konkubinatov, v katerih `ive lo~eni zakonci, ki se
ne smejo zopet `eniti, torej je moralna potreba za doti~ne stranke in za dr`avo samo, da se ti
konkubinati pozakonijo, t. j. da se s civilnim zakonom dovoli razporoka in sklenitev novih
zakonov. A ta razlog je pi{kav. Civilni zakon prvi~ pred vestjo in pred Bogom ne more nikdar
divjega zakona spremeniti v pravi zakon, k ve~jemu pokrije nenravno goloto na zunaj s pla{~em
legalnosti, drugi~ je pa prazna utopija, da bi civilni zakon zmanj{al ali celo odpravil konku-
binate, ampak le omaja zakonsko zvezo in pospe{i prelomitev zakonske zvestobe ter dosled-
no vodi do popolnega razpada zakonske zveze sploh. ^love{ki razbrzdanosti, ki jo imenujejo
’slobodo’, postane s~asoma tudi civilni zakon nadle`en in nepotreben, zatorej pro~ tudi `
njim. Dokaz za to nam je stara rimska dr`ava in pa dana{nja Francija.«129
Februarja in marca 1906 so se po vseh ve~jih mestih monarhije »vr{ili {tevilno obiskani
protestni shodi na veliko jezo rde~ih zagovornikov ’proste ljubezni’ ter du{evno zaspane in
nravno gnile bur`uazije.«130 »Duhov{~ina je uprizorila po vsej Avstriji pravcato kri`arsko
vojno proti napovedani reformi dr`avljanskega zakonika.«131 Akcija zbiranja podpisov zoper
»razkristjanjenje zakonske zveze« je v vseh avstrijskih de`elah odli~no napredovala. Od slo-
venskih de`el je bila {e posebej uspe{na v ljubljanski {kofiji, saj se je zanjo odlo~no zavzel
ljubljanski knezo{kof Anton Bonaventura Jegli~. V nedeljo, 18. februarja 1906, so v vseh
cerkvah na Kranjskem duhovniki »grmeli proti onim brezbo`nikom, ki so stegnili pregre{ne
svoje prste proti svetosti katoli{kega zakona. V najtemnej{ih barvah so se slikale ljudstvu
posledice nameravane reforme in pri tem se pre~astiti bo`ji namestniki tudi niso stra{ili se
poslu`evati o~itih la`i. – Tako so na primer pripovedovali v veliko zgra`anje neukega ljud-
stva, da se namerava uvesti tak zakon, ki bo trajal samo dve do tri leta; ako se bo mo` naveli~al
svoje `ene, jo bo pahnil od sebe, jo z otroki vred prepustil bedi, sam si bo pa vzel drugo. Ko
so s takimi in enakimi bajkami nahujskali ljudstvo, so jeli nabirati med njim podpise za
protestno izjavo proti nameravani reformi. In sedaj lazijo cerkovniki in razni drugi far{ki
agitatorji od hi{e do hi{e, od rodbine do rodbine in bera~ijo podpisov. Zlasti so se spravili na
`enske, ki so najlo`je dostopne njihovim la`em in farbanjem, da bodo ba{ `enske najbolj
usmiljenja in ob`alovanja vredne stvarce pod bo`jim solncem, ako se izvede reforma
dr`avljanskega zakonika. No, a tudi otrok ne zani~ujejo pri nabiranju protestnih podpisov,
dasi pravijo, da naj doti~ne izjave podpi{ejo samo osebe, ki so `e dovr{ile 14. leto. Tako so na
primer morale na tukaj{njem zavodu mater Ur{ulink podpisati protestno izjavo celo deklice
10 do 12 let.«132
Celotno akcijo je budno spremljal ljubljanski {kof Anton Bonaventura Jegli~, ki je 10.
marca 1906 svojemu dnevniku zaupal: »Protestni podpisi zoper razdru`itev zakona prav do-
bro napredujejo… Uradniki in u~itelji slabo podpisujejo; prista{i Naroda se branijo in ne
marajo… Na pri`nici in pri shodih se ljudstvo podu~uje«.133 V njegovi re`iji (in re`iji prvaka
SLS dr. Ivana [uster{i~a) se je 11. marca 1906 odigral tudi dobro obiskani protestni shod
katoli{kega `enstva v veliki dvorani Uniona (po navedbah Slovenca naj bi se ga udele`ilo
okoli 3000 `ena), ki je pomenil vrhunec »slovenske« katoli{ke akcije proti »razporoki«.
Glavne `enske govornice, tako iz me{~anskih kot delavskih vrst, so v svojih nastopih
jasno demonstrirale svojo odlo~enost »braniti `ensko ~ast«.134 Josipina Kos je zahtevo po
uvedbi civilne poroke z mo`nostjo razveze zakona ozna~ila za »verski boj«, ki se mu je treba
129 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
130 Ibidem.
131 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
132 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
133 Jegli~ev dnevnik, 10. 3. 1906.
134 Slovenec, 12. 3. 1906.
364
zoperstaviti. »Ali nimamo `e itak dovolj boja? Vse je sprto in razbito. Zdaj nam ho~ejo
zanesti {e med katoli{ke rodbine, med stari{e ino otroke nov boj, verski boj, ki je najhuj{i, ker
ima globoke korenine v veri in ker se gre za ve~ni blagor. Me no~emo tega boja! Zatorej pro~,
pro~ s tistim, ki nam ga usiljujejo. Dol`nost `ene je pomirjevati. Mir je tudi cilj na{ega nasto-
pa. Ob pragu na{ih rodbin se mora ustaviti verski boj. Sveti{~e rodbine je na{e, otroci so na{a
in bo`ja last. Bodimo trdne in neomajane! Delujmo vzajemno za splo{ni blagor! Kli~imo
navdu{eno na{im nasprotnikom: ’Roke pro~!«135
Gospa Pliber{ek je zahtevo po razporoki postavila v kontekst aktualnega socialnega
vpra{anja, ki da je sicer vpra{anje ~love{ke dru`be, »a tudi vpra{anje posameznikov, …
vpra{anje `ene, vpra{anje otrok.« »Vsi bi bili radi sre~ni, kolikor je pa~ na zemlji mogo~e,
vsi, tudi `ene, tudi otroci. A glejte, kaj so izna{li rde~i osre~evalci ~love{tva: Radi bi, da bi
jim postava dovolila, kadar bi se jim zljubio, lo~iti zakon, pustiti `ene, pustiti otroke v
zapu{~enosti in rev{~ini. – Kaj bi jim bila potem mar `ena, ki jim jev nesebi~ni ljubezni
`rtvovala vse, kaj bi jim bili mar otroci, sirote, ki bi hrepenele po o~etovi skrbi, ljubezni! A
o~e bi dobro `ivel drugod, `ena in otroci pa naj poginejo. To bi bil zmisel nove postave za
nas! – Sramota vsem, ki so za tako postavo! Me `ene protestujemo v svojem imenu, v imenu
vseh mater, v imenu vseh otrok, protestiramo proti vsaki postavi, ki bi poizkusila poru{iti in
oskruniti kr{~anski zakon!«136
Gospa Bengalija je menila, da bi bila tak{na postava zgrajena na »lahkomiselnosti«, go-
spa Kumer pa je opozorila, da bi bil tak{en zakon obenem tudi sku{njava za `eno. »Zato pro~
s tako postavo, ki je podla sku{njava! Pro~ s postavo, ki dvomi o na{em po{tenju in se laska
le strastem!«137 Gospodi~na Bu~ar je s stali{~a delavk opozorila na pogubne posledice razpo-
roke za `enske delavke: »Veliko mladih deklet je, katere morajo iti v svet iskat in prislu`it si
kruha, naj si `e bode v tovarne ali razne slu`be. Trpka je usoda delavke in le malo veselja daje
~love{ka dru`ba delavki, in le malo {~itijo postave `ensko delavko. Biti mora skromna in z
malim zadovoljna, da se pre`ivi. Ako se pa `e delavki, ki je prosta, ne godi predobro, potem
si pa ve predstavite `ensko, katera je po razporoki lo~ena od mo`a, katera nima druzega,
kakor kopico majhnih otrok, s katerimi je tako reko~ vr`ena na cesto na milost ali nemilost.
Kako naj taka `ena pre`ivi sebe, kako naj vzgoji deco, kje naj vzame potrebnega `ive`a, kje
naj dobi kruha za svoje otro~i~ke? Pa mi bode morebiti kdo ugovarjal, ~e{, saj bode moral
mo` tudi kaj skrbeti za otroke. Bogati mo`je mogo~e, kako pa naj poskrbi delavec? V velikih
delavskih dru`inah komaj shajajo sedaj, ko `ivita mo` in `ena skupno, sedaj jim ni~ ne osta-
ne, ko prinese mo` zaslu`ek samo ’eni’ `eni, in potem bo prinesel denar tisti, s katero bo `ivel
in skrbel za otroke tiste `ene s katero bo skupaj, a za zapu{~eno mu ne bo ni~ ostalo, kakor
mu sedaj ni~ ne ostane. ^e je kdo, potem je delavska `ena upravi~ena protestirati in sicer
odlo~no protestirati proti razdru`itvi zakonske zveze. Jaz mislim, da se sogla{ate z menoj, ~e
pravim: Civilnega zakona ne maramo (Burni klici: Ne maramo ga!), me priznamo samo en
zakon, katerega je ustanovil Bog in katerega u~i in {~iti sv. kat. cerkev. Sedaj nastopa mila
pomlad in narava se probuja od zimskega spanja. Tudi `enstvo ljubljansko se probuja in
vstaja in kli~e poslancem in celi javnosti: Postave, katere tako globoko segajo v na{e ̀ ivljenje,
postave, ki se ti~ejo tudi nas, teh postav ne bodete delali brez nas! (Burno odobravanje.)«138
Gospodi~na Marija Klepec je poudarila, da je kr{~anski zakon tudi zakrament; kot tak da
je svet in nerazru{ljiv, »kakor je nerazru{ljiva resni~na, sr~na ljubezen«. »Kr{~anski `eni je
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
135 Ibidem.
136 Slovenec, 12. 3. 1906.
137 Ibidem.
138 Slovenec, 12. 3. 1906.
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
`ivljenje ve~ kakor golo v`ivanje. Kr{~anski `eni je zakon in `ivljenja nekaj resnobnega,
nekaj sve~anega, daritev za blagor rodbine in bo`ja slu`ba. Zato kr{~anska `ena vztraja tudi
v te`kih urah, vztraja iz ljubezni do rodbine, vztraja iz ljubezni do Boga. Kakor je vojak, ki
prelomi domovini dano besedo ter pobegne izpod zastave, izdajavec, ki ga ustrele, – tako so
tisti, ki bi radi prelomili in poteptali prisego svete in ve~ne zakonske ljubezni, izdajavci
rodbine, izdajavci otrok, izdajavci – `ene!«139 Zadnja med `enskimi govornicami je nastopi-
la sicer neporo~ena sestra Janeza Evangelista Kreka Cilka, ki je svoj agan`ma na shodu
utemeljila z besedami: »^e se v boju proti kr{~anskemu zakonu ve`ejo o`enjeni in neo`enjeni
liberalci in social-demokratje, se v njegovo obrambo moramo dru`iti vse brez razlo~ka!«140
Seveda pa sta bila glavna govornika na protestnem shodu mo{ka: poslanca dr. Schweitzer
in dr. Ivan [uster{i~. Schweitzer, ki je v dolgem govoru obra~unaval s tezo o zakonu kot
navadni civilni pogodbi, je bistvo zahteve po uvedbi obvezne civilne poroke plasti~no orisal
kar s primerom iz Jur~i~evih Rokovnja~ov. »Rokovnja~ in rokovnja~ka, ki sta se hotela vzeti,
sta pri{la pod veliki hrast pred rokovnja{kega glavarja, ki ju je poro~il z besedami: In nomine
patre, vzemi jo na kvatre, ~e bolj{o dobi{, pa jo zapusti{!« Zahtevo po razvezi katoli{kih
zakonov je zavrnil predvsem s stali{~a otrok in `ena: »@ena pusti v zakonu svojo najbolj{o
mo~, najlep{a leta, potem pa pri razdru`bi bi bila pahnjena v bedo.« Svoj govor je zaklju~il z
besedami: »Ako se vpelje splo{no razdru`evanje zakona pade ̀ ena nazaj na stali{~e su`enjstva
iz kojega jo je re{ilo kr{~anstvo. Eno`enstvo pravijo tudi tisti, ki ho~ejo razdru`bo, je edino
kulturnega ~loveka dostojen na~in zakona. Ako se razdru`ba in potem nov zakon dovoli, pa
dobimo mnogo`enstvo, samo da ne bo obenem imel mo` ve~ `en, ali vendar v kratkem ~asu
lahko zaporedoma. Padli bi na stali{~e mnogo`enstva paganov in Turkov.«141
S podobnimi argumenti je nastopil tudi prvak SLS dr. Ivan [uster{i~, ki pa je vendarle
menil, da je zahteva po reformi poro~ne zakonodaje izrazito kulturnobojna: »Nasprotniki so
zato nasprotni nerazdru`ljivosti zakona, ker so nasprotni vsemu, kar je kr{~ansko. S tem
ho~ejo kr{~anstvo zadeti v `ivo, ho~ejo ga razbiti s tem, da razbijajo kr{~ansko rodbino. V
rodbini je mo~ kr{~anstva, vsaka rodbina je trdnjava za na{e versko prepri~anje in je ve~
vredna, ko vsa okrajna glavarstva in vse sodnije.« Zato si ni mogel kaj, da v svojem govoru
ne bi udaril po liberalnem dr`avnozborskem poslancu dr. Andreju Ferjan~i~u, ki naj bi kot
na~elnik dr`avnozborskega pravnega odseka javno podprl zahtevo po razvezljivosti katoli{kih
zakonov. »Jaz sicer ne vem, kake `ene imajo Ferjan~i~evi volilci v gorenjskih mestih, vendar
sem prepri~an, da `ene ne bodo zadovoljne s takim poslancem in da bodo mo`je skrbno
prikrivali te zasluge Ferjan~i~eve; drugega namre~ Ferjan~i~ za svoje volilce sploh ne stori.«142
@enski protestni shod v Unionu, ki se je v sklepni resoluciji odlo~no postavil v bran
zakramentalnemu zna~aju zakonske zveze,143 je bil velikanska pika na i uspe{ne akcije zoper
139 Ibidem.
140 Ibidem.
141 Slovenec, 12. 3. 1906.
142 Slovenec, 12. 3. 1906; zaradi te izjave je bil Ferjan~i~ tudi kasneje ve~krat tar~a napadov katoli{kih listov. Ob
obstrukciji NNS v kranjskem de`elnem zboru zaradi de`elnozborske volilne reforme je njegovo »igranje« na kravji
zvonec Slovenec (4. 4. 1906) opisal takole: »Ferjan~i~ se je kot na~elnik pravnega odseka dr`avnozborskega, kakor
znano, izrazil, da mu civilni zakon ni nesimpati~en. Najbr` zato so nekatere liberalne dame ozalj{ale hurov` ali kravji
zvonec, na kojega kot muzikali~en mo` danes igra v de`elnem zboru, s trakom modre barve, znakom upanja. Najbr`e
upajo, da on pomaga u`ivotvoriti civilni zakon. Kako ̀ alostno so videti Tav~arjeve neozalj{ane rene poleg Ferjan~i~evega
lepo ozalj{anega kravjega zvonca! Da, da, Andrej jim ni nesimpati~en. Ali pa morda kravji zvonec?«
143 Na zborovanju sprejeta resolucija se je glasila: »Dne 11. marca 1906 v dvorani hotela ’Union’ v Ljubljani
zborujo~e `enstvo odlo~no protestuje proti temu, da bi se katoli~ani kakorsikolibodi, posredno ali neposredno, silili
odrekati zakonski zvezi zakramentalni zna~aj, ter jo smatrati kot navadno pogodbo. Shod pri~akuje in zahteva od
previdnosti dr`avnikov, da se v Avstriji ne bode potom postave kr{ilo na~elo, da je katoli{ki zakon zakrament in
nerazru{ljiv.« Slovenec, 12. 3. 1906.
366
zahtevano reformo ODZ. Od {tirih in pol milijona podpisov, kolikor jih je uspelo zbrati
katoli{kemu taboru v celotni Avstriji, jih je Kranjska prispevala ve~ kot 5%,144 kar je bil v
resnici izjemen rezultat. O~itno je katoli{kemu taboru ljudi uspelo »prepri~ati«, da je na~elo
civilnega zakona samo po sebi »nemoralno« in da z njim dr`ava nagovarja posameznika, naj
`ivi razuzdano: »Glej, ~e ostane{ trden v zakonski zvestobi, bo{ nosil breme `ive dni, tega pa
ti ni treba, pusti svojo nadle`no polovico, jaz ti takoj pomagam in dovolim, da si poi{~e{
drugo, in ~e se te naveli~a{, zopet drugo itd. To je pa~ nagrada za zakonsko nezvestobo; pred
dr`avno postavo je bedak, ki kroti svoje strasti ter zakonsko breme potrpe`ljivo nosi, ko mu
dr`ava nudi drugo in ~love{ki po`eljivosti udobnej{o pot.«145
V liberalnem taboru so ̀ e v teku akcije zbiranja podpisov posku{ali opozarjati na nevzdr`-
nost argumentov katoli{kega tabora. »Klerikalci agitirajo proti gori navedenemu zakonske-
mu na~rtu zlasti s tem, da pravijo, da je z reformo v nevarnosti kr{~anski zakon. – Postava o
nerazdru`ljivosti zakona med katoliki, za ~igar odpravo se je na{ parlament izrekel `e leta
1868 (sic!), je v veljavi samo {e v [paniji, ki so jo popje `e docela uni~ili, in v na{i ljubi
Avstriji, ki se ji napoveduje ista usoda! Ali ne `ive milijoni katolikov v Nem~iji, Franciji,
Italiji in [vici, katerih zakoni so lo~ljivi, v po{tenem kr{~anskem zakonu?!«146 [tiri dni po
velikem katoli{kem protestnem shodu v Unionu je prvak Narodno napredne stranke dr. Karl
Triller v svojih politi~no-programskih razmi{ljanjih pred shodom strankinih zaupnikov tako-
le formuliral stali{~e NNS do vpra{anje reforme poro~nega prava: »Pri reviziji ob~nega
dr`avljanskega zakona je gledati, da se izvedejo naravne konsekvence iz stali{~a svobode
katoli{ke cerkve. Uvesti je obligatni civilni zakon, pri ~emer pa se mora pustiti katoli~anom
popolna svoboda, da se smejo dati tudi cerkveno poro~iti. Vse postavodajalstvo o zakonskem
pravu spada izklju~no v delokrog dr`ave. Cerkev lahko u~i, kar ho~e, to je njena pravica,
lahko tudi u~i, da je smrtni greh, ~e se zakonski lo~ijo, ali dr`ava je suverenska in njo ti nauki
pri urejevanju cerkvenih razmer ~isto ni~ ne brigajo. Dr`ava ima dol`nost javne razmere
urediti potrebam in pravi~nosti primerno, potreba in pravi~nost pa zahtevata, da se zakonsko
pravo reformira tudi v tem oziru, da se odstrani nerazdru`ljivost katoli{kega zakona.«147 Dva
dni kasneje (17. marca 1906) so liberalci – v organizaciji Splo{nega `enskega dru{tva – v
Mestnem domu pripravili javno predavanje ~lana dru{tva Akademija dr. Frana Novaka o refor-
mi zakonskega prava, s katerim so `eleli dokazati, »da ho~ejo na{i starokopitni konservativci in
reakcijonarni mra~njaki a la dr. [uster{i~ in dr. Schweitzer… s svojimi la`mi ljudstvo preslepiti
in jim vzeti pogled v bistvo reforme zakonskega prava, ki se zdaj namerava uvesti«.148
Nadebudi strokovnjak je v svojem predavanju (po mnenju Slovenca naj bi {lo zgolj za
zmes »svobodomiselnih besed natol~nic in golih nedokazanih fin-desiécle-trditev«)149 pre-
gledno predstavil vse bistvene argumente zagovornikov reforme in se kot pravnik za reformo
poro~ne zakonodaje zavzel `e zaradi nujno potrebne uveljavitve ustavno zajam~ene enakosti
dr`avljanov pred zakoni in dosledne lo~itve cerkve od dr`ave. »Modernost zakonskega prava
je uvedena `e skoraj v vseh drugih dr`avah in da se uvede pri nas, je skrajna potreba. Za to so
trije principi: 1.) enotnost postave za vse dr`avljane, 2.) odpadejo vsi oni zadr`ki in vse one
dolo~be, ki izvirajo iz ozirov do razli~nih izpovedovanj, 3.) razdru`ljivost zakona. Dr`ava je
opravi~ena dolo~iti enotnost te postave in ne briga cerkev prav ni~.« Toda glavno pozornost
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
144 Podatek je na III. katoli{kem shodu avgusta 1906 navedel dr. Somrek; Prim.: Slovenec, 28. 8. 1906.
145 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
146 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
147 Slovenski narod, 15. 3. 1906; prim. tudi: Zvonko Bergant, Slovenski klasi~ni liberalizem, Ljubljana 2000,
str. 99; 177.
148 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
149 Slovenec, 21. 3. 1906. Liberalci – za razporoko.
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je Novak namenil spodbijanju »zmotnih« trditev (katoli{kih) nasprotnikov reforme, ~e{ da
bo »civilen zakon spodkopal vero« in moralno `ivljenje ter pove~al {tevilo razvez zakonov.
Prav zaradi nerazvezljivosti zakona, ki da spodbuja konkubinat, naj bi bilo moralno `ivljenje
v Avstriji na bistveno ni`ji stopnji kot v dr`avah, »kjer imajo uvedeno reformo zakonskega
prava«. Strah pred pove~anje razvez (in socialnih posledic) pa se mu je zdel popolnoma
neutemeljen. V zvezi s tem je poudaril, da dr`ava nikakor ne namerava dovoliti, da bi se
»ljudje razdru`evali in razporo~ali, kadar bi se hoteli, ampak bo natan~no dolo~ila, kdaj se
smejo in kdaj ne; sicer pa bo dr`ava proti zlorabi razdru`ljivosti lahko vsak ~as napela stro`je
svoje vajeti.«150
Novakovi argmenti so navdu{ili »skoraj polno« dvorano Mestnega doma, {e zlasti ~lanice
Splo{nega `enskega dru{tva,151 ki so predavanje `elele izdati v posebni bro{uri, da bi jo »v
ve~ tiso~ izvodih« razdelili med ljudstvo, »da se pou~e {ir{e mase, kaj je resnice na tej refor-
mi zakonskega prava in kako jih na{i po`re{ni in ~asti`eljni duhovniki vle~ejo za nos s svoji-
mi velikanskimi la`mi.«152 Toda prireditev, s ktero so `eleli liberalci vesoljni slovenski jav-
nosti pokazati, kako da so na `enskem protestnem shodu v Unionu »z la`mi zabijali `eblje v
krsto, kamor so polo`ili resnico, ki je zanje mrtva stvar,«153 na »izid« katoli{ke protestne
akcije na Kranjskem ni imela prav nobenega vpliva. Dan po Novakovem predavanju je namre~
ljubljanski knezo{kof Jegli~ v svoj dnevnik z zadovoljstvom zapisal: »Poslali smo na Dunaj
protestne pole z 230.600 podpisi. Deo gratias!«154
Zoper zahteve po reformi poro~nega prava (zlasti zoper zahtevo po razvezljivosti katoli{kih
zakonov) se je konec avgusta 1906 izrekel {e tretji katoli{ki shod, na katerem so zborovalci
ponovili vse »klasi~ne« argumente katoli{kega tabora.155 »Novost« je bilo le stali{~e de`elno-
zborskega poslanca dr. Schweitzerja, ki je na drugem slavnostnem zborovanju shoda zavra~anje
razvezljivosti zakonov utemeljil tudi z narodnoobrambnimi argumenti:
»Ali bi bilo koristno za na{ narod, ako bi se njega mo`je takoreko~ po postavi navajali in
pozivali, da prelomijo zvestobo, ki so jo obljubili v slovesni obliki, obljubili pred oltarjem?
(Odobravanje.) Ali bi bilo koristno za na{ narod, ako bi se navajale `ene, kakor nekdaj matro-
ne v starem Rimu, v dobi, ko je Rim `e propadal, da bi {tele svojo starost ne po letih, ampak
po {tevilu mo`, od katerih so se `e lo~ile?! (Veselost. Odobravanje in ploskanje.) Slavni zbor!
Mislim, da bi bilo to za na{ narod {kodljivo, da bi bilo to naravnost pogubno za na{ narod!
(Odobravanje in ploskanje.) Tega nas u~i rimska zgodovina, in jaz pravim: Logika pravnih
150 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
151 V Slovencu so se takole ponor~evali iz navdu{enja prisotnih `ensk nad Novakovimi argumenti: »Liberalke,
ki so odklonile udele`bo pri veliki manifestaciji kr{~anskega `enstva, so pri{le, da jih pou~uje neizku{en mladeni~ o
razporoki. Ker niso ugovarjale, najbr`e sogla{ajo. Lepa tola`ba za njihove mo`e ali – `enine! @enska, ki demonstrira
za lo~itev zakona, je ~isto protinaravna prikazen. Kako naj pa upajo liberalke od svojih mo`, ali liberalne gospodi~ne
od svojih bodo~ih izvoljencev zvestobo in ljubezen do smrti, ~e pa same demonstrirajo za ljubezen na obroke in za
razporoko?« Slovenec, 21. 3. 1906. Liberalci – za razporoko.
152 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
153 Ibidem.
154 Jegli~ev dnevnik, 18. 3. 1906.
155 Poro~evalec o resoluciji glede katoli{kega zakona dr. Somrek je med drugim poudaril: »Dr`ava sku{a pov-
sod, da obrne svoje postave v {kodo svete cerkve. To je storila `e leta 1868, ko je dala postavo o svetem zakonu in
posegla v pravice cerkve. Le cerkev ima pravico o kr{~anskem zakonu odlo~evati, ker je zakon zakrament. Tudi o
veljavnosti in neveljavnosti zakona nima dr`ava odlo~evati in bi se ne smela v delokrog cerkve vtikati `e zaradi tega,
da ne {koduje blagru svojih podlo`nikov. Kako {kodljiv je civilni zakon tudi za dr`avo, spri~ujeta Francoska in
Ogrska. Morala propada, zakonske zveze se lahkomiselno sklepajo in razdru`ujejo, otroci so nepreskrbljeni, oropani
varstva svojih stari{ev in ~esto pokvarjeni. Kaj treba torej storiti, da dr`ava ne vpelje civilnega zakona? Treba je
soglasnega ugovora. Katoli{ko ljudstvo je `e ugovarjalo proti tej nakani s tem, da je vlo`ilo protest proti razporoki,
opremljen s {tirimi in pol milijoni podpisov«. Slovenec, 28. 8. 1906 (Priloga).
368
principov je vedno ista. Princip, ki je enkrat pokazal svojo {kodljivost, je in ostane {kodljiv.
(Pritrjevanje.) Ne bodem tajil, posameznik je radi nerazdru`ljivosti zakona jako nesre~en. To
je lahko mogo~e. Toda ~lovek je lahko nesre~en zaradi mnogih re~ij. Zemlja je pa~ dolina
solz. To pravijo tudi nasprotniki vere in cerkve, ki so tudi mnogokrat z zemljo nezadovoljni.
(Veselost.) Mi pa pravimo: Bolj{e je, da je radi nerazdru`ljivosti zakona nesre~en kak posa-
meznik, kakor pa, da postane, ako se vpelje razporoka, nesre~no vse ljudstvo! (Gromoviti
`ivio-klici in freneti~no ploskanje.)«156
^eprav so se po »katoli{kem plebiscitu« v javni politi~ni debati kulturnobojne teme hitro
umaknile vpra{anju dr`avnozborske – in na Kranjskem tudi de`elnozborske – volilne reforme,
ki jo je nameravala izvesti Gautscheva vlada, nasprotniki obstoje~e poro~ne zakonodaje niso
mirovali. Izjemno aktivni sta bili Dru{tvo katoli{kih lo~encev in leta 1906 ustanovljeno Dru{tvo
za reformo poro~nega prava (Eherechtsreformverein).157 ^lani Dru{tva katoli{kih lo~encev s
^e{ke so leta 1906 poslancu Tschanu poslali opuban dopis, v katerem so vladi grozili kar z
»revolucijo«: »Visoko spo{tovani gospod, prosimo vas, da {e naprej vztrajate v velikem boju za
poro~no reformo. Na kolenih vas prosimo da naredite vse, kar je mogo~e, za na{o osvoboditev
iz su`enjstva §§ 111 in 67 ODZ, da bomo kon~no postali svobodni. Prosimo vas, da poslansko
zbornico obvestite, da je na ^e{kem 100.000 katolikov pripravljeno iti ’Pro~ od Rima’, z njimi
pa {e dodatnih 100.000, ~e bo poro~na reforma padla. Prosimo vas, da vlado in visoko zbornico
takoj seznanite z na{ih klicem v sili in ju opozorite, da so katoli{ki lo~enci na ^e{kem – kljub
obstoje~im paragrafom – celo pripravljeni, da se poro~ijo v drugo; s tem bodo vlado postavili v
te`ak polo`aj, saj bo prisiljena obsoditi na tiso~e ljudi. To pa bo na ^e{kem povzro~ilo revolu-
cijo. Prosimo vas, v zadnjem trenutku posvarite vlado. To je na{e zadnje svarilo vladi«.158 Na
podlagi tega sta poslanca Tschan in Vogler julija 1906 podkomiteju justi~nega odbora spet
izro~ila predlog za revizijo poro~nega prava (v njem sta zahtevala ukinitev §§ 63, 64 in 111
ODZ), ki pa – kot leta 1901 – ni pri{el v proceduro dr`avnega zbora.159
Dru{tvo za reformo poro~nega prava se je ves ~as svojega obstoja ravnalo po stali{~u
svojega predsednika Ernesta Viktorja Zenkerja, ki je ki je prepri~an, da zgolj ~akanje na
dobro volje cerkve in novo konstelacijo politi~nih sil v parlamentu ne bo prineslo sprememb.
Menil je, da mora biti vsak, ki si `eli reforme poro~ne zakonodaje, pripravljen na »kulturni
boj«.416 Na dobro obiskanem zborovanju dru{tva 8. februarja 1907 na Dunaju so sklenili
pred bli`ajo~imi se dr`avnozborskimi volitvami vse kandidate (ne glede na njihovo strankar-
sko pripadnost) pozvati, naj se v dr`avnem zboru potegujejo za pravice katoli{kih lo~encev,
{e zlasti za ukinitev §§ 111 in 67.160 Dne 3. marca 1907 je dru{tvo v Pragi soorganiziralo
veliko zborovanje za reformo poro~nega prava, ki so se ga udele`ili tako Nemci kot ^ehi. Na
zborovanju so z odlo~nimi govori nastopili vsi vidnej{i voditelji gibanja za reformo, med
njimi tudi Ernst Viktor Zenker z Dunaja in prof. T. G. Masarýk iz Prage.161
Marianne Tuma von Waldkampf je v svoji knjigi leta 1907 upravi~eno ugotavljala: »Re-
formi avstrijskega poro~nega prava, obvezni civilni poroki, nasprotujejo mo~ni sovra`niki!
To je boj na `ivljenje in smrt. Na eni strani se vodi s svetle~im oro`jem resni~nega raz-
svetljenstva in prave nravnosti, na drugi pa z mra~nja{kimi zvija~ami detroniziranih inkvizi-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
156 Slovenec, 28. 8. 1906 (Priloga).
157 Dru{tvo za reformo poro~nega prava (Eherechtsreformverein) je delovalo vse do leta 1934. Do leta 1919 je
bil njegov predsednik Ernst Viktor Zenker. Dru{tvo je izdajalo revijo Die Fessel. Zentralorgan für Eherechtsreform.
Prim.: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76–77.
158 Prim.: Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 15.
159 Ibidem.
160 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
161 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 15.
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
cijskih sodnikov, s pastirskimi pismi, bojnimi pridigami, agitacijo in {~uvanjem, {e zlasti
`ensk (predvsem ̀ ensk iz ljudstva!), ki jim pravijo, da bodo z uveljavitvijo zahtevane poro~ne
reforme mo`je dobili pravico, da jih, ~e jim ne bodo ve~ v{e~, po`enejo od doma in si vza-
mejo mlaj{e.«162 V tak{nih razmerah predlogi za reformo poro~ne zakonodaje, ki so jo v letih
do prve svetovne na pravosodno ministrstvo in komisijo za reformo ODZ naslavljala razli~na
strokovna zdru`enja, npr. spodnjeavstrijska, {lezijska, ~e{ka in {tajerska odvetni{ka zborni-
ca, Zveza nem{kih odvetnikov na ^e{kem, pa ob~ani {tevilnih ob~in in ~lani dru{tev,163 niso
imeli pravih mo`nosti za uspeh.
Zadnji ve~ji poskus za pripravo ustrezne reforme poro~nega prava v dr`avnem zboru so
bili predlogi, ki so jih julija 1911 vlo`ile (neodvisno druga od druge) tri parlamentarne sku-
pine: »svobodomiselci« (Ofner, Zenker), social-demokrati (Leuthner, Wutschel in tovari{i)
ter nem{ki liberalci (dr. Mühlwert). Predlog nem{kih liberalcev je zahteval le razveljavitev
§§ 63 in 111 OD. »Prvi odreka veljavnost `enitvam duhovnikov in redovnikov, drugi dolo~a,
da se more zakonska zveza med katoli~ani le vsled smrti enega izmed zakoncev razdru`iti«.164
Bistveno kompleksnej{i je bil predlog social demokratov, ki je zahteval, »naj se predlo`i
parlamentu v {estih mesecih na~rt postave o preosnovi dolo~eb splo{nega dr`avljanskega
zakonika o zakonskem pravu, in sicer v tem zmislu, da bode zakonsko pravo za vse dr`avljane
brez verske razlike enakomerno urejeno, da se uvede obligatni civilni zakon in da se ~rta §
111 dr`. zakonika (ki dolo~a za katoli~ane nerazru{nost zakonske zveze). Enako naj se predlo`i
na~rt postave, ki izro~a upravo rojstnih, poro~nih in mrli{kih zapisnikov politi~nim oblastim,
in slednji~ na~rt postave, ki dolo~a snovanje in zastopstvo `upnijskih ob~in (Pfarrgemein-
den) v dopolnilo zakona z dne 7. maja 1874 o vnanjih pravnih razmerah katoli{ke cerkve«.165
Tudi predlog »svobodmiselcev« (Ofnerja in Zenkerja) je predvideval odpravo zadr`kov vi{jih
duhovni{kih redov, slovesne redovne obljube, verske razlike (med kristjani in nekristjani),
zakonske vezi (§ 111), paragrafov, ki zadevajo poroke Judov (§§ 123 do 136), uvedbo obli-
gatne civilne poroke in civilno vodenje mati~nih knjig.166
Kljub tak{nim in podobnim predlogom pa do reforme poro~nega prava ni pri{lo. Ministr-
stvo za pravosodje, ki je dobivalo vedno ve~ peticij, ni imelo namena spreminjati zakono-
daje.167 Predsednik dr`avnega vrhovnega sodi{~a Joseph Unger, ki se je sicer zavedal nujno-
sti reforme, je – iz strahu pred kulturnim bojem – nasprotoval ukinitvi § 111 ODZ (zadr`ek
katoli{tva), medtem ko o uvedbi obvezne civilne poroke ni niti resno razmi{ljal. V zakonu o
potrebnih dopolnitvah ODZ, ki ga je gosposka zbornica sprejela 19. decenbra 1912, poro~no
pravo ni bilo niti omenjeno.168 Novela k ODZ, ki je stopila v veljavo 12. oktobra 1914,169 se
lo~itvenega prava ni dotikala. Pokazalo se je, kako prav je imel Adolf Leth, ki je med anketno
razpravo (1905) zagovornikom reforme navrgel, da v trenutni politi~ni situaciji ne morejo
ra~unati na uspeh, ~e ne pripravijo reformega predloga, ki bo sprejemljiv za vse strani, tudi
za katoli{ko.170
162 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 16.
163 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 146.
164 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 9.
165 Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 9.
166 Ibidem.
167 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
168 Ibidem.
169 RGBl, 1914/276.
170 »Ihre Sache ist keine bedeutende politische Angelegenheit und Sie versuchen es mit aller Macht, diese zu
einer solchen zu machen, nicht ahnend, daß Ihre Sache um jeden Zoll Politik verschlechtert wird. Wenn Sie politisch
klug sind, müssen Sie trachten, Ihre Forderung in eine Form zu bringen, die am meisten geeignet ist, von allen Seiten
akzeptabel gefunden zu werden. Die Politik ist in Österreich heute in völliger Stagnation…« Enquete, str. 239.
370
Podobno kot Adolf Leth171 so se za dosledno konfesionalizacijo poro~nega prava (dr`ava
naj bi imela izklju~ne pristojnosti zgolj nad civilnimi zakoni v sili) in zaostritev pogojev za
lo~itve zakonov zavzemali tudi v katoli{kem taboru na Slovenskem. Josip Gruden, ki je leta
1912 komentiral zadnje reformne predloge v dr`avnem zboru, je poudaril: »Zahteva enotne-
ga zakonskega prava za vse konfesije ne pomeni drugega kakor ’razkristjanjenje zakonske
zveze’.«172 Re{itev je videl v udejanjenju stali{~, ki jih je v razpravi o zakonu o zakonski
zvezi 21. oktobra 1867 v dr`avnem zboru navrgel `e `upnik Lovro Pintar: »Ako se nahajajo
v Avstriji ljudje, ki niso ne katoli~ani, ne razkolniki, ne protestantje, ne `idje, naj dr`ava te
ljudi zbere in zanje napravi civilni zakon. Katoli~ani, razkolniki, protestantje in `idje ga ne
potrebujejo«.173
Z u s a m m e n f a s s u n g
Der Kampf um die Heilige Ehe
Bemühungen um eine Reform des Eherechts vom 18. Jahrhundert bis zum Zweiten Weltkrieg
Janez Cvirn
        Die Reformation, die einer säkularisierteren Variante der Ehe Tür und Tor öffnete, bedeutete
den Beginn eines langwierigen Prozesses, in dessen Verlauf sich der Staat die Kompetenzen über das
Institut der Eheschließung, einschließlich Scheidungsrecht,  »aneignete«. In der Habsburgermonarchie
wurde die Trennung zwischen dem sakralen und dem weltlichen Aspekt der Ehe durch das josephini-
sche Ehepatent vom 16. Januar 1783 vollzogen, das – unter dem Einfluss des Gallikanismus – vom
Prinzip der doppelten Natur des Ehebündnisses ausging. Dem Standpunkt entsprechend, dass die Ehe-
schließung als »natürlicher Vertrag« (contractus naturalis) erst durch die priesterliche Einsegnung den
Charakter eines Sakraments erhält, unterstellte das Ehepatent das Institut des Ehebündnisses zur Gänze
der staatlichen Regulierung.
Die Bestimmungen des josephinischen Ehepatents, die (zusammen mit dem »jüdischen« Ehepatent
vom 3. Mai 1785) in fast unveränderter Form in den ersten Teil der josephinischen Kodifikation des
Zivilrechts aus dem Jahr 1786 übergingen, dann aber auch in das zweite Hauptstück des 1811 erlasse-
nen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs, stießen auf heftigen Widerstand des österreichischen Epi-
skopats und des Heiligen Vaters selbst. Obwohl das Patent (und das Allgemeine Bürgerliche Gesetz-
buch) hinsichtlich der mehrheitlich katholischen Bevölkerung in größtmöglichem Maße die Prinzipien
des kanonischen Rechts berücksichtigte, fand sich die Kirche nie mit der staatlichen Aufsicht über die
Verleihung von Dispensen zur Eheschließung ab, so wenig wie mit der Nichtanerkennung einiger kirch-
licher sowie mit der Einführung einer Reihe staatlicher Ehehindernisse, vor allem aber mit der Zustän-
digkeit von Zivilgerichten bei allen Ehe(Scheidungs)-Streitigkeiten.
Auf Betreiben Fürst Metternichs bemühten sich Staat und Kirche im Vormärz, die strittigen Fragen
in Form eines Konkordats auszugleichen. Da die Kirche auf der bestehenden Ehegesetzgebung beharr-
te, brachten die Verhandlungen keine Ergebnisse. Ein Nachgeben gegenüber den Forderungen des öster-
reichischen Episkopats kam für den österreichischen Staat erst nach der Revolution von 1848 in Frage.
Das Endergebnis langwieriger Verhandlungen zwischen Staat und Kirche war der Konkordatsvertrag
von 1855, der die kirchlichen Forderungen fast zur Gänze berücksichtigte.
Gemäß Art. 10 des Konkordatsvertrags wurde am 8. Oktober 1856 ein Kaiserpatent erlassen, durch
welches das neue Gesetz in »Ehesachen« der Katholiken des österreichischen Kaiserreichs verkündet
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
171 Adolf Leth je leta 1906 izdal knjigo z naslovom Zur Reform des österreichischen Eherechts (Wien 1906), v
kateri se je zavzel za poostritev dolo~il glede lo~itev zakonov (str. 4).
172 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 12.
173 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 14.
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
wurde (es trat am 1. Januar 1857 in Kraft). Mit diesem Gesetz stellte die römisch-katholische Kirche
wieder die absolute Aufsicht über das Institut der Eheschließung her, wie sie sie vor Erlass des josephi-
nischen Ehepatents innegehabt hatte. Das neue Gesetz, das die Bestimmungen des zweiten Haupt-
stücks des Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs ersetzte, lehnte sich zur Gänze an die Bestimmun-
gen des kanonischen Rechts an, wobei gleichzeitig Streitigkeiten in Ehe(scheidungs)sachen den kirch-
lichen Gerichtsinstanzen (Konsistorien) überwiesen wurden. (Zivilgerichte entschieden lediglich über
zivilrechtliche Wirkungen der Eheschließung).
Das Konkordat stieß gleich bei seiner Verkündigung auf den Widerstand des liberalen Bürgertums,
des hohen Beamtentums und der Armeespitze. Nach der Wiederaufnahme des Verfassungslebens wur-
de die Forderung nach Aufhebung des Konkordats bald zu einer der Hauptforderungen des deutschen
liberalen (verfassungstreuen) Lagers. In den Vordergrund der politischen Debatten trat das Konkordat
und seine Bestimmungen jedoch in den Jahren 1867/68, als der Reichsrat das Vorkonkordats-Eherecht
wieder geltend machte und erweiterte.
Durch das Ehegesetz vom 25. Mai 1868 wurden die Vorschriften des zur Zeit des Konkordats
suspendierten Hauptstücks des Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs über das Eherecht für Katholi-
ken wieder in Kraft gesetzt. Die »Gerichtsbarkeit in Ehesachen der Katholiken« wurde wieder den
weltlichen Gerichtsbehörden überwiesen. Die wesentliche Neuheit des Gesetzes stellten die Bestim-
mungen »über die bedingte Zulässigkeit der Eheschließung vor weltlichen Behörden« dar, führte das
Gesetz doch das Institut der »Notzivilehe« ein. Das Gesetz über die interkonfessionellen Verhältnisse
vom 25. Mai 1868 erleichterte die Schließung von Mischehen zwischen Katholiken und »nichtkatholi-
schen Christen«.
Die »Maigesetze« stießen auch in den slowenischen Landen auf schärfsten Widerstand der katholi-
schen Kirche. Der Lavantiner Bischof Maximilian Stepischnegg und der Ljubljanaer/Laibacher Bi-
schof Jernej Vidmar lehnten das neue Gesetz über die Eheschließung (vor allem das Institut der »Not-
zivilehe«) entschieden ab. Der Einzige, der die neuen Gesetze öffentlich unterstützte, war der liberale
Mariborer/Marburger Anwalt Dr. Janko Sernec, der deswegen der Kritik des katholischen Blattes Zgodnja
Danica ausgesetzt war.
Die neuen («alten«) Gesetze, die das Institut der Eheschließung wieder dem Staat übertrugen und
in gewissem Maße auf die religiösen Unterschiede zwischen den Bürgern Rücksicht nahmen, standen
noch weiterhin im Widerspruch zu den Bestimmungen der Dezember-Verfassung von 1867, die formal
keine dominante Staatsreligion anerkannte, sondern nur die gesetzlich anerkannten Religionsgemein-
schaften gelten ließ. Im Gegensatz zur Verfassung behielten die »Maigesetze« den Paragraph 111 des
Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs bei, der – zusammen mit den Hofdekreten von 1814 und 1835
– das absolute Ehehindernis des Katholizismus einführte (im Unterschied zu Evangelischen und Juden
kam für die Katholiken nur die Trennung von Tisch und Bett in Frage, nicht jedoch auch Scheidung und
Wiederheirat). Noch weiterhin blieb das Hindernis des religiösen Unterschieds in Kraft, das die Ehe-
schließung zwischen den Christen und Juden (sowie Muslimen) unmöglich machte. Aus diesem Grund
setzte man im deutschen »verfassungs-treuen« Lager auch nach Erlass der »Maigesetze« (1868) die
Bestrebungen um eine Regelung der Ehesachen im Geiste einer Trennung von Kirche und Staat fort.
Die Forderungen nach Einführung der obligatorischen Zivil-Eheschließung, Annulierung des abso-
luten Ehehindernisses des Katholizismus und Möglichkeit der Scheidung der katholischen Ehe (und
Möglichkeit der Wiederheirat), die die deutschen Liberalen bis zur zweiten Hälfte der siebziger Jahre
hartnäckig im Reichsrat vertraten, brachten jedoch  keinen Erfolg. Wegen des Beharrens auf der Unauf-
löslichkeit der katholischen Ehe machten sich nach 1868 die sogenannten »siebenbürgischen« bzw.
»ungarischen« Ehen breit. Jeder von Tisch und Bett getrennte Katholik, der zum zweiten Mal heiraten
wollte,  konnte sich nach Siebenbürgen begeben, dort die ungarische Staatsbürgerschaft annehmen, in
die evangelische oder unitarische Kirche übertreten, sich scheiden lassen und zum zweiten Mal heiraten.
Nach Einführung der obligatorischen Zivilehe in Ungarn (1894) wurden auch in Zisleithanien For-
derungen nach einer Reform des Eherechts laut. Zu Beginn des 20. Jahrhunderts setzten sich verschie-
dene Bewegungen, vor allem der 1904 gegründete Verein katholisch geschiedener Eheleute und die
1902 gegründete Kulturpolitische Gesellschaft für die obligatorische Zivilehe und die Möglichkeit der
Scheidung der katholischen Ehe ein. Letztere führte zu Beginn des Jahres 1905 eine Umfrage unter
namhaften österreichischen Intellektuellen durch, die sich alle für die obligatorische Zivilehe und die
372 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Möglichkeit der Scheidung der katholischen Ehe aussprachen. Auf diese und ähnliche Forderungen
antwortete Ende des Jahres 1905 das österreichische Episkopat mit einer Unterschriftenaktion gegen
Veränderungen der Ehegesetzgebung. Bis Ende März 1906 sammelte man nur in Krain gut 230.600
Unterschriften gegen die Einführung der obligatorischen Zivilehe und die Möglichkeit der Scheidung
der katholische Ehe (um 5% aller Unterschriften in Österreich).
Stimmen für und gegen die Reform waren bis zum Ersten Weltkrieg vernehmbar, wobei sich so-
wohl Befürworter als auch Gegner auf eine merkliche Zunahme von Ehescheidungen beriefen, die die
österreichische Statistik seit dem Ende des 19. Jahrhunderts verzeichnete. Gab es in den Jahren 1882-
1885 im Durchschnitt 645,2 Trennungen und 81,7 Scheidungen pro Jahr, verzeichnete man in den
Jahren 1901-1905 im Durchschnitt bereits 1763,8 Trennungen und 232,4 Scheidungen pro Jahr. Der
Trend stagnierte während des Ersten Weltkriegs, um  unmittelbar nach dem Krieg für kurze Zeit rasch
anzusteigen.
Der Kampf um eine Reform des Eherechts wurde auch in der Zwischenkriegszeit fortgesetzt. Wäh-
rend in den meisten europäischen Staaten bereits in den Jahren vor dem Ersten Weltkrieg (oder unmit-
telbar danach) das ehemalige konfessionelle Eherecht durch das allgemein gültige zivile Eherecht er-
setzt worden war, herrschte im konfessionell äußerst vielfältigen Königreich der Serben, Kroaten und
Slowenen in diesem Bereich ein totales Chaos. Das säkularisierte materielle Eherecht hatte nur in
einem Teil des neuen Staates Geltung. In der  Wojwodina und im Zwischenmurgebiet galten die Be-
stimmungen des ungarischen Gesetzes über die obligatorische zivile Eheschließung von 1894 für An-
gehörige aller Glaubensbekenntnisse und für Konfessionslose. In Slowenien (einschließlich Übermur-
gebiet) und in Dalmatien blieb das im zweiten Hauptstück des österreichischen Allgemeinen Bürgerli-
chen Gesetzbuchs von 1811 enthaltene Eherecht für Angehörige aller christlichen Konfessionen, für
Juden, für Konfessionslose und Muslime in Kraft. In Kroatien und Slawonien galten die Bestimmun-
gen des zweiten Hauptstücks des österreichischen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs für nichtka-
tholische und nichtorthodoxe Christen (also für Evangelische, Altkatholiken u.a.) sowie für Juden und
Muslime. In Serbien galten für Angehörige der orthodoxen Kirche die Bestimmungen des Bürgerlichen
Gesetzbuchs vom 11. März 1844, die jedoch mit dem orthodoxen Kirchenrecht weitgehend abgestimmt
waren. In allen anderen Staatsteilen galten (der Form und dem Inhalt nach) konfessionelle Eherechts-
bestimmungen. In Bosnien und der Herzegowina hatte das konfessionelle Eherecht für Muslime, Ju-
den, Katholiken, Orthodoxe und Evangelische (gemäß Gesetz vom 14. April 1883) Geltung, in Monte-
negro und Kroatien-Slawonien  für Orthodoxe und Katholiken. Das Chaos im Bereich des Eherechts
wurde durch die in der Praxis parallel existierende zivile und kirchliche Jurisdiktion in Ehesachen nur
noch vergrößert. Das verstaatlichte (zivile) Eherecht galt für alle Bewohner der Wojwodina und des
Zwischenmurgebiets sowie Sloweniens und Dalmatiens. In Kroatien-Slawonien galt die zivile Juris-
diktion für Evangelische, Juden und Muslime (und Altkatholiken) sowie für Serben aller christlichen
Konfessionen (Angehörige der orthodoxen und katholischen Kirche ausgenommen). In Bosnien und
der Herzegowina galt sie für Muslime, über die die »staatlichen Schariatsgerichte« das Recht sprachen.
Das kirchliche Eherecht galt dagegen für Orthodoxe, Katholiken, Evangelische und Juden in Bosnien
und der Herzegowina, ferner für alle Bewohner Montenegros, für Orthodoxe und Katholiken in Kroati-
en und Slawonien sowie für Orthodoxe (Paragraph 99 des Bürgerlichen Gesetzbuchs) und Katholiken
(Konkordat vom 24. Juni 1914) in Serbien.
Chaotische Zustände manifestierten sich vor allem im Bereich des  Trennungs(Scheidungs)-Rechts.
In diesem Bereich gelang es dem Staat nicht, die Gleichheit der Bürger vor dem Gesetz geltend zu
machen. Zum Zankapfel wurde bald das absolute Ehehindernis des Katholizismus, dessen rechtliche
Grundlagen das österreichische Hofdekret vom 26. August 1814 sowie Paragraph 111 des österreichi-
schen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs bildeten, wo die Unauflöslichkeit der katholischen Ehe
festgeschrieben war. Für die katholischen Ehegatten war lediglich eine Trennung von Tisch und Bett
erreichbar, nicht jedoch die Scheidung der Ehe und die Möglichkeit einer neuen Eheschließung, wäh-
rend nichtkatholische Christen, auch wenn mit einem Katholiken verheiratet, ihre Ehe scheiden lassen
und eine zweite Ehe eingehen durften, obwohl nur mit einer nichtkatholischen Person.
Als der Staat nach der Einführung der Diktatur im Jahr 1929 die konfessionellen Zustände mit
besonderen Gesetzen zu »regeln« begann, wurde das Chaos im Bereich des Eherechts noch größer. Die
neue Gesetzgebung ermöglichte es den Katholiken, durch den Übertritt zum islamischen oder orthodo-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
xen Glaubensbekenntnis das absolute Ehehindernis des Katholizismus zu umgehen. Der/die katholi-
sche Ehemann/-frau, der/die zum zweiten Mal heiraten wollte, trat zum islamischen oder orthodoxen
Glaubensbekenntnis über, erwirkte die Scheidung der Ehe und heiratete zum zweiten Mal. Wegen die-
ser Praxis wurden in den dreißiger Jahren Forderungen nach der Einführung der obligatorischen Zivil-
eheschließung laut. Für die obligatorische Zivileheschließung setzte sich – außer den Juristen – vor
allem die Frauenbewegung ein, an einer Reform der Gesetzgebung war aber auch die katholische Kir-
che interessiert, die seit der Gründung des neuen Staates um die Schließung eines Konkordats bemüht
war. Derartige Initiativen blieben jedoch fruchtlos. Bis zum Zerfall des ersten jugoslawischen Staates
herrschten im Bereich des Eherechts chaotische Zustände. Der Übertritt zum islamischen oder orthodo-
xen Glaubensbekenntnis als Mittel zur Erreichung einer Ehescheidung und einer neuen Heirat wurde
zur üblichen Praxis, die sich auch einige bekannte Slowenen zunutze machten.