P a fi n i k. Kaj se tirja od vsakega učitelja. Učitelj mora pred vsemi drugimi čednostmi, ki jih je treba v učiteljskeni stanu, imeti ljubezen do mladine in sploh do učiteljskega stana. Če učitelj ne Ijubi mladine, nikoli ne more zvesto spolnovati svojih imenilnih dolžnost. Zatorej naj vsaki, preden si izvoli učiteljski stan, dobro premisli in prevdari, če je pregret s to nebeško iskro; in ako se čuti merzlega do tega stana, naj nikar ne bode učitelj; bolje je, da gre, Bog ve kam, kruha iskat. XTi pa še dovolj, da itna učitelj Ijubezen do mladine, treba je tudi, da ga otroci Ijubijo — tedaj , da si zna pridobivati mehke otroške serca. Le tistega učilelja, ki ga učenci ljubijo, ga tudi vbogajo. — Da pa si iičitelj pri otrocih pridobi Ijubezen, so naj ogiba dveh poglavitnih pogreškov, namreč: melikljatosti in jeze. Uditelj se more vedno premagovati, da je popolni gospodar svojih občutkov. Večkrat mora se vnanje resen in ojster kazati. akoravno se smeja vsercu; kakor skerbpn oče naj se pogovarja z otroci, jih hvali, opominja in tudi kaznuje, če je treba. Učitelj, ki opravlja svojo službo le zavoljo denarja, je enak najetemu delavcu in dninarju, ki stori le toliko, kolikor je vredno plačilo, ki ga prejemlje. Učitelj pa ne snie misliti , če more termaste učence kaj kaznovati, da ga potem učenci ne ljubijo. Tudi šiba je lahko Ijubeznjiva. Prava Ijubezen ne mehklja; je ojstra, pa vendar ne grenka; je krotka in polilevna, pa vendar ne taka, da ne prizanaša, kedar je treba ojstreje opominjevati in strahovati.