fS. i r oč n i n n mesečno iS1} L>1U. /.o ilio/.eiu-»ITO 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din. za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi uL6/IH
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10 V4'» za iuseratei Sarajevo it v, 756\ Zagreb Stv. W.0i1, Pragn-Uunaj 24.79'
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2WJ
Telefoni uredništva: dnevna riniba 2090 — sočna 2996, 2994 In 205*
lakaja vsak dan ijntraj. razen ponedeljka ia riševa |w praznika
K napadu na katoliško književnost
Naš list, ki naj pouči slovenskega bralca v vseh vprašanjih, ki premikajo svet in oblikujejo današnjega človeka, se noče omejevati le na gospodarska in politična vprašanja, temveč hoče imeti v vidu razvoj naroda kot celoto vseh gospodarskih in kulturnih silnic, pa tudi socialnih in moralnih, ki delujejo v njem. V današnjem materijalizmu šc nismo izgubili vere v človeka in njegovo duhovno življenje, v njegov nravni svet; priznavamo hierarhijo vrednot, verujemo v nesmrtnost duše in gledamo svet in stvari kot predmete, ki nosijo v vsebi božjo idejo. Na najbolj jasen način se odkriva ta ideja v umetnosti, ki je delo duha, in ki izpričuje Duha, ki jc v temelju vsaki stvari, v tisti dinamiki, ki jo oči, počivajoče na zununjščini, ne vidijo pa jo srce umetnikovo čuti in jo prikaže v nuvi resničnosti. In taka umetnost je religiozna in jc katoliška, tudi če nima za vsebino izrecno katoliških motivov, razume se pa, da tudi kljub njim. ln je lepa. čc je podoba, ki jo daje, resnična. Zato katolištvo samo po sebi ne more biti nikomur vzrok, da bi zanikal kvaliteto, umetnino.
Pri nas pa je danes drugače in na to hočemo opozoriti ob tej priliki. Ne vprašuje se več po kvaliteti, vprašuje se po vitalnosti, po potrebi in socialni koristnosti, po tcin, v koliko delo ustreza sedanjosti. Jasno je zapisano v »Sodobnosti«; -»Doslej smo zmogli le literarno kritiko in sicer tisto, ki je. gradila pojem kvalitete... neznani pa so nam dinamični kritični vidiki, katerih pogoj sta zdrav občutek za razvoj in jasni nazor o novih oblikah življenja in dela.« Jasno je, da taka kritika noče soditi estetske vrednosti del, temveč le njih socialen pomen, uklonitcv nazorom, ki so svojstvene današnjemu pozitivističnemu stvarnemu času, ki zanika religiozni smisel sveta in glasi sprostitev vseh človeških potreb, ki dn nočejo biti vezane po niknkem etosu. Ali ni to napoved idejne kritike, tiste, ki so jo svoj čas tuko zamerili Mah-niču? Samo da jo jc to pot prevzela njemu nasprotna stran. Katolicizem je nestvurm svet; zdaj gre za obstoj današnje kulture,« piše nekdo v zadnji številki »Sodobnosti«, f.e eno leto sem sc vleče po »Zvonu« neprestana opazka o vezanosti katoliških umetnikov, o ozkosti njihovega nazora. Zdaj pa je jasno napisano; »Katoliški svetovni nazor je idejno in psihološko dedno obremenil katoliško umetnost in iz tega ni nobenega izhoda.« Zato pač,, ker v svojih delih izražajo katolištvo, so slabi umetniki Fin-žgar. Pregelj, Vclikonja ... Vsi ti sc žc bili raztrgani na račun teh »vidikov«. Spominjamo se molka ob Vodnikovih pesmih in debate ob Kocbekovih, ki bi »oba bila pesnika, da nista ukle-njena v začarani ris katoliškega idej nega sveta«. Ali ni Vidmar napisal o neki Vodnikovi pesmi, da bi bila lepa in primerna za antologijo, da ni »tako sveta«? Res, lep umetnostni princip, popolnoma analogen Mahničevim, toda v nasprotnem smislu. In take misli se množe po potopisih in revi jah, kjer se zlasti napada katoliška erotika kot »bolestna«. Ali nismo doživeli v »Zvonu«, »Hramovih zapiskih« in »Književnosti«, da je Ivan Cankar v svojih Podobah iz sanj, ki jih je on in literarna kritika dozdaj najvišje cenila, prav za rrav najslabši, najmanj življenjski, ker je tako nesmiselno ljubil svojo mater, da se je obtoževal grehu proti čistosti ter se priznal h katoliški morali, k religozneinu etosu, ki je lasten vsemu narodu. Tedaj je pač bil na višku svoje slabosti, ob misli na smrt je izgubljal borbenost, podlegal je povprečnosti, ker se je pač — pokatotičil, in to pomeni pri Slovencih oz. pri njih napiedni literarni kritiki
—	prestal biti pomemben umetnik Samo s teh svojih vidikov lahko tako sodijo o knjigi, ki io je označil najboljši poznavalec Cankarja, da predstuvlja »dom velikega odpuščanja svetu in sebi, smehljajoče se, prizanesljive vere. črtice, v katerih je dosegel najvišjo stopnjo svojega mojstrstva«. Prav tako zaničujoče kot zgornje revije o Cankarju piše zadnja »Sodobnost« o katoliški erotični askezi, kot se javlja v naši liriki in to na podlagi nekaterih izbranih slabših pesmi, ter jo imenuje »ozkosrčni, nasilni, formalistični moralizem«. Zakaj bi se človek odpovedal erotični sili in delal sebi nasilje, ko se jc treba v smislu novega časa samo izživljati brez ozira nn kakršenkoli etos, ki so ga seveda izmislili ljudje! V današnji nasprotni kritiki naletimo celo na nazore, odgovarjajoče tem vidikom, ki pa so naravnost čudni, bijoč v obraz vsemu človeškemu dostojanstvu, še sicer, če pomislimo. da so izpod nežnega ženskega peresa. Tako beremo v »Modri ptici« v oceni Bevkovega romana »Pod Osojnikom«, kjer je prikazana tragedija žene, ki se ji je mož ponesrečil pri padcu s strehe in leži bolan, ter zato ljubimku-je s hlapcem, rodi otroka z njim — ter jo sin ubije, ki nc more več gledati tega greha v hiši. Kaj — greha? Da ste brali, kako se je ženska ocen jevateljica zavzela za ženo, ki da je iniela popolnoma prav — kaj hoče z bolnim možem?
—	ter napada — pisatelja, da oznanja tak »ma-terijalističen« ctos, ki ni sodoben. Tu se je pojem ctosa popolnoma zamenjal. Po tem mišljenju je Bevkova tragedija tragedija samo za tistega, ki priznava njegov etični svet, drugim velja za zgrešeno Prav tako pa je etos Miška Kranjca v njegovi najnovejši zbirki katoliku nespremenljiv in se mu mora postavit) po robu ter bi ga morali — po njihovem nazoru — zato tudi umetnostno zavreči. Ne moremo namreč sprejeti nazora: Kradi gospodarju in se ti bo dobro godilo: živi kakor veš in s komur hočeš, samo da se preriješ skozi življenje; splavljaj in vse bo šlo po sreči. . Ta umetnost vsekakor odgovarja »zdravemu občutku za razvoj in jasni nazor o novih oblikah življenja in dela«, fc pa docela neetična, nečloveška, netragično... in kot taka nevelika. Sicet pa »resnični umetnik nc hlasta po absolutnem in duhovnem« ter hoče biti »svoboden« na vse strani. Svoboden v vseh svojih čutih, nc poznuvajoč žrtev in odpovedi, ne služeč etičnemu imperativu v sebi, nc kaki višji ideji samo podrejajoč se stvarnemu pritisku nkolia. ki raka čkwcka do svoje. To je aa-
Novi burni dogodki v Grčiji
Pretep med grškimi generali
General Panajotatis oblega vojno ministrstvo s težkimi topovi
Atene, 10. sept. m. Snoči jc prišlo v Atenah do incidentov, ki so napovedovali nove burne dogodke v Grčiji. Incidente so pbvzročili pristaši ministra zn vojsko in mornarico in podpredsednika vlade generala Condilisu z ene strani in nasprotniki generala Ccndilisa z druge strani. Pri teli neredih jc bil ranjen poveljnik prvega armndnegu zbora Panajotatis in njegov brat, narodni poslanec. Do neredov je prišlo iz sledečih vzrokov:
Topovi pred minfsfrstoom
Poveljnik prvega armadnega zboru v Atenah general Panajotatis se jc sprt s skupino generalov, ki zavzemajo višje položaje, med katerimi so Dcmnstihas, general 1'lutis, general Colacoglu, dalje poveljniki general Rcpa.s, Apo-stolopulos, Ikonomacu, admiral Ikonomu, šef | atenske policije in višji orožniški poveljniki, ki i so hoteli obiskati predsednika vlade Caldarisa j ter od njega zahtevati, du izda sklep o restavraciji monarhije. Poveljnik prvega armadnega ! zbora general Punajotatis je hotel preprečiti j namero svojih tovarišev, če ne bi šle zlepa, pu i zgrda. Zaradi tega je izdal povelje svojim podrejenim častnikom, naj bodo pripravljeni, poveljniku topništva Capularosu pa je dni nalog, da mora takoj s težkim topništvom priti pred vojno ministrstvo ter tamkaj razvrstiti topove. Kakor hitro je bil o tem pokretu obveščen vojni minister ter podpredsednik grške vlade general Condilis, jc takoj izdal topništvu nalog, da se nemudoma vrne v vojašnico. General Condilis je poklical takoj nato poveljnika prvega armadnega zbora, generalu Panajotatisa, kateremu je izjavil, du ga odstavi jn z njegovega položaja kot poveljnika prvega armadnega zbora ter mu jc istočasno zapovedat, da nemudoma izroči svoje posle generalu Dcnicstihasu. General Panajotatis jc. energično oo klonil izvršitev povelja vojnegu ministra ter se jc vrnil v poveljstvo, kjer je odšel v svojo pisarno in je šc ves včerajšnji popoldan vršil fr.nkcijo armadnega poveljnika in izdajal povelja ostalim divizijam o okrepitvi posameznih vojnih enot v Atenah.
Debata s sabljami
Medtem pa je že bila sklicana seja ministrskega sveta ob 8 zvečer. Vojni minister general Kondilis, ki je bil med prvimi pozvan na tn sejo, ni hotel priti ter je šele na intervencijo samega predsednika vlade Caldarisa pozneje prišel na sejo. Oh pol 11 ponoči je hit pozvan na sejo ministrskega sveta (udi general Panajotatis, da bi dal pojasnila glede svojega včerajšnjega postopanja. V predsobi narodne skupščine, kjer so pričakovali nekateri prijatelji vojnega ministra Knn-dilisa, je prišlo do prepira med pristaši generala Panajotatisa in pristaši vojnegu ministra generala
Kondilisa. (ieneral Panajotatis je prišel v poslopje narodne skupščine s svojim bratom, narodnim poslancem, in svojim pobočnikom. Prvotni spor med omenjenimi častniki se je še poostril in je ob tej priliki šel personalnega odseka v vojnem ministrstvu, polkovnik Mavromatis skočil na polkovnika Kavatisa. V naslednjem trenutku jc že nastal splošen pretep, tako da je morala intervenirati tudi skupščinska straža, ki je bila prisiljena uporabiti hladno in strelno orožje. Pri pretepu jc bil ranjen general Panajotatis na treh mestih, in sicer na dveh z bodalom, na enem pa z revolver jem. Zatrjuje pa se, da njegove rane niso smrtno-nevarne in tudi ne teije prirorte in da je iiven vsake nevarnosti.
Proglas na narod
Zaradi tega mučnega incidenta ob časn sejo ministrskega sveta je bila seja prekinjena. Ob 1 po polnoči je odšel general Kondilis v vojno ministrstvo in podpisal ukaz, s katerim stavlja na razpoloženje generala Panajotatisa. Z istim uka-
zom je hil postavljen za poveljnika na njegovo mesto kot poveljnik prvega armadnega zbora gc-noral 1'atagos.
Pol ure pozneje se jc zopet vršila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada dala popolno zadoščenje vojnemu ministru, generalu Kondilisu. Vlada jc oh tej priliki tudi odobrila ukaz o odstavitvi generala Panajotatisa z mesta poveljnika prvega armadnega zbora. Na tej seji vlade je predsednik Caldaris obvestil tudi člane vlade, da ho te v teku današnjega dne izdan na grški narod proglas, v katerem ga bo obvestil, da se lin plebiscit glede restavracije monarhije v (Jrfiji vršil meseca oktobra. V političnih krogih smatra jo. da se je s to izjavo predsednik grške vlade Caldaris končnoveljavno opredelil za restavracijo monarhije v tlrčiji. Polkovnik Mavromatis, ki je v parlamentu povzročil incidcnt, bo izročen vojnemu sodišču.
Bivši grški kralj Jurij je odpotoval dane« t Ralmoral na škotskom. kjer se nahaja angleška kraljevska rodbina.
Huey Long umrl
Roosevelt izgubi I svojega največjega nasprotnika
sklenil, da pojde korporativno v cerkev in da se udeleži molitve za Longovo zdravie. V svojem sklepu o tem pravi senat, da jc guverner Long dobrotnik človeškega rodu. Zadnje zdravniško poro-čiib navaja, da ranjenca ne zapuičajo site in da nekaj časa ni pričakovati nobene večje izprcmein-be v njegovem stanju. Zaradi atentata na guvernerja Longa so vsi državni posli v pokrajini I-oui-s/nni doslovno zastali.
Po drugi transluziji krvi, se jc ranjenemu Longu začelo blesti. Govoril je med drugim o knjigi, ki jo bo napisal pod naslovom »Mojc prvo leto v Beli hiii«. Neki prijatelji ranjenega državnika, ki so bili dalj časa poleg njegove postelj«, so izjavili, ko so odhajali iz bolniinicc, da imajo vtis, da je Loi-gova smrt le ic vprašanje nekaj ur. Zdaj mu injicirajo kisik.
Dopoldne so že v četrto in v peto transtundi-rali kri. Poslednje transfuzije pa niso mogli do konca izvesti, ker se jc ranjencu slanje naglo slabšalo. Kmalu po poslednjem poskusu za ohranitev njegovega življenja je Long izdihnil.
Glede na smrt senatorja Longa izjavljajo v ameriških političnih krogih, du je z i.iegovo smrtio New York, 10. septembra. AA. Reuter poroča '.zginila najhujša zapreka za ponovno izvolitev iz Baton - Rougea, da pripravljajo zdravniki, ki Roosevelta prihodnje leto. Politični krogi mislijo zdravijo guvernerja Longa, nov prenos krvi. Urad- tudi, da je z Longovo smrtjo konec politike, ki ni krogi trde, da guverner Long najbrž nc bo ostal jo je Long zastopal, ker je bila ta poRjka, kakor pri življenju. Senat zvezne pokrajine Louaiiane ie se tukaj izražajo, pokojnikov »osebni izraz«.
Abesinija pred Zvezo narodov
Babilonska zmes
Vojni minister general Živkovič pozdravlja mednarodni letalski kongre« v Dubrovniku.
Ženeva, 10 .septembra. c.Današnji dan je bil v znaku velikih skrbi, ki ga povzroča delo odbora petorice. Izvedelo se je namreč, da odbor petorice ne more prinesti nobenega zaključka, ker ne ve, kaj bi prav za prav še mogel predlagati. Ves problem je bil že dovolj razjasnjen na zasedanju sveta ZN dne 4 .avgusta t. 1. in pa na pariški konferenci trojice. Edino, kar bi mo^el odbor petorice predlagati, bi bilo, da Italija nima prav in da pakt ZN zahteva, da se takoj preneha s pripravami za vojno. Zato je imel tekom nocojšnje noči in danes predsednik odbora petorice dc Madariaga več sestankov z baronom Aloisiiem, da bi ga vprašal, kakšno rešitev bi hotela Hali ja.
Baron Aloisi pa je odgovoril, da Italija sploh ne prizna dela odbora peloriee- Karkoli sklene odbor petorice, je za Italijo brezpomembno. Ko se jc francoski ministrski predsednik Laval vrnil v Ženevo, je imel takoj seslanek z de Madariago in mu vočigled velike zagate, v kateri je odbor peto-
turalistična umetnost, da že — materijalistična, ki je popolno nasprjtje katoliškemu religioznemu pojmovanju življenja in duhovnih vrednot. »In v odmaknjenosti od takega naturalističnega individualizma vidim smisel katolicizma,« odgovarjamo na očitek Brnčičev »To ni nikaka nc-važna vokalna enačba, pač pa sc dotiku pravega jedra vprašanja.« — Taku umetnost in kritika teži k tistemu tipu življenja, kot ga jc lepo označil belgrajski vseuč. prof. Arandjclovič za marksistični princip: »Izhodišče in cilj temu sistemu je očividno čisto individualistično: največ sreče za največ ljudi. Končni cilj pn je brezosebni povprečni človek človek mase. Vsekakor čudni rezultat! Pri trm pn je največje važnosti, da se ta izenačeni človek ne stavi jn v službo ene kot za nekaj višjega smntrane celote, temveč je merodajno stališče, zagotovitev njegove individualne sreče.«
I nk tip človeka nam nikakor nc more biti ideal umetnostnega upodabljanja, čeprav priznavamo, da je v sedanjem času splošen in za večino privlačen. Katoliškemu umetniku bo slej ko prej še vedno središče človek in njogov duh,
toda ne v brezzrnčncm prostoru, temveč trdno na zemlji stoječ, ves v borbi z njo v začudenju strmeč pred veličastjo nravstvenih zakonov in vsega ustvarjenega. Ne bo mu ideal zadovoljitev individualne sreče, temveč služba ideji, višji od njega, socialni in duhovni skupnosti. Ta pa zahteva osebne odpovedi. In v odpovedi je moč katoliške duhovnosti, ki pa je v popolnem nasprotju z zgornjim nazorom osebne sprostitve. 'Iu etična vezanost je katoliškemu pisatelju kriva, da ga slovenska kritika, tista, ki »ni vezana po niknkem nazoru«, nc more priznati. Nje boj jc naperjen torej — proti katolištvu kot takemu.
Nekaj pa l>o lahko dosegla taka idejna kritika, da se l>o numreč njegovi »pristranosti« postavila nasproti nova borbenost, prav tako temelječa na idejnem gledanju, kajti etičnemu niliilizmu in pozitivističnemu relativizmu moremo in moramo postaviti nasproti nnšo katoliško religiozno gledunjc. ki je od prejšnjega vzvišenejše za celo človeško nesfmrtnost. Toda tedaj ne bo smela priti z očitki »dedne obremenjenosti« in »denuncijantstva«.
mandat v dvoje mandat v troje isto hot Irah
rice, predlagal, naj sestavi poseben pododbor ekspertov, ki bodo predlagali potrebne nasvete.
Dopisnik »Intransigeanta« poroča, da 1» šele tekom noči izdelano zaključno poročilo odbora petorice, in sicer bo odbor predlagal sledeče: Abc-nija naj Sr? izenači s položajem Iraka in Egipta. Vso upravo Abesinije naj bi upravljala posebna mednarodna policija, ki bi bila sestavljena tako. kakor je bila setavljcna policija v Posaarju.
Odbor petorice inora namreč še lo noč zaključiti svoje delo zato, ker se jutri dopoldne vrši prva javna seja skupščine Zveze narodov. Prvi se je prijavil k besedi angleški zunanji minister sir Samuel Hoare. Hoare bo imet nocoj ob 10 sestanek s fran. coskim zunanjim ministrom Lavaloni in mu bo ob tej priliki povedal vsebino svojega jutrišnjega go vora. Dasi skupščina ZN ni poklicana, da bi presojala sporno vprašanje, hoče vendarle lloare izjaviti v skupščini o sporu tisto, kar jc Eden v imenu angleške vlade povedal na prvi seji sveta ZN 4 septembra. Angleško javno mnenje je silno razburjeno in zahleva, naj angleški zunanji minister pove mnenje vse Anglije.
Francoski zunanji minister Laval se je opoldne s svojo delegacijo odpeljal v francosko obmejno mestece Atinecy, kjer je obedoval. Francoska delegacija je imela zelo važen tajen posvet, ki sta se gi udeležila tudi Herriot in Paul Boncour. Ko se je vrnil v Ženevo, je Laval sprejel lorda Edcna in pa barona Aloisija. Zelo veliko pozornost fia je vzbudil zelo dolg razgovor, ki ga je imel nato Laval 2 opazovalcem ameriške vlade v Ženevi. Takoj nato je prišel v Hotel des Bergues abesinski delegat Tekle llavarjate, ki je obvestil francosko delegacijo, da
Ie pravkar vložil pri tajništvu ZN novo noto, i :ateri opozarja abesinska vlada Zvezo narodov na to, da italijanske čete v Eritreji že pripravljajo prvo ofenzivo.
Vojna 20. oktobra
Suez, 10 .septembra. AA. Dopisniki angleški! listov jx>ročajo: Od dobro poučene strani se do. znava, da se bo vojna med Abesinijo in Italijo za čela 20. oktobra. Iz strahu, da ne bi Sueškega pre kopa zaprli, pošilja Mussolini z vso naglico nove transporte. Zdaj pasira Sueški prekop povprečno po
šest transportov na teden s 15.000 vojaki, medtem ko jih je šlo pred nekaj ledni samo 10.000. Preva žajo pn tudi vojni material, kakor tovorne avtomobile, material za gradnjo cest, m?zge in sanitetni material. Delavci dobivajo izredno visoke mezde, zalo se pa morajo sami pobrigati za hrano in vodo, vrhu lega so delovni pogoji zelo naporni.
Bolnikov je že več tisoč; največ jih vozijo na otok Rcdos. Izdatki za te transporte so velikanski. Opaža se, da kakovost čet, ki gredo zdaj skozi prekop, ni lako dobra, kakor pri prvih transportih. Slove čete so povečini sestavljene iz fašističnih miličnikov.
Splošna mobilizncifa v italifi?
Rim, 10. septembra, b. Danes je bila uradno objavljena naredba, da morajo vse sile fašističnega režima, strankini funkcionarji, miličniki in vse druge organizacije bili pripravljene, da se bodo na dani znak pojavile pravočasno na določenem mestu. Strankini funkcionarji ter omladinske organizacije so že storile potrebne korake, da bodo na poziv o pravem času na onem mestu, ki ga bo odredil šel italijanske vlade Musolini. Ta naredba je povzročila v političnih in diplomatskih krogih veliko senzacijo, ker napoveduje splošno mobilizacijo.
Anglija predlaga skupni mandat
London. 10. septembra, c. Današnji »Times« poroča, da je angleška delegacija v Ženevi predlagala skupni mandat nad Abesinijo. l\xlrob-nosti tega kolektivnega mandata pa niso znane. Tako ni znano, ali naj bi ta mandat pripadel Zvezi na-
Kulturni boj v Nemčiji
rodov, ki bi ga izvajala s pomočnjo posebnega
vrhovnega komisarja in drugih svojih organov. Možen je tudi mandat v troje. V tem primeru bi mandat pripadel vsem trem zapadnim državam, ki so podpisale pogodbo iz leta 1906.
Italija kupuje rusko žito
Moskva, 10 septembra, c. Kalija je kupila v Odesi velikanske zaloge žila. ki ga rabi zu vzdrževanje vojske proli Abesiniji. Nakupljenih je 800.000 ton žita, ki ga italijanske in tuje tovorne ladje že prevažajo v Asmaro. Italijani so baje nakup žita takoj plačali.
Dr. Gosar v zdravstvenem od- j boru skupščine Zveze narodov i
Ženeva, 10. septembra. AA. Po svojem priho- 1 du. je ministerr Purič. razdelil člane jugoslovanske delegacije po tehle komisijah: Prva komisija, ki se bavi s pravnim vprašanjem, delegat dr. Ivan Subotič, namestnika dr, Stojan Gavrilovič in dr. Slavko Stojkovič; druga komisija, ki proučuje gospodarska in prometna vprašanja, delegat prof. Milan Todorovič, namestnik dr. Slavko Stojkovič; tretja komisija o razorožitvenih vprašanjih ne bo sestavljena; četrta komisija, ki proučuje proračun Društva narodov, delegat dr. Ivo Andrič, namestnik dr. Stojan Gavrilovič; peta komisija o higijen-sltih in humanitarnih vprašanjih delegat dr. Andrej Gosar, namestnik dr. Ivan Andrič; šesta komisija o političnih vprašanjih delegat dr. Božidar Purič, namestniki dr. Ivan Subotič, dr. Ivan Andrič in dr. Stojan Gavrilovič.
Domači odmevi
Hitler$evci streljali na križ -
aretiran kaioiiški duhovnik
Dunaj. 10. sept b. Iz lierliria poročajo, da se aretacije katoliške duhovščine nadaljujejo in od dne do dne .stopnjujejo. Predvsem obstojajo sedaj v Nemčiji »tri vroče točke«, kjer je preganjanje najhujše: v za-padni Nemčiji, v Šteziji in v vzhodni Prusiji. Ne mine skoraj teden, da ne bi odvedli večjega števila duhovnikov v zapore ali koncentracijske tabore vsled »zlorabljanja prižnl-ee«, kakor se to sedaj v Nemčiji imenuje, ter »vsled razširjenja vznemirljivih vesti proti obstoječemu režimu z govorjeno ali tiskano besedo«. ICjerkori pride do spopada med agresivno hitlerjevsko mladino in med katoliškimi mladinci, vedno je duhovnik prvi, ki ga odvedejo v zapore brez vsake predhodne preiskave. Pri Hamburgu so hitlerjcvi mlade-liči organizirali pravcato strelsko tekmo na križ, ki so ga prinesli iz pokopališča. Areti-
ran je bil kaplan, ki jc to bogoskrunstvo javil oblastem, češ »da vznemirja ljudstvo proti režimu«. Spopadi med obema taboroma mladine so posebno ostri v vzhodni Prusiji, kjer živijo katoličani v kompaktnih naselbinah. Posledica jc vedno ali aretacija duhovnika, ali ukinitev ondotnega cerkvenega vest-nika za daljšo dobo časa. O notranjepolitičnih dogodkih posebno o kulturnem boju v Nemčiji danes Nemec, ki ostane doma in nima sreče, da bi prišel čez mejo, ne izve ničesar več. Uradni tisk pa se na vse načine trudi, da bi v tistih procesih proti redovnikom, ki trajajo še vedno dalje, kolikor mogoče ponižat redovniški stan in katoliško du-hovništvo in ga v očeh mladine osramotil. Katoličani pn nimajo nobene možnosti, da bi se branili. Kulturni boj gre naprej z vedno večjo srditostjo.
Masonsho krilo JNS
išče ..nacionalne elemente" v Nar. skupščini
Belgrad, 10. septembra, m. V narodno skupščino se zateka vsak dan večje število narodnih poslancev, ki so se zbrali v Belgradu ob priliki proslave rojstnega drtc Nj. Vel. kralja Petra II. Navzočnost teh poslancev so izrabili razni bivši ministri Jevtičeve in Uzunovičeve vlade, ki so sklicali celo vrsto konferenc in sestankov, na katerih so govorili o političnem stanju. Ti sestanki so biti deloma \ prostorih narodne skupščine, deloma v senatu. ali pa v kabinetu bivšega notranjega ministra Veije Popoviča. Nekateri od teh so bili boljše. drugi pa zonel slabše obiskani. Odnos vseli leh se*tankov ie bil ta. da je bilo treba združili vse takozvane nacionalna elemente in iz vseh raztresenih udov ustanoviti skupino, ki bo vsaj nekaj mogla pomeniti v sedanjem poiiličnem položaju.
Vreča zelja po zopetr.i oblasti je rodila vse sestanke, katerih sklepi pa na politično javnost niso napravili nikakega večjega vtisa in so več ali manj ostali glas vpijočega v puščavi. Ljudje, ki so brli vsa povojna leta zlorabljali državno oblast in nai-različneiše organizacije v čisto svoje strankarske svrhe, ki jim ni bilo svetega prav ničesar za dosego svojih ciljev, saj so teptali zakone, odpuščali uradnike in metali v pokoj uradništvo, ki se ni hotelo slepo pokoravati njihovim zahtevam ter padati na kolena pred vsemogočno JNS, ljudje, ki so vzeli r zakup in eksploataciio državotvornost in jugo ilovanstvo ter ogromno večino ljudi pro»laševali za protidržavne in protinarodne se nikakor ne •norejo znajti v novoustvarjmem poožaiu ter še vedno mislijo, da brez njih sploh ni mogoče voditi naroda. Kako so ga ti ljudje vodili in kakih sredstev so se posluževali, je vsem še v živem spominu in bo vsem tudi ostal neizbrisen za vse čase. Ba-
tine in kopito, to je bila njihova ljubezen, ki so jo dajali in izkazovali obubožanemu ljudstvu.
/ato je čisto razumljivo, da se tem generalopi brez vojske še vedno toži po ininislrskili foteljih ter jim je zelo mak) mar domovina, ker če bi iiin res kaj bilo do tega, se ne bi bili vsa ta leta sem, ko so imeli oblast v svojih rokah, posluževali takih sredstev, kakršnih so se. Tako pa so bili gluhi za prošnje in pritožbe obubožanega ljudstva, katerega so s svojo protiljudsko finančno politiko spravili na rob prepada. Pravih ljudskih voditeljev so se holeli iznebiti na la način, da 90 jih pošiljali v izgnanstvo v oddaljene kraje. Važnejše se je lo zdelo vladi Bogoljuba Jevtiča kakor nekaterim prejšnjim režimom, da so se bavili z vprašanjem ustanovitve raznih koncentracijskih taborišč, da so ustanavljali ilegalne teroristične organizacije, katerih so so hoteli posluževati nad miroljubnim in pestenim ter res državotvornim narodom, niso pa poskušali reševati perečih notranjepolitičnih vprašanj, ki kriče po rešitvi, ter raznih gospodarskih vprašanj, od katerih pravilne rešitve zavisi blagostanje našega kmeta in drugih stanov.
Klic po združitvi »teh sorodnih elementov« prihaja tako od masonskega krila JNS, ki propagira sedaj takozvano jug. nac. fronto — neke vrste fašistični pokret — pa vse do skrajne desnice — omenjeni nestvor do predstavnikov težkega kapitala, kakor sta Ilija Mihajlovič in dr. Dragotin Kojič. proti katerima je bil še do včeraj velik odpor med maloštevilnimi pristaši Bogoljuba Jevtiča. Položaj vseh teh skupin in skupinic, pa najsi se pojavljajo f>od katerokoli novo krinko, je naravnost obupen.
Votitve brez volivcev
Varšava. 10. sept. A A. Po uradnih podatkih je pri nedeljskih volitvah glasovalo 5,775.568 volivccv. to je 45.5%.
Pri volitvah leta 1930 je vladna lista dobila 5,582.725 glasov. Opozicija sc jc pri nedeljskih volitvah vzdržala glasovanja. Dozdaj je izvoljenih 124 Poljakov. 19 Ukrajincev, štirje židje en Rus in samo dve ženski.
Novi sejm ho sestojal iz ene tretjine kmetov, pet aktivnih ministrov in bivših poslancev, 23 uradnikov, 13 županov, 33 predstavnikov svobodnih profesij, osem novinarjev, j M profesorjev, 10 industrijcev in nekoliko : zasebnih uradnikov in voditeljev delavskih organizacij. Vsi novoizvoljeni poslanci so novi možje in neznani v prestolnici.
Število neveljavnih glasov pri nedeljskih volitvah za sejm presega en milijon. Vseh glasov je bilo oddanih sedem milijonov. V Varšavi je bila volivna udeležba 30%. v varšavski vojvodini 41. v vnjvodini Lodz In Kjelcc 32%. Najmočnejša jc bila udeležba t vzhodnih vojvodinah in na ftleskem.
Katalonija zopet avtonomna
Madrid, 10. sept. Ministrski predsednik Lcrrou* je na zborovanju radikalov v Barceloni izjavil, da so bile katalonske svoboščine le začasno ukinjene in da bo Katalonija svojo avtonomijo kmalu zopet dobila. Najprej namerava španska vlada vrniti Kataloniji nekaj upravnih avtonomnih službenih mest. v prvi vrsti oddelek za javna dela. ki mn bo sledilo oddelek za sodstvo, oddelek za kmetijstvo in če mogoče še drngi. Tudi obsedno stanje, ki je v Kataloniji še vedno v veljavi, bo nkinjeno, je obljnbil predsednik vlade Lerroaz.
Hmelj
Žalec, 10. sept.
Hmeljarska zadruga sporoča, da se je zadnjih par dni jiri živahnem povpraševali ju nadaljevalo z nakupovanjem vseh vrst blaga po nespremenjenih cenah. Za prvovrstno blago se je plačevalo 24 do 25 Din, za najboljše in zlasti v barvi brezhibno blago z napitnino vred 26 Din in čez, za dobro srednjo blago 22 do 24 Din, za srednje 20 do 22 Din, za slabo srednje IS do 20 Din. Tudi za cenejše in v barvi slabše vrste blago je še nekaj povpraševanja in se plačuje po 14 do 18 Din. Računa se. da jc prodanega sedaj iz prve roke nekako 30 do 35% lotošnjega pridelka in so nekatere vasi že do 80% razprodale svoje blago, druge celo do 90%, dočim so zopet tretje prav malo prodale. Živahno povpraševanje je trajalo tndi danes.
Zatec, 10. sept.
Zanimanje je precej živahno zlasti za prvovrstno blago in se plačuje j>o 30 do 35 Kč, to je 54 do 63 Din za kg. Tendenca je čvrsta. V Roudnici je za prvovrstno blago popraševanje precej živahno pri čvrsti leri-denci in se plačuje kg po 24 do 26 Kč, to jc 4.1 do 47 Din. Za srednje blago sc plačuje pri manjšem zanimanju po 22 do 24 Kč ali 40 do 43 Din zn kg. Hmeljarji prodajajo počasi in povsod po partijah.
Osebne vesti
Belftrad, 10. septembra, m. Pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic so napredovali: v 8. pol. skup. za tehn, uradnika: Ivan Maglina ter Ernest Iveša; za administrativna uradnika: Viktor Gril in Ivan Štamberger v 8. pol. skupino; za oficijala v 8. pol. skupino Janez Rus, Fran Keršič ter Franjo flovar; v 9. pol. skupino za ofioijala Josip Maricki-Smrečaik.
Poročilo o bivanju dr. Natlačena v Belgradu
Belgrad, 10. septembra. Danes dopoldne je dr. Marko Natlačen, bivši predsednik oblastne skupščine v Ljubljani in podpredsednik bivše Slovenske ljudske stranke, obiskal predsednika vlade dr. Stojadinoviča in notranjega ministra dr. Korošca. Po teh obiskih je dr. Natlačen izjavil novinarjem, ila jc prišel v Belgrad poročat izvršilnemu odboru jugoslovanske radikalne zajednice o dosedanjem delu ia organiziranje nove stranke v dravski banovini. Po besedah g. Natlačena organizacija zelo dobro naprednje in utegne biti t 14 dneh popolnoma končana. Ustanovitev Jugoslovanske radikalne zajednice so povsod sprejeli t odobravanjem in navdušenjem. Doslej sc je vršilo že več slo zborovanj in konferenc, skoraj po vseh občinah in ni bilo nikjer pomislekov zoper ustanovitev stranke nc zoper njen program. Danes se ie sme reži, da pojde bivša Slovenska ljudska stranka celotna in kompaktna v JRZ. Pričakovati je. da bo v novo stranke stopilo tudi mnogo ljudi iz drugih bivših strank.
Mi Slovenci mislimo, je rekel dr. Natlačen, da je takšna skupna stranka, kjer so zbrani i Srbi i Hrvati i Slovenci, potrebna ket nosilka skupne in edinstvene državne misli. Za nas Slovence ni življenja drugod kakor t naši današnji državi kraljevini Jugoslaviji.
Delo na ustvarjanju JRZ
G. Aca Slanojevič, šef izvršilnega odbora JRZ, je 9. septembra imel razgovore s svojimi prijatelji in je dopoldne v spremstvu g. Miioša Trifn-noviča šel na sprehod. G. Stanojevič je ob tej priliki obiskal g. Momčila Ninčiča v njegovem stanovanju, kjer se je dolgo časa mudil. Nato je Iton-feriral z g. Rankom Trifunovičem. Milošem Bobi-čem in drugimi prvaki JRZ, s katerimi se je ba-vil izključno z vprašanjem organizacije JRZ.
Organizacija mestnih pododborov v Belgradu ie poverjena g. Milošu Bobiču, ministru za javna dela. Odziv za vstop v stranko je v Belgradu zelo velik in bo organizacija stranke v prestolici gotova do polovice septembra.
V	Rumi se je osnoval akcijski odbor JRZ, na katerem je bil izvoljen za predsednika bivši minister dr. Vojislav janjič. V Rumi so se organizirali v JRZ ludi ondotni Nemci. Ves Srem se zanima za veliki shod. ki ga bo JRZ v kratkem sklicala v Rumi. Glavni govornik bo dr. Voja Janjič.
Kakor izvemo iz izvršilnega odbora JRZ, bo imenovan za generalnega tajnika JRZ g. Stjepo Kobasica, bivši narodni poslanec in urednik »Srp-ske Rječi« v Sarajevu.
V	kratkem času se bo tudi odločilo vprašanje glavnega glasila JRZ, ki bo izhajalo v Belgradu. Zdi se, da se bo imenovalo »Samouprava«, kakor se je nekoč imenoval organ srbske radikalne stranke.
Belgrad, 1(1. sept. Danes popoldne od 16. do tfi. ure se je vršila seja izvršilnega odbora organizacijskega odbora jugoslovanske radikalne zajednice. Razen štirih članov komiteja, je seji prisostvovalo tudi več uglednih prvakov JRZ iz Bclgrnda. Ljubljane in Sarajeva. Izvršilni komite je sklenil naslednje:
1.	du pismena navodila za organizacijo stranke izda izvršilni komite.
2.	da se ustanovi pisarna JRZ v Belgradu's sedežem v hotelu »Parizu«,
3.	da imenuje za šefa pisarne Miloša Ivko-vlča. bivšega generalnega konzula iz Belgrnda. in mu prideli potrebno število vide*avcev iz. drugih krajev države,
4.	da izvršilni odbor imenuje ožji odbor, ki naj prouči vprašanje ustanovitve osrednjega organa stranke iu vprašanje organizacije strankarskega tisku v vsej državi
Belgrad, 10. sept. m. Akcija na organiziranju Jugoslovanske radikalne zajednice po poročilih iz vseh krajev države lepo napreduje. Danes popoldne od 16.—-18. ure je bila zopet seja izvršnega odbora organizacijskega odseka JRZ. Poleg štirih članov odbora je tej seji prisostvovalo tudi nekaj uglednejših prvakov le stranke iz Bolgrada, Ljubljane in Sarajeva, tako, da so bili na tej seji sledeči gg.: Aca Stanojevič, dr. Milan Stojadinovič. dr. Anton Korošec, dr! Mehmed Spaho, dr. Šefkija Behmen, dr. Marko Natlačen, Miloš Bobič, Miša Trifunovič, Ranko Trifunovič, Krsta Miletič, Laza Markovič in Momčilo Ninčič. Izvršni odbor je na današnji seji sprejel sledeče sklepe: 1. Posamezna navodila za organizacijo stranke izda izvršilni odbor; 2. ustanovi se pisarna JRZ v Belgradu s sedežem v hotelu »Pariš«; 3. za šefa pisarne se imenuje g. Miloš Ivakovič, bivši generalni konzul iz Belgrada ter se njemu doda primerno število sodelavcev iz drugih krajev države; 4. Izvršilni odbor odredi ožji odbor, ki bo proučil vprašanja ustanovitve centralnega lista stranke, kakor tudi vprašanja organizacije strankinega tiska v vsej državi.
Prozorne intrige ,.Pohorcev"
Nekateri listi so bili prinesli vest, da sta gg. Davidovič in Jovanovič poslala dr. Mačku poziv, naj pride v Belgrad, da bi se dogovorili o skupnem programu takozvane združene opozicije in dn bi dr. Maček dal izjavo, da nima ničesar skupnega z izvestnimi elementi, ki provoeirajo nerede.
Ta vesl absolutno nc odgovarja resnici. Dr. Maček ni dobil nobenega takega poziva in bi se mu tudi ne odzval, ako bi ga dobil. Kar se tiče ekstremnih elementov, vsak ve, da nima dr. Maček 7, njimi nobene zveze.
Kar se pa tiče skupnega programa, izjavljajo v Zagrebu, da se o tej stvari ne bodo razgovarjali, dokler ne bo rešeno osnovno vprašauje notranje ureditve naše države. Ni pa izključeno, da bi se dr. Maček in Davidovič v Zagrebu sestala, vendar pa bi eventualni razgovori med njima ne mogli privesti do ničesar drugega, kakor do tega. zakar so se bili voditelji opozicije dogovorili za volitve 5. maja t. I.
Zgoraj omenjene vesli sploh le predstavljajo golo intrigo bivših JNS ali »pohorcev«, kakor se danes splošno imenujejo. Ti »pohorcic imajo samo namen, da kalijo vodo, to se pravi, da na eni slrnni rovarijo proti izvenparlamentarni opoziciji, na drugi pa skušajo delali težkoče vladi dr. Stojadinoviča, da se notranje razmere ne bi pomirile. Radi bi hujskali vlado nn Hrvate, obenem pa Hrvate proti vladi. Zato spuščajo vesti, da bi bilo Ireba, da mačkove! objavijo svoj hrvatski program in da se to vprašanje čimpreje razčisti. Mi pa vemo. dn je glavno vprašanje sedaj to, da se izglasujejo novi politični zakoni, predvsem zakon za volilve v skupščino, in šele potem bodo prišla na vrsto vprašanja, ki jih danes forsirajo »polior-c.i< zalo, da bi sc širil defetizem in izzvale nape-
tosti, ker se potem nadejajo, da bo prišlo zopet do »močne roko«. Cisto gotovo pa je, da so te intrigo obsojene na popolen neuspeh in da bodo »pohorci« žalostno končali.
Proti hujskačem
»Vreme« piše, da bo vlada storila najodločneje še korake proti vsem onim, ki širijo razne lažnive vesti, s katerimi hočejo dražiti in razburjati duhove. Kar se tiče vlade, izvaja neomajno svoj program, kakor je jasno in določno oznnčen v vladni deklaraciji, ki ima na prvem mestu za cilj, da se pomirijo politične strasti in da se izglasujejo politični zakoni. Vse druge namere, ki se podti-kujejo vladi, so izmišljotina elementov, ki bi radi pripravili teren, da bi se zopet dokopali do oblasti, kar pa jim ne bo uspelo.
Tudi poslanci in senatorji, ki so vstopili v klub vladne večine, bodo ostali zvesti programu vlade dr. Stojadinoviča in bodo slejkoprej lojalno sodelovali, da se la program izvrši. Oni se na bodo pustili zapeljati v eksperimente, ki naj bi izzvali nove težave, ampak bodo storili vse, da se politične razmere v državi normalizirajo. Da izhajajo vse intrige iz krogov bivše JNS, to se razume samo po sebi.
Nemci vrnili „Prizrenshi rokopis"
Nemški poslanik v. Heeren izroča »Prizrenski ro» kopis« dr. Stojadinoviču
Belgrad, 9. septembra. AA. Med svetovno vojno je avstrijska vojska pri Kruševcu zaplenila vlak z državnimi listinami Vlak je ze začel goreti. Med drugimi papirji je našla tudi rokopisno knjigo, o kateri ni nihče vedel, kaj jo. Šele kasneje se je izkazalo, da je to »Prizrenski rokopis« zakonika carja Do-šana iz leta 1340. Gre torej za najstarejši rokopis tega najvažnejšega spomenika srbskega veka. Danes opoldne je nemški poslanik v. Herren izročil dragoceni rokopis predsedniku ininistrskega sveta in zunanjemu ministru g. dr. Milanu Stojadinoviču. G. predsednik kr. vlade je sklenil izročiti rokopis muzeju princa Pavla, ki ga zvesto podpira že od ustanovitve. Nemški jioslanik je pri tej priliki sprejel časnikarje in jim na koncu povedal, da naj izročitev tega starega srbskega rokopisa tolmačijo kot znak prijateljskih čuvstev, ki jih goji nemški narod nar pram jugoslovanskemu narodu.
Arheologi v Celju
Celje, 10. septembra.
Mednarodni arheologi so čez Brožiee, Krško, Kostanjevico in Gorjance prispeli danes v Celje pod vodstvom dr. Franca Steleta. Na potu so si ogledali vse zgodovinske spomenike. V Brežicah so imeli troje predavanj. Danes so obiskali Ura-nje nad Sevnico. V Rimskih toplicah so se diviH spomenikom iz rimske dobe. V Celju so bili naravnost očarani nad neizčrpno zakladnico spomenikov iz starega veka, ki jih hrani mestni muzej, tapidarij in sploh vse mesto Celje, ki je ponosna naslednica rimskega kulturnega središča Celeja
Kongres naših profesorjev
Niš. 10. sept. m. Vcc.raj popoldne je kongres Jugoslovanskega profesorskega združenja nadaljeval svoje delo ter je izvršil spremembe pravil v smislu plenarne seje glavne uprave, ki je bila aprila meseca 1934. Ob tej priliki je bila pooblaščena ljubljanska sekcija, da na podlagi opomb in predlogov sekcije pripravi te spremembe. Predlog o spremembi pravil profesorskega društva, ki ga je izdala ljubljanska sekcija, je pretresal posebni odbor, ki je bil izvoljen na kongresu. Med drugimi sta bila referenta o tem vprašanju tudi gg. prof. Bajuk in prof. Grafenauer iz Ljubljane. Nato je bilo sklenjeno, da se prihodnji kongres skliče v Belgradu, lo pa samo v slučaju, če ho do tega časa že končan dotn profesorskega društva. Oe pa ta doni ne bi bil zgrajen do junija 1936, bo prihodnji kongres jugoslovanskega profesorskega društva v Varaždinu.
Strokovne nadaUevalne šole obvezne za trgovske vajence
Belgrad, 10. septembra. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo, je. izdalo tole okrožnico za lastnike trgovin, industrijskih podjetij in obrti: Na podlagi prvega odstavka čl. 298 obrtnega zakona in čl, 34 uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah, so omenjene osebe dolžne pošiljati svoje nčence in pomočnike v strokovne nadaljevalne splošne obrtne šole. Trgovski učenci in pomočniki so obvezani hoditi v strokovne nadaljevalne šole po čl. 299 obrtnega zakona in čl. 4 uredbe o strokovnih nadaljevalnih šolah. Med te šole spadajo tudi trgovski kolegiji zn trgovsko mladino. Lastniki obrti, ki ne bi pošiljali svojih učencev in pomočnikov v navedene šole bodo kaznovani po določbah čl. 393 obrtnega zakona 7, denarno globo 25 do 1.500 Din pri upravnih oblastih prve stopnje.
Belgrail, 10. sept. m. V nedeljo 15. t. m. bo tukaj blagoslovljena nova občinska bolnišnica, k' je bila zgrajena iz fonda Nikole Spasiča.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno iasno, zelo hladno, ponoči zelo mraz.
Ljubljana, 10. sept.
Danes ob II dopoldne je umrl po daljšem bolehanju znani industrijalec g. Dragotin Hribar, ki jc s svojo dolgoletno delavnostjo in podjetnostjo globoko posegel v gospodarsko življenje zadnjih 40 let.
Dragotin Hribar se je rodil 22. okt 1862. v Ljubljani. Po končanih šolah se je izučil tiskarstva v Blaznikovi tiskarni, kjer je kmalu postal stavec in nato korektor Kot korektor je kmalu navezal stike z Bleiweisom, tedanjim urednikom »Novic«. Iz stavca je postal Hribar tudi časnikar ter se je oglašal v »Slovencu« in tudi v »Slovenskem Narodu«. S 24 leti je prevzel že ureditev takrat precej zavožene uprave Narodne tiskarne. Leta 1891. se je preselil v Celje, ki je bilo tedaj največji sedež nemšku-tarstva. Kljub oviram se mu je posrečilo, da je dobil v Celju tiskarsko koncesijo ter začel izdajati gospodarsko-politični list za štajerske Slovence »Domovino« in »Ilustrovani narodni koledar«. Ustanovil je tudi trgovino s papirjem
Pismo iz Mostarja
in tiskovinami in bil pravi pionir v trdem boju za gospodarsko osvobojenje slovenskega življa v Celju. Posvetil se je seveda tudi političnemu delu. L. 1902. se je vrnil v Ljubljano in kot iz.
Bodočnost naših pošt
ktišen podjetnik ustanovil tisknrn), založbo in trgovino s papirjem. V njegovi tiskarni sta izhajala tedaj lista »Slovan« in šaljivi list »Jež«. Kmalu se jc začel baviti tudi z drugimi industrijami. Že 1. 1890. jc ustanovil tovarne pletenin in tkanin, ki je danes mod najboljšimi tovarnami : te vrste v Jugoslaviji. Moderniziiid je tudi od svojega tasta Sitmija že I. 1876. ustanovljeno tovarno slaščic.
Po prevratu je zavzemal častna mesta v go- j spodarskem življenju. Vstopil je v upravni svet
Dva rudnika v mostarski okolici
V Mostarjn, 7. sept 1935.
Ko sem se pred štirinajstimi dnevi vrnil v Mostar, sem bil radoveden, kako je gospodarila letošnja suša v skalni Hercegovini; saj je napravila mnogo škode celo v Sloveniji, ki pravi o njej dovtip, da pride otrok z »marelo« na svet: tako neobhodno potrebna je v Sloveniji ta obramba proti dežju.
.Prav za prav ima Mostar manj dežja nego Slovenija. Letno ga pade tu okoli 140 cm, torej približno toliko kakor v Ljubljani. Samo razdeljen je neenakomerno. Poleti včasih po par mesecev ne pade kaplja dežja, zato pa lije v pozni jeseni j da joj. Tudi letos dva meseca ni bilo izdatnejšega j dežja. Posledice se poznajo po poljih: tobaka, tega j glavnega pridelka mnogih vasi, se ne bo pridelalo niti polovica povprečnega pridelka; koruze po mnogih krajih ne bo skoraj nič; isto je s krompirjem. Kvaliteta vina bo, kakor urpajo, prvovrstna, a manj ga bo nego druga leta.
Ob takih letinah je za Mostar in okolico še večje važnosti tisto malo industrije, kar je je tukaj. Naj spregovorim danes o dveh virih dohodkov, četudi skromnih, za Mostar in okolico: to sta boksitni rudnik t Knež polju in premogovnik v Mostarju.
Kaj je boksit? Rdečkasta ruda, iz katere se dobiva aluminij. Mostarska okolica ga ima precej. Kot je znano, je aluminij kovina, ki je ob času neprestanih razorožitvenih konferenc izredno potrebna; rabi se namreč med drugim tudi za oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku. Industrija aeroplanor potrebuje obilno aluminija, enako tudi avtomobilska industrija. Da se iz aluminija izdelujejo tudi kuhinjske posode, je znano. Za aluminij je torej nastala ugodna konjunktura in velika mednarodna družba s sedežem v Zurichu je letos začela kopati boksit ludi v mostarski okolici. Koncem junija sem si stvar ogledal na licu mesta. V Knežpolju (v bližini Širokega Brijega ob cesti Mostar—Split) je namreč zaposlen pri kopanju boksita tudi moj dragi znanec iz ljubljanskih časov inž. Mirko Hribar. Boksitna ležišča so tam kar na vrhu, tako da ni treba kopati rovov. Plast boksita je debela 10—13 m, ponekod tudi do 26 m. Ob času mojega obiska je kopalo tam 150 delavcev; od vseh strani v Hercegovini in Dalmaciji so bili prišli sem tovorni avtomobili, da so odvažaK rudo na mostarski kolodvor. Iz Mostarja potuje ruda k morju v Zeleniko, od tu pa z velikimi tovornimi ladjami v razne evropske države in celo v Ameriko. Zakaj pa ne nakladajo rude na ladje v 42 km oddaljenem Metkoviču, ampak v 200 km oddaljeni Zeleniki? Radi tega, ker r Metkoviču ne morejo pristati veliki prekooceanski parniki. Metkovič ne leži ob morju, ampak ob plovni Neretvi in je to pristanišče porabno samo za manjše ladje. Po boksit pa prihajajo morski orjaki, ki odpeljejo hkrati kar 1000 vagonov te rude. Zato je stara želja Bosne in Hercegovine, da bi se zgradilo ob morju ob izlivu Neretve veliko pristanišče, skozi katero bi se lahko vršil t«s uvoz in izvoz iz omenjenih pokrajin. Ž« Turki so mislili na to. Pred leti se je mnogo govorilo, da se bo železnica, ki vozi sedaj samo do Metkoviča in ne do morja, podaljšala še za 17 km, tako da bo pridrčala do »luke kralja Aleksandra«, ki se bo gradila ob izlivu Neretve. A kakor premnogi drugi načrti, tako čaka tudi luka ob izlivu Neretve boljših časov.
Pri kopanju boksitne rude so zaposleni skoraj samo domačini: kmetje iz bližnje okolice. Povprečna dnina znaša 20 Din. Govoril seno z obratovodjem
m
mm
M
%'j Y"mn""mf
Madžarom po rodu — o kvaliteti delavcev; ž je vodil delo že v rasnih rudnikih, pa j« rekel, da za rudarsko delo ne pozna boljših aelavcev od
mož je vodil de
v raznih rudnikih, pa je rekel,
— Slovencev.
Da so Slovenci dobri rudarji, to sodbo so mi potrdili tudi v Mostarju. Morebiti je malokomu znano, da imamo tudi r Mostarju premogovnik. Sam Mostar stoji na ležišču premoga in ▼ četrt ure prideš iz središča mesta do rudnika. Tu dela povprečno kakih 600 rudarjev, porimi kakih 30—40 več, poleti par desetin mani. Vendar t zadnjih
letih menda število ni padlo pod 560 in se ni dvignilo nad 650, kar bi bilo znak precejšnje stalnosti dela. Mostarski premogovnik so odprli šele proti koncu svetovne vojne. Dnevno se sedaj izkoplje od 600 do 700 ton (60—70 vagonov) rjavega premoga, ki ima kakih 4000 kalorij in torej precej zaostaja za trboveljskim. Ima to prednost, da je blizu morja, in če se vozite po našem Jadranu s parniki Jadranske ali Dubrovačke plovidbe, se kurijo ti parniki po večini z mostarskim premogom. Omenjeni družbi naročita vsak mesec iz Mostarja po 300 do 400 vagonov premoga in sta glavni odjemalec tega blaga. Železnica ne ceni našega premoga preveč, vendar se je letos poraba na železnici povečala od 85 na 125 vagonov mesečno. Mostarski premog uporabljajo deloma tudi ladje, ki plovejo po naših rekah Savi in Donavi; 60 vagonov ga mesečno potuje na sever za rečno plovbo. Seveda oskrbuje mostarski rudnik tudi Mostar, in sicer ne samo s kurivom, ampak tudi z lučjo. Rudnik ima namreč zelo močno kalorično električno centralo, ki bi lahko dajala luč skoraj vsem mestom v Hercegovini. Nam se zdi nekoliko nenavadno, če slišimo, da Stolac kljub svojim vodo-padom nima električne luči in da je brez nje celo — pristanišče Metkovič. Če bi sc kdaj gradila luka ob izlivu Neretve, je elektrika za vse pristaniške naprave že pripravljena v Mostarju.
Slovencev dela v mostarskem rudniku devet. Plače so iste kakor v vseh državnih premogovnikih.
Kot srednješolskega učitelja me jc prav posebno zanimala tretja vrsta delavcev s krampom, ki sem jih obiskal pred par dnevi v Nevesinju: to so akademiki, ki kot delavci prostovoljci urejajo sludenčni izvor, da bi pomagali hercegovskemu Krasu do vode. Ker se etvar tiče predvsem dija-štva, bom poročal o njej v Mentorju. I. Dolenec.
Ognjena slika kralja Petra II., posneta na ognjemetni prireditvi Jadranska straže
Foto Pavlov««, Ljubljana
Zakaj ravno „PERI0N"?
Zato ker je cenejši, boljši in ker je domaČ izdelek. Z njim brez truda operete Vaše perilo.
(,PERIO N"
n« kvari Vašega |*»rila, ker n* Ts*bnjf škodljivih snovi. SVOJI K SVOJIM I
Iz razgovora z direktorjem g. dr. Ani. Vagajo
Ljubljana, 10. sept
Poročali smo že, dn je bil imenovan za direktorja ljubljanske direkcije pošte in telegrafa g dr. Anton Vagaja. G direktor dela ze trideset let pri direkciji pošto in telegrafa, saj je takoj po doktorski promociji leta 19118 vstopi^ v službo kot koncoptni praktikant liri poštni direkciji v Trstu, kjer jo služboval do prevrata kot komisar odnosno nad-komisar. Ob prevratu je sodeloval pri novo
užne železnice in pripomogel k ustanovitvi indikata lokalnih železnic v Sloveniji. Bil jc predsednik uprave Kranjske hranilnice od leta 1920. do 1910 Ustanovil je Zvezo industrijcev, katere predsednik je bil do I. I935., nato pa je bil izvoljen za njenega častni ga predsednika. Bil je nadalje predsednik Ljublianske borze, podpredsednik Zbornice z.a TOI čl ■■n upravne-ga odbora Narodne banke in upravni svetnik j Donavsko-savske-jadram ke železnice ter lesne ; industrije Drach v Zagrebu. Sodeloval je še pri ! mnogih drugih gospodarskih in humanitarnih : ustanovah, katere je tudi velikodušno podpiral Kot oseba je bil pokojni prototip med Slovenci kaj redkega selfmademnna. Njegova podjetnost, ki jo je pokazal v vsem svojem razvoju, naj bo zgled vsem. ki skušajo postati to. česar Slovenci skoraj ne poznamo, namreč domači podjetnik. Razumljivo jc da mu je tn njegova lastnost, združena z marljivostjo in so-lidnostjo, tudi ustvarila lepo premoženje. Kljub temu pa ni nikdar pozabil svojih socialnih dolžnosti. On, kakor tudi njegova vzorna soproga, sta se vedno zavedala, ila blagostanje ne daje samo vpliva in udobnosti, ampak tudi dožnosti, ki sta jih vedno vestno vršila. Kot družinski oče je imel v srečnem zakonu s svojo soprogo Evgenijo 12 otrok. S svojim lastnini delom si je pokojnik priboril priznanje vseh. kar dokazujejo tudi številna odlikovanja, ki jih je dobil doma in v sosednem inozemstvu. Uglednemu delaven, ki bo pustil za sabo globoko vrzel, naj bo lahka žemljica! Prizadeti njegovi ■ družini pa izrekamo ob tem težkem udarcu • globoko sožalje.
Poštni ravnatelj dr. Anton Vagaja
ustanavljajoči se poštni upravi v Ljubljani. V funkciji inšpektorja mu je za časa okupacije Koroške bilo poverjeno zastopstvo poštno uiirave v Celovcu. Nato je prevzemal po zasedbi Prekmurja in odstopa Italijanov od madjarskih in italijanskih uprav pošte, ki so nam zopet pripadlo. Zadnjih 10 let je bil kot nadsvetnik ludi pomočnik diroktorja in njegov stalni zastopnik vse do sedanjega imenovanja.
G. direktor je bil tako ljubezniv, da je sprejel Vašega poročevalca iu mu rade vol je odgovoril na vprašanja, ki bodo zanimala tudi našo javnost.
»G. direktor, ali je število poštnega osebja z ozirom na redukcije v zadnjih letih zadostno?«
»Resnica je, da jo bilo število poštnega osebja skozi vsa leta zelo pičlo odmerjeno. Redukcije so so radi zmanjšanega prometa, ki ga je povzročila kriza, dale — čeprav s težavo — preboleti. Pač pa sedaj promet zopet narnšča in osebje že skoraj ni več kos svoji nalogi. Prizadeval si bom z vsemi močmi, da pri postnem ministrstvu izposlujem nastavitev novega osebja. Upam, da boni s predlogom pri ministrstvu v doglednem času uspel, ker računam, da so bodo naši ministri, ki šo najbolj poznajo slovenske razmere, zavzeli za to pereče vprašanje.«
Napredovanje rezervnih častnikov
Napredovali so v čin majorja zrakoplovno-tehnični kap. I. razr. Vladimir Tišma, san. kap. 1. razr. dr. Zlatko Bezerer in san. kap. II. razr. moT-narice dr. Kamilo Farkaš; v čin kap. II. razr. niž. narice dr. Kamilo Farkaš: v čin kap. II. razr. inž. poročnik Zvonimir Vrkljan in san. poročnik dr. Rudolf Čeleda in za nižjega voj. uradnika II. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik lil. razr. Vinko Pogačnik: itevii od 10. marca 1924 v čin kap. II. razr. peh. poročniki Lovro žun, Ferdinand Sulc in Matija Kovačič ter topniški poročnik Janko Golias; v čin poročnika peh. podporočnika Anton Bernard in Herman Šosberger in int. podporočnik dr. Gilbert Flumiani; Stevši od 27. maja 19920 r čin poročnika peh. podporočnika Ferdo Grospič in Karel Svetel; itevši od 6. septembra 1920 v čm kap. II. razr. topniški poročnik Marijan Josip Majcen; Itevši od 17. decembra 1927 v čin kap.
I.	razr. peh. kap. U. razr. Viktor Baudek, Janko Milost, Franjo Linzbauer in dr. Drago Marušič in topniški kap. 11. razr. Cvetko Božič ter r čin kap.
II.	razr. vet. poročnik Slavko Plemelj; Itevši od 28. junija 1928 v čin kap. II. razr. peh. poročniki Alfred Miler, Blai Rukavina, Peter Romarh, Ciril Zupan in dr. Mirko Kainbič, dalje in±. poročnik Oto Alfeld in san. poročnik dr. Stanko Sielski,; šterši od 17. decembra 1928 v čin poročnika peh. podporočnik Milan Bedekovič; Itevši od 15. avgusta 1929 v čin kap. II. razr, peh. poročnik Jožef Lampe, topniška poročnika Gustav Boldocki in Emil Švicer ter san. poročnik dr. Anton Leveč: števši od 11. aprila 1930 v čin poročnika peh. podporočnik Josip Rišljavi in za nižjega voj. uradnika Ul. razr. ekon. stroke nižja voj. uradnika IV. razr. Jakob Albahari in Zlatan Adler; itevii od 1. decembra 1930 v čin kap. II. razr. san. poročnik dr. Franc Debevc; števli od 17. decembra 1930 v čin kap. I. razr. san. kap. II. razr. dr. Albert Trtnik; v čin poročnika peh. podporočnik Ivan Hlavač, konjeniška podporočnika Matija Loočarič in Božidar Jelič ter inž. podporočniki Joža Zupan, Zvonimir Berkovič in Dragan Petrik; »tevli od 28. junija 1931 v čin kap. I. razr. peh. kap. II. razT. Anton Kržič, Stanko Lenarčič, Ivo Korenčič, Anton Lovšin, Milan Belič, Ludvik Štraus, Ivan Zapeč-nik, Viktor Lapajnar, Lavoslav Planišček, Josip Žeravica, Josip Kečet, Franjo Kovač, Anton Var-ga, Dušan Bezič in Lovro Pcrkovič, dalje topniški kap. II. razr. Pavel Kavčič, Franjo Bolbeher in Albert Brajer ter vet. kap. II. razr. Gustav Vra-nicki; Itevii od 31. decembra 1931 v čin poročnika peh. podporočnika Zvonimir Biuk m Viktor Pregelj, dalje konjeniški podporočnik Štefan Etinger in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Anton Tikart; Itevii od 6. septembra 1932 t čin kap. I. razr. peh. kap. II. razr, Dragotin Janežjč, Stanko Lazar, Dragan Strgar, Jože Šile, Franjo Bajt in dr, Ivan Kar-lovič; topniški kap. II. razr. Mirko Krkovič in Božidar Sokolič; ini. kap. II. razr. Henrik Čopič; san. kap. II. razr. dr. Pavel Vajt in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Luka Orsini; itevši od 17. decembra 1932 v čin poročnika peh. podporočniki Viktor Prc-lošnjak, Silvester Breskvar, Bogdan Rašeta, Alfonz
Bah in Tomaž Nečko; topn. podporočnik Ladislav Burnik: konjeniški podporočniki Fcdor Strižič, Nikolaj Fijan in Juro Marberger; v čin poročnika
»Ali imnjo pošte v Sloveniji dovolj zgradb in moremo upati, ila tudi v Ljubljani dobimo kako samostojno novo poštno zgradim?«
»Pošta ima v Sloveniji le malo lastnih zgradb, saj je celo večina državnih pošt v privatnih prostorih. Pogodbene državne pošte so pa izročene poštarjem in je poštna uprava pri njih v teli stvareh brez ingorence. Polagoma se tudi namestitev državnih imišI boljša in direkcija skrbi, da se saj kritični primeri rešijo tako, da ostane možnost razvoja prometa in da se obvaruje osebje Im>-lezni ter mu olajša delo. Zn Ljubljano se je že razpravljala rešitev, da bi se sedanje poslopje direkcije, znana Virantova hiša, prodala ali zamenjala ter bi na tu način bila omogočena postavitev nove palače poštne direkcije. V poštev bi prišla zlasti kombinacija, da bi so v tem primeru zgradilo poslop je v bližini kolodvora, ker bi bila direkcij« in kolodvorska pošta pod isto streho.«
»Ali imamo kaj upanja, da se /.boljšajo razmere v medkrajevnem telefonskem prometu, kjer jc treba včasih izredno dolgo čakati na zvezo?«
»Ljubljanski direkciji je letošnjo leto prineslo zagotovilo, da dobi Hlod novo avtomatsko telefonsko centralo s stranskimi priključki na manjše avtomatske postaje v Bohinju, Jesenicah in I«>scali. Na Bledu je sicer šc nerešeno vprašanje namestitve tel«' fonske centrale, vendar bomo tudi za to našli ugodno rešitev. V zvezi z Bolgradom je Ljub ljana dobila pred kratkim nov telefonski vod iz Ljubljane do Zagreba. Zagrebška direkcija pn jo odstopila ljubljanski v uporabo poseben vod iz Zagreba do Helgrada, tako da ima Ljubljana sedaj dve telefonski zvezi z Belgradom, kar se bo gotovo poznalo tudi medkrajevnem prometu.«
»Ali moremo upati ua povečavo ljubljanske avtomatske telefonske centrale in kako so sc obnesle nove telefonske pristojbine?«
»Ljubljanska telefonska avtomatska centrala bo gotovo povečana, ker čaka veliko število naročnikov iu ker je to tudi v interesu poštne uprave. Novo pristojbine za telefonski promet, ki so stopil" v veljavo julija meseca, so zelo ugodno vplivale >n močno povečalo zanimanje za telefon. V velikem številu so se zlasti prijavili naročniki iz Celja in Maribora, in dežela v splošnem. Vzrok temu jo zlasti znižana instalacijska pristojbina, ki so sme plačevati celo r obrokih.«
»Ali moremo upati, da dobimo v Ljubljani še kake nove prav gotovo potrebne telefonske avtomate?«
»Ljubljana je doslej imela samo dva telefonska avtomata in to na glavni pošti in na gl. kolodvoru. Priznati moramo, da sta sc oba v finančnem oziru zelo dobro obnesla in dn se jih občinstvo zelo poslužuje. V kratkem bo postavljen nov avtomat na Marijinem trgu. Cc pa sc bo pokazala potreba, bodo avtomati postavljeni tudi drugje, vendar bo treba za te še izvojovati posebne potrebne kredite.«
fregate poročnik korvete Ivan Barič in za nižjega voj. uradnika III. razr. ekon. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Ivan Poženel; itevii od 17, dccembra
1933	v čin poročnika peh. podporočniki Janez Primožič, Rafael Bato, Josip Landa, Drago Bahrah in Dragotin Smolkovič; topn. podporočnika Ante Klik m Anton Kavec; konjeniški podporočnik Ivo Bogadi; inž. podporočnika Mirko Pesek in Miroslav Kos in za nižjega voj. tehn. uradnika III. razr. tehn. stroke mornarice nižji voj. tehn. uradnik IV. razr: Josip Oberstar in števši od 31. decembra
1934	v čin poročnika peh. podporočniki Josip Vir-nik, Josip Fuks, Andrej I.ichtenberger, Milan Ro-bežnik, Jožef Finci, Evgen Miler, Vladimir Zalo-kar, Vladimir Mančič, Ivan Topljnk, Albin Petelin in Vladimir Faidiga; topn. podporočnik Karlo Hojker; inž. podiporočniki Rudolf Degan, Emil Bre-ščak, Josip rlego in Viktor Martinec; sodna podporočnika dr. Vladimir Raizer m dr. Aleksander Mil er in za nižjega voj. uradnika III. razr. inž tehn. stroke nižji voj. uradnik IV. razr. Anton Miklavec.
Knilic
Glej oglas!
žitna
Zvišani kazni za tatvino koles
Ljubljana, 10. sept.
S tir i po ros n a deteljica koledarskih tatov
ie lani od marca do novembra pokradla v jjubljani nad 30 kole« v celotni vrednosti okoli 23.000 Din. Mali kazenski senat je to družbo po daljši obravnavi lelos julija obsodil na strožje zaporne kazni. Prvi trije, italijanski državljani, so bili hkratu obsojeni na izgon iz nase države za vedno. Ape-lacijsko sodišče v Ljubljani pa je na priziv državnega tožilca zaradi prenizke kazni prvo sodbo razveljavilo in vsem štirim kolesarskim tatovom znatno zvišalo kazen, in sicer so sedaj obsojoni: 24-letni trgovski pomočnik iz Trsta Anton Klun nammto na 1 leto in fi mesecev strogega zapora kar na .3 leta robije. France Novak, 26-letni samski delavec iz Knežaka pri Postojni tudi na 3 leta robije mesto na 2 leti strogega zapora. Štefan Kristan, 22-letni delavec iz Trsta, prav tako na 3 leta robije, poprej na 1 leto in 8 mesecev strogega zjipora. Trgovec v Hrušici pri Do-brunjah Jože Hleba na 2 leti strogega zapora, poprej na 1 leto in R mesecev. Apelaeijsko sodišče je zvišanje kazni kratko utemeljilo, da so prvi trije delomržni potepuhi, ki sc izključno preživljajo s tatvinami in ki so izraziti zločinci, nevarni pravnemu redu.
I Tudi mali kazenski senat je začel kole sarske tatvino strožje soditi. Tako jc bil 24-letni Filip J., stanujoč v Dravljah, obsojen na 7 mesecev strogega zapora, ker je maja meseca v Ljubljani ukradel Valentinu Kavčiču 1600 Din vredno kolo.
— Motnje t želodcu in črovcsn, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervozno?!, omotičnost, hudo sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Praui Josefove« grenSoe.
Mariborske vesli t
Glasbena Matica v minulem letu
Naval na ljubljanske gimnazije
LJubljana, 10. septembra.
Splošen statistiCni pregled že več let izkazuje velikanski naval učeče 9e mladine na srednje šole, osobito na gimnazije v Ljubljani. Ta naval še ni dosegel svojega viška ter se število dijaštva od leta do leta množi za več sto. To naraščanje je problem zn sebe! Danes naj le poudarjamo zanimivo dejstvo. da število srednješolcev rapidno narašča, na drugi strani pa že od leta 1931. število učencev osnovnih šol pada in tudi letos je napram lani padlo za 170 učencev. Vse ljubljanske gimnazije letos izkazujejo močan dotok mladine in prva nujnost je, da prično z graditvijo nove gimnazije v bežigrajskem okraju. Kakor druga leta, jc bil velik dotok dijaštva v prve razrede, še ni izdelan pregled, iz katerih slojev se rekrutirajo prvošolci, toda lahko trdimo, da prihaja sicer 7. dežele veliko novih moči, toda ostali sloji, ki se sicer bore z raznimi materialnimi težavami, so odstotno mnogo jačje zastopani, zlasti delavski, uradniški, obrtniški in trgovski, ki jim nudi prilika, da otrokom olajšajo študij na gimnazijah, ker jim ni treba skrbeli za hrano in stan v tolikšni meri kakor pa kmečki sloji.
Vpisovanje na gimnazijah je končano. Zanimivi so sumarni podatki po posameznih gimnazijah. Najmočnejši zavod je pač II. realna gimnazija na Poljanah, kjer so vpisane večjidel deklice, le nekaj dečkov. Na ta zavod se je letos vpisalo 1708, lani 1480 dijakinj odnosno dijakov. Samo v I. razred je vpisanih letos 401, lani 290. Dečkov je v I. razredu 58. Na !• realno gimnazijo v Vegovi ulici je letos vpisanih 906, lani 883. V I. razred 210, lani 151. Večjidel dečki. Tretja državna gimnazija izkazuje letos 1061, dočim lani 888 dijakov. Mestni licej je nekoliko nazudoval, to zato, ker je bil prvi razred podržavljen. Ta razred je dodeljen I. realni gimnaziji, ki je kakor ostali zavodi, prenatrpana in bodo zato 3 razredi na liceju, ki pn bodo šolsko-upravno prišli pod oblast direktorja klasične gimnazije dr. Lokarja. Na liceju je letos vpisanih v še obstoječih razredih 607 dijakinj, dočim lani 636. Na klasično gimnazijo v fomanovi ulici je vpisanih nekoliko manj dijakov kot lani, namreč 272, nasprotno lani 291. Na vseh omenjenih gimnazijah je bilo letos vpisanih 5423 dijakov, lani pa 4937, torej za 486 več- Prišteti je k temu še uršulinsko gimnazijo, ki zaznamuje tudi lep obisk.
i zaprfiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano oii Min. noč. pol. in nar. zdr. 8. tir. 15.485 od '25. V. 1935.
© Poročilo o otvoritvi letošnjega jesenskega velesejma izpopolnjujemo v toliko, da- je ministra g. dr. Miha Kreka pri otvoritvi zastopal banski načelnik g. dr. Filip Orel.
© Velika »Javno tombola«, katero priredi mestna občina dne 29. septembra :935 v prid revni ljubljanski deci, naj dokaže, da naša pro-stolica vedno prednjači v svoji požrtvovalnosti, kadar gre za naš up, našo mladino. Tombolskc srečke so se že začele razprodajat' in prepričani smo, da se bodo vsi odzvali in segli po srečkah, saj čaka kupca za Din 2 za =rfčko vse polno lepih in praktičnih dobitkov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
© Espcrantska razstava. Na velesejmu je v paviljonu F tudi ljubka razstava, ki so jo priredili naši esperantisti, ki živahno delujejo. Med razstavljenimi predmeti so zlasti zanimivi razni lepaki v esperantu. Ti lepaki dokazujejo, da skoraj ni kraja, ne naroda na svetu, kamor že ne bi bil prodrl esperanto. Tako vidimo zanimiv kitajski plakat, ki v kitajski pisavi vabi na esperantski tečaj. Številni velesejmi v raznih državah izdajajo lepake tudi v esperantskeni jeziku. Nekaj takih je tudi na razstavi. Lepa je izbira esperant-ske literature, revij in časopisov. Razstavljeni so japonski, kitajski in celo mandžurski esperantski mesečniki. Med knjigami opazimo nekaj originalnih esperantskih romanov, nadalje prevode v esperantu, tako Cankarjevega >lllapca Jerneja«, ki je celo v esperantu pisan v pisavi za slepce. Je to seveda precej velika knjiga, že skoraj cel album, ki ima mesto tiskanih črk na precej debelih listih različne kombinacije luknjic. Te slepci otipavajo s prsti in čitajo prav tako hitro kakor mi z zdravimi očmi. Zanimive so tudi propagandistične znamke v esperantu. katerih je razstavljenih mnogo in številni prospekti raznih držav in znamenitih letovišč. Vsa razstava je kaj zanimiva in poučna in jasno kaže, da se je esperanto po vsem svetu pridobil mnogo prijateljev, ki delajo na veliki ideji sporazuma in prijateljstva z vsemi narodi sveta.
© Zadnji pregled motornih vozil bo dne 18.
t. m. ob 8 kot običajno v Ljubljani pri policijski stražnici na Bregu št. 20 (poleg sv. Jakoba mostu) in sicer: a) za vsa motorna vozila, ki iz kakršnegakoli vzroka v letu 1935. še niso bila komisijsko pregledana, in b) za motorna vozila, ki služijo za obrtno prevažanje oseb in ki še niso bila pregledana za drugo polletje 1935. Uprava policije poziva prizadete lastnike iz Ljubljane in okoliških okrajev, da v izogib posledic pravočasno pripeljejo k pregledu svoja vozila. Zamudnike bo zadela občutna kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z nepregledanim vozilom.
© V strugo Ljubljanice jc padel. Včeraj se je igral 11 letni sinko branjevke Avsec Adalbert na Cankarjevem nabrežju malo naprej od Čevljarskega mosta. Bil je najbrž nepreviden, pa mu je pri tem spodrsnilo. Skotalil se je po obrežju in padel 6 m globoko ob obrežnem zidu na že betonirano dno korita. Pri padcu si^ je zlomil desno nogo nad členkom. Ker je ves ležal v blatu, se je sam zvlekel toliko z njega, da je obležal na betonskem dnu, ki je bilo vsaj malo bolj suho. Kmalu so prišli reševalci s trenskim vozom in lestvo ter so ga spravili iz struge. Reševalni avto pa ga je takoj nato odpeljal v bolnišnico.
— »Slovenceva« ekspozitura na Velesejmu, v neposredni bližini glavnega vhoda, sprejema vsa uaročila, tičoča sc »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, naročnino, oglase itd., ter daje vsa tozadevna pojasnila.
© Dnevni gospodinjsko-kuharski tečaj Nabav ljalne zadruge uslužbencev drž. železnice v Ljubljani prične z rednim poukom v ponedeljek, dne 16. septembra ob pol 9. Vpisovanje v ta tečaj se vrši v dnevih 12., 13. in 14. septembra ob 10 v pisarni Zeleziličarske menze v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). Podrobne informacije se dobe istotam. Vpisovanje gojenk v večerni go-spodinjsko-kuharski tečaj te zadruge se vrši dne 10., 11. in 12- oktobra prav tako ob 10 v pisarni Železničarske menze. Pričetek rednega pouka večernega tečaja pa je 15. oktobra ob pol 19.
© Zaboj rozin sta izmaknila. V ponedeljek je izginil avtoprevozniku Zitku, ki vozi na progi Ljubljana—Rakek, iz avtomobila, ki je stal na dvorišču pri Figovcu, 15 kg težak zaboj z rozinami. Policija je že v torek prijela dva tiča, ki sta skušala rozine prodati v neki trgovini.
© Prebrisan slepar prijet. Te dni je aretirala policija nekega Vodopivca R. iz Sarajeva, ki je, kakor smo svojčas že poročali, na prebrisan način presleparil nekega ljubljanskega avtoizvoščka. Predstavil se mu je kot ekonom nadškofa dr. Ša-riča in mu naročil, naj ga pelje iz Ljubljane na Bled, kjer je v nekem hotelu izginil.
© Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Trgovsko društvo •Merkur« priredi počenši z oktobrom večerne izobraževalne tečaje oh delavnikih v času od 19 do 21 zvečer. Predvideni so tečaji za računstvo, slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Računski tečaj bo združen z razlago najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor carine, valutnih vprašanj, kliringov. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, prit!., od 8—2. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
© Pred malim senatom je bil zaradi 3 tatvin obsojen 47-letni Ljubljančan Maks F. Nekemu gospodu je odnesel 2 suknjiča in nahrbtnik, drugemu 000 Din vredno kolo in svojemu znancu za 3000 Din raznih predmetov, tudi dragocenosti. Senat mu je prisodil 1 leto in 6 mesecev robije, ker je bil že večkrat kaznovan.
© Žeparji na velesejmu. Kakor hitro so v Ljubljani prireditve v večjem obsegu, se že pojavijo drzni žeparji iz raznih krajev, osobito iz Zagreba. Tudi letošnji jesenski velesejem so žeparji skušali obiskati, toda posel jim ni šel kdovekako v klasje. Policijskim agentom se je posrečilo na glavnem kolodvoru prijeti dva elegantna žepar-ska tipa, ki sta imela pri sebi več zavitkov raznega blaga, tako usnja in ševijota. Pri enem so dobili tudi 1000 Din gotovine. Izgovarjal se je, da mu jih je podaril neki njegov znanec iz Zagreba, ki ga je zasačil pri žepni tatvini, da molči. Oba sla se izgovarjala, da sta bila namenjena po poslih v Kranj. Romala sta sedaj v sodne zapore. Sta to znana žeparja Lappe in Novakovič, ki jih še druge oblasti zasledujejo.
Maribor, 10. sept.
Mariborska Glasbena Matica je imela snoči ob 20 v svojih poslovnih prostorih na Aleksandrovi cesti občni zbor, na katerem se je podala zanimiva bilanca o delovanju v minulem letu. Občni zbor je vodil predsednik dr. Leopold Poljanec, ki je v svojem poročilu opisoval v glavnem napore društva, da bi si pridobilo nazaj one pravice, ki jih ,je v sporu zbivšim ravnateljem Hladekom-Bohinjskira po krivici izgubilo. 2e drugo poslovno leto se mora društvo boriti s tem vprašanjem ter izčrpavati svojo sile, ki bi so lahko izkoristilo plodonosneje. Tudi v novo poslovno dobo stopa glasbena šola Glasbene Matice z isto neizvesnostjo, kakor v lansko. Nova pravila s pravilniki še niso odobrena in zaradi tega je izgubila Matica še državno podporo. Tožbo proti Hladeku je Glasbena Matica dobila, ne more pa denarja izterjati. Zaradi 16.200 Din državne podpore, ki jih je na mesto Glasbeno Matice dobil g. Hladek, je vložena tožba ter je zadeva sedaj pred stolom sedmorice v Zagrebu. Ob zaključku se je zahvalil ministrstvu prosvete, banski upravi in mestni občini za naklonjenost in podpore. Pohvalno je omenjal tudi delo začasnega vodjo glasbeno šole prof. Ubalda Vrabca, ki mu je občni zbor izrekel iskreno zahvalo. — Pravni zastopnik Glasbene Matice, odvetnik dr. Škapin, je potem pojasnil pravno plat navedene afere ter izjavil, da bo računal za svoje delo lo faktične izdatke.
□	Zgradba nove šole oddana. Včeraj popoldne je bila licitacija za zgradbo novega šolskega poslopja za ljudsko in meščansko šolo v magdalen-skem predmestju. Po licitaciji je bila seja občinskega sveta, na kateri so se gradbena dela oddala. Edini ponudnik je konzorcij mariborskih stavbnih tvrdk Šlajmer & Jelenc-Nahimbeni-Kiff-man. Težaška, zidarska, železobetonska in tesarska dela so se oddala konzorciju za 3,957.138 Din. Občinski svet je poveril upravni odbor s podrobno izvedbo vseh vprašanj, ki so v zvezi z zidavo poslopja ter z razpisom ostalih del. Nova zgradba mora biti po pogodbi v 70 dneh pod streho, da se čez zimo osuši in se takoj spomladi, lahko prično ostala dela. V nedeljo bo svečana položitev temeljnega kamna, ki ga bo blagoslovil prevzv. knezoškof dr. Tomažič. V razpisu je zagotovljeno, da se bodo zaposlili pri novi zgradbi samo domači delavci iz Maribora in bližnje okolice.
□	Gledališki abonenti prejmejo letos 13 dramskih, 7 glasbenih predstav, 1 koncert ter eno celotno operno gostovanje, ki bo zanje prav posebno presenečenje. Pri opernem gostovanju bo vstopnina precej zvišana ter se abonma že zaradi tega priporoča. Abonma se plačuje v 7 zaporednih mesečnih obrokih, ki so izredno nizki, da se lahko vsakdo abonira tudi na boljši sedež. Kdor se ne more vezati na določene dneve, se lahko abonira na blok, ki opravičuje do obiska istega števila predstav, toda ob poljubnih dnevih. Priglase sprejema gledališka blagajna vsak dan od 9 do pol 13 ter od 15 do 17, ob nedeljah od 10 do pol 13. Za dosedanje abonente ostanejo lanska mesta rezervirana do sobote, dne 14. t. m. Letošnji zanimiv repertoar bodo popestrila številna gostovanja ljubljanskih režiserjev in igralcev (Milan Skrbinšek, Debevec, Malec, Jan, Povhe in Delak).
□	Rdeči križ na Pobrežju vprizori v Renč-ljevi dvorani v nedeljo, 15. t. m. trodejanko »Poslednji mož«. Po igri prosta zabava.
□	Še dva izleta v Marijino Celje priredi »Putnik« z avtokarom in sicer v četrtek-petek, dne 26.-27. septembra in v nedeljo- ponedeljek, 30—31. septembra. Vozna cena 200 Din.
□	Smrt znanega trgovca. V noči na torek je umrl v bolnišnici znani mariborski niedičar Kari Gert, lastnik trgovine v Gosposki ulici. Pogreb pokojnika bo v četrtek ob pol 4 na pokopališču v Pobrežju. Naj počiva v miru.
□	Arheologi v Mariboru. Inozemski arheologi pridejo v Maribor v četrtek popoldne. V petek si bodo dopoldne ogledali Poštelo, popoldne pa muzej. Odpotujejo v soboto.
□	Sanjalo sc mu je, da je okraden — pa je bil zares. V noči na torek je imel uslužbenec Ro-senbergove drevesnice na Tržaški cesti Simon Golčič čudne sanje. Sanjal je, da mu tatovi kradejo obleko. Iz teh sanj ga Je prebudil šum in res je videl dve temni postavi, kako sta skočili skozi okno z vso njegovo obleko in raznimi drugimi predmeti. Zagnal je vik in prihitela sta še uslužbenca Selinšek in Kogmin. Vsi trije so zasledovali tatove. Onega, ki je nesel v dveh vrečah nakradeno blago, so prijeli, njegov tovariš pa
kar je občni zbor z hvaležnostjo sprejel na znanje. Sledila so poročila tajnika Fagane-lija, blagajnika Petriča (blagajniško stanje je slabše, kakor v lanskem letu), gospodarja Škofiča, arhivarke Rozmanovo, vodje koncertnega biroja Šetinca (priredil je koncert »Rodine«, letos pa se jKigaja z odličnimi praškimi, dunajskimi in ljubljanskimi glasbenimi reprezentanti); za založništvo »Struna« je poročal predsednik, o živahnem delu pevskega odseka Jože Malenšek, o na novo prebujenem orkestru inž. Dev, ki jo priporočal, naj bi se posvečala orkestru še večja pažnja ter naj bi se še bolj osamosvojil; o glasbeni šoli, ki je štela 116 gojencev, je podal poročilo predsednik dr. Poljanec. Na predlog revizorjev Štora iu Soverja se je podelila odboru razrešnica. — Članarina se je določila za novo sezono ista, kot lani; sprejel se je splošni in šolski proračun; prvi izkazuje pri izdatkih 146.000 Din — 21.500 Din deficita, drugi je tudi približno za isto toliko defi-citen. — Z listki so se nato volili člani nove uprave. Predsednik je zopet dr. Leopold Poljanec, v odboru pa so kot zastopniki pevskega zbora: Arnuš Janko, Malenšek Jože, dr. Crnek Franjo, Planinšek Jože; dalje so v odboru Šetine Ivan, Petrič Ludvik, Marčun Maks; predstavniki orkestra so: inž. Rane, inž. Saša Dev, inž. šuškovič Viktor. — Namestniki: Cvetko Ivan, Novak Jaka in dr. Kac Leo; revizorja: Štor Franjo, Sever Ant. Zastopnik staršev v kuratoriju Glasbene šole je Stenovec Franjo.
je ušel. Vlomilca so zaprli v stranišče, nato pa poklicali stražnika, kateremu so ga izročili v varstvo. Pri zajetem uznioviču so dobili sekiro in kose mesa, s katerimi je podkupil psa-čuvaja.
□	Končno likvidirano. Glasbena Matica jo bila včeraj obveščena, da je njen spor z bivšim ravnateljem Hladekom končno na pristojnem mestu v prosvetnem ministrstvu rešen in sicer v korist Glasbene Matice.
□	Na Pobrežju in Tezuu — boljša razsvetljava. Občina Pobrežje namerava na Teznu in v Pobrežju ojačiti cestno razsvetljavo.
□	K letalski nesreči, o kateri smo včeraj poročali, nam javljajo mariborski Jadralci, da ni bila tako nevarna, kakor Jo je opisal naš informator. Jadralno letalo se tudi ni čisto razbilo, ampak se je pokvaril samo trup, ki se nahaja v popravilu.
□	Uboj pri nabiranju brusnic. Nad Vibeli-čaini so se spoprijeli nabiralci brusnic. Pri tem je bil napaden Franc Jergač, ki je dobil več vbodljajev z nožem in udarcev po glavi. Prepeljali so ga v slovenjegraško bolnišnico, kjer je umrl.
Ceiie
& Apologetični odsek DMK začenja danes zopet z rednimi 14-dnevnimi sestanki. Kako nujno potreben je bil prav ta odsek, je pokazalo vse njegovo dosedanje delovanje. Apologetični odsek je v teku svojega kratkega' ol> stoja zbral lepo število ženske mladine, ki je zapustila šolske klopi ir. je izpostavljena vsem nevarnostim življenja. Z započetim delom sč bo nadaljevalo in za tekočo sezono je pripravljen ciklus predavanj, ki bodo obravnavala v glavnem temo: Kulturno poslanstvo lekleta v družbi in družini Sestanki se vr®e vsako drugo sredo ob pol 8 uri zvečer v Domu v Samostanski ulici. Prvi sestanek ho danes, nn dnevnem redu je predavanje: Naši načrti.
iS Gledališka družina oživljena. Celjanom je gotovo še v živem spominu delovanje Gledališke družine, ki je pred dvema letoma in pol z razpustitvijo Katoliškega prosvetnega društva tudi prenehala delovati V svojem večletnem delovanju je Gledališka družina KPD zbrala okrog sebe lep kader igralcev. Z ,»življenjem KPD stopa v novo življenje tudi Gledališka družina. Da se o delu v bodoči sezoni ratančno po-
tovorimo, so vabljeni vsi bivši člani in članice PD, da se zanesljivo udeleže občnega zbora Gledališke družine, ki bo v sobulo ob 8 zvečer v garderobi Ljudske posojilnice. Mlade moči, ki imajo veselje do igranja, najiskreneje vabljene.
& Prijet vlomilec. V Celju je bil aretiran 361etni Matevž T. iz Velikih Laš?, ker je osumljen, da je vlomil v mestno elektrarno Kriminalni organi so opazili, da je Matevž zadnje čase precej razsipaval z denarjem. Osumljen je, da je izvršil vlom v družbi nekega Primorca.
& Primarij dr. Steinfelser ne ordinira do 3. oktobra.
Kulturni obzornik
Kronika slovenskih mest Letnih II. št. 2
Druga številka drugega letnika ljubljanske ma-gistratne revije je zadnja, ki jo je še uredi! pokojni Slanovec. Pod njegovim vodstvom se je razvila v bogato revijo, ki ne prinaša samo gradiva iz ljubljanskega arhiva, temveč je razširila svoje delovanje tudi na ostala slovenska mesta. Je to po svoji opremi naj razkošnejša slovenska revija, katere bogastvo je predvsem v ilustracijah, ki ponazorujejo podobo davnih dni. Razumljivo je, da je največ doneskov posvečenih mestu Ljubljani in njega razvoju, kot središču našega naroda. Tako beremo v tej številki nadaljevanje »Spominov na Suhi bajer v 1. 1905-16«, ki jih zanimivo opisuje in komentira dr. Robida, tedaj vojaški zdravnik, ki je spremljal službeno obsojence. Prof. M. Dolenc piše razpravo o »Ljubljanski rokopisni zbirki pravnih obrazcev in prepisov izza 30 letne vojske«, ki je zanimiv in važen donesek k slovenski pravni zgodovini. Dr. A. Vodnik je začel priobčevali svojo temeljito arhival-no studijo o kiparju »F. Robbi«. Prof. S. škerl nadaljuje razbor »Italijanskih predstav v Ljubljani po zgraditvi stanovskega gledališča (1765)«. A. Podbevšek opisuje ustanovitev »Narodnega doma« v Ljubljani, ter V. Dostalovo »Ljubljana v slovenski povesti«. Zanimiv je članek ing. O. Ogrina •»Ljubljana pred potresom in po potresu«, kjer kaže na napake, ki jih je ljubljanski mestni odbor za. grešil pri graditvi novih stavb in mestnega načrta. Docent dr. Murko predstavi »Pomen Mestne hranilnice ljubljanske za gospodarski procvit Ljubljane«, dr. Rus sc zavzema za sfaro Ljubljano s klicem »Daimo stari Ljubljani njeno čast ia slavo!«
Teolog Fabijani opisuje statistično »Orgle v ljubljanskih cerkvah« (mimogrede tudi v drugih cerkvah — Crngrob) ter naše izdelovalce orgel. To bi bili članki, ki se tičejo stare in nove Ljubljane. — Mariboru je posvečen članek F. Pivka »Začetki avi-jacije v Mariboru«, ki je izredno zanimiv, dalje pripombe arhitekta Črnigoja »K študiju za regulacijo mariborskega Glavnega trga«, dr. Travnarja »Mariborski Ghetto«, o židovskih ostankih v Mariboru, ter Golouhovi podatki o »Primorski emigraciji v Mariboru«, »O mariborskem tednu« in »Ljudski samopomoči v Mariboru«. — Novemu mestu je posvečeno poglavje iz pozabljenih potopisov H. Coste v prevodu prof. Koštiala ter Janka Jarca rekonstrukcija proslav »Ob 500 letnici Novega mesta leta 1865«. — Celju pa Orožnov opis »Propadlih panog celjske obrti«. Splošnega značaja sta članka »Slovenščina v narečju izgnanih kranjskih Židov« (Ko-štial) ter »Starostna razdelitev prebivalstva« (Pipp). Te članke, ki vsebujejo veliko novega zgodovinskega materiala, zaključuje ljubljanska »kronika« iz let 1922 ter 1935. ki jo do|X)lnjuje mariborska kronika iz letošnjega leta — obe bogato ilustrirani.
Upajmo, da se bo pod novim urednikom, o katerem želimo, da bi bil izbran iz vrst naših kulturnih delavcev, »Kronika« saino še razvijala in izpopolnjevala po poti, ki jo je nastopila tako posrečeno. Zdaj se je že uveljavila in potrdila svoje poslanstvo.
Umetnostni razstavi na velesejma
Kot vsako leto, tako je tudi letos v okviru velesejma prirejena umetnostna razstava. To pot je posvečena z ozirom na razstavo Jadranske straže, našemu morju. Razstavlja nekaj slovenskih, še več pa hrvalskih, oz. dalmatinskih slikarjev, in sicer v akvarelni in oljni tehniki.
Morje se v likovni umetnosti, predvsem v slikarstvu, veliko upodablja. Je hvaležeu objekt, poln
barv, pa tudi sentimenta — je pa tudi težak. Umetnik ga lahko upodobi v vsej njegovi barvitosti, torej v vsem njegovem objektivnem pojavu (impresivno), kar pa kaj rado poslane in ostane, z ozirom na umetnikovo kvaliteto, le veselje nad podajanjem barvnih fenomenov (vzhod, zahod sonca), ali pa veselje nad eksotiko motiva samega (mornarji, luka). Tu umetnik kopira. Upodobi pa ga umetnik lahko še tako, da ta element doživi, da upodobi njegove najbolj bistvene poteze, da poišče neko notranjo zvezo ined zemljo, morjem in ljudmi. Tu umetnik slika s svojo osebnosijo paleto in je produktiven.
V akvarelih spoznamo Marka Rašiča. Njega interesira zemlja ob morju s svojo floro, vse to podaja v kontrastu barv in oblik. Boljši je, kjer reducira barvo (Pečine ob morju). Bruno Vavpotič je zastopan z več motivi iz Raba, v tehniki zelo dober. Prof. Tomič kaže skoraj grafično jasnost v kompoziciji svetle zemlje in temnega morja. Dobre stvari
Elza Vučetič-Schmidt je v oljni tehniki boljša in umirjenejša kot v akvarelu.
Mali formati slik Jovanke Strajničeve iz Dubrovnika nam podajajo subjektivno sliko moria in morske krajine sploh v vsej vodnosti barv. Enia-nuel Vidovič (Split) je v svojih »jutranjih motivih« skoro brezbarven, a globok. Nikjer kričečih barv in osladnih osvetljav. Zelo dobre stvari. Nekaj impresionističnih motivov razstavlja Santel.
Jasnejše nam stopi pred oči umetniška individualnost Ivana Mirkoviča (Split, 16 olj). Sta v njem dva človeka. Prvi se izživeva v naturalističnih študijah morja, skal in zlasti naravnih pojavov (vihar), kjer podaja te objekte v vsej njihovi realnosti, drugi pa v mirnem, da celo arhaističnem tonu ustvarja večje kompozicije, ki so več kot naturalistične študije (Ribiči pri kosilu, Po ribolovu). Realistično opisovanje detajlov odpade, vse je monumentalizi-rano, elementi kompozicije: zrak. morje, zemlja in ljudje so umno [»vezam. Ta drugi način je zelo dobro podaa.
Nekaj slik in imen manjše pomembnosti bi skoraj ne spadalo na umetnostno razstavo.
Na razstavi arhitekture sodelujejo naši znani arhitekti mlajše generacije. Število razstavljenih stvari pa je premajhno, da bi se dala ustvariti jasna slika o njihovi umetniški moči. Na isti razstavi je tudi nekaj deloma že znane plastike Pajničeve in
Goršeta.	s m.
★
Berdjajev o boljševizmu. — Znani religiozni ruski filozof N. Berdjajev je izdal novo knjigo o boljševizmu: Resnica in laž komunizma, ki je zdaj izšla v nemškem prevodu v Luzernu (v založbi Vita nova) Wahrheii und Liige des Komu-nismus, str. 135). V njej ne razumeva komunizma samo površno kot socialni sistem, temveč se r>oglab-Ija v ontološke korenine samega pojava, ki jih najde v načinu, kako ruska duša doživlja socialne ideje zapada. V tem leži ravno kompliciranost in težava razlage komunizma, ker je na eni strani mednarodni pojav, na drugi strani pa čisto ruski. Ruska ie namreč mesijanistična ideja proletarskega komunizma, izbranega osvobodilca in oblikovavca bodočega kraljestva božjega na zemlji. To je že od nekdaj apokaliptično hrepenenje ruske duše, ki se je ob zapadnih naukih sjirevrglo v komunizem. Tako vidi Berdjajev v njem veliko resnic, pa eno samo laž: protikrščansko pot v ureditvi tostranskih razmer. Toda ta laž je ležja kot vsa druga dejstva. Zato mislec postavlja svojo težnjo po integralnem krščanstvu, ki naj bi na|X>!nilo to novo rusko tvorbo. Za svojo tezo se poslužuje Berdjajev kulturno zgodovinskih dokazov. Filozofsko razčlenjuje inarksistični-leiiinski svetovni nazr ter kaže na njegove napake, zlasti v razmerju stroja in človeka meče novo luč. Vsekakor so misli tega izredno globokega filozofa uvaževanja vredne, ker gredo globlje v i samo bistvo, kot pa sino vajeni sicer pri študijah o I komunizmu, ki ostajajo ua zunanji površini.
Tako se ne bi smelo postopati
Pojasnilo h resolucijam I. izseljenskega kongresa dne L julija <935
v Ljubljani
Izseljenski Vestnik prinaša v zadnji številki t poslaništva v Parizu in francoske prefekture pra
tudi resolucije 1. izšel j. kongresa. Ena resolucij se glasi: »I. izseljenski kongres zahteva od ministrstva za socialno politiko, da ministrstvo po nepristranskih osebah natančno preišče primer gosp. S. Skebeta, bivšega izseljenskega duhovnika v Merlebachu, in njegov izgon iz Francije po našem konzulu iz Metza. Ako je kriv, naj se potrdi njegov izgon! Ako ni kriv, zahteva kongres, da se plačajo g. Skebetu vsi izdatki, kateri so bili v zvezi s tem izgonom!«
Podpisani smatram za svojo dolžnost napram javnosti, predvsem napram izseljencem v Franciji, med katerimi sem deloval 3 leta, da odločno oporekam izrazu »i z g o n«, ki ga resolucija 1. izselj. kongresa brez dvoma z najboljšim namenom rabi, ki bi ga pa nepoučeni lahko napačno razlagali ali ki bi gotovim osebam med našimi izseljenci služil celo za deniagoški dokaz moje krivde in kot dobrodošlo orožje pri nadaljnem rovarjenju proti slovenskemu izseljenskemu duhovniku.
Točno in edino pravilno povedano je — kakor piše deloma Iselj. Vestnik sam v isti številki, ds je naš konzul v Metzu z intrigami dosegel, da je bilo od francoske vlade sistemizirano mesto in plača tujskega duhovnika za Jugoslovane v Mer-lebachu-Moseile ukinjeno in podeljeno Poljakom in Sicer brez vednosti ali predhodnega obvestila podpisanega, lako, da tri mesece nisem prejel plače, nadalje pa mi je bil tako obstanek gmotno onemogočen. Mesto jugoslov. izselj. duhovnika v Merlebachu in plača je hila ukinjena 5. apnla 1934, zvedel pa sem za to šele 22. junija 1934 in sicer iz pisma škof. ordinarijata v Metzu na mojo reklamacijo.	i	.
Kako je mogoče, da nisem prej reklamiral t — Tudi to je važno za razumevanje mojega »izgona iz Francije po našem konzulu v Metzu«. Dne 22. aprila 1934 sem odšel domov na dopust še s posebnim namenom, da pri "naših oblasteh poskusim vse, da bi sc poravnal dolgotrajen in mučen spor med podpisanim, odnosno našimi izseljenskimi delavskimi društvi in kr. konzulatom odnosno Savezom Jugoslov. Radnika v Metzu. V avdiienei pri bivšem banu dravske hanovme, g. dr D. Marušiču pa sem zvedel presenetljivo vest, ds se ne bom mogel več vrniti v Francijo, ker mi bo po nalogu zunanjega ministrstva zaplenjen potni list. Na moje začudeno vprašanje zakaj, s kakšnimi dokazi, ko imam vendar od jugoslov.
vilno urejen potni list, mi je g. ban dobesedno odgovoril: »Lahko je to krivično, pa se bo vseeno izvedlo!« Poslal sem zunanjemu ministrstvu pritožbo, potem pa se »po drugi poti vrnil« na svoje od cerkvene oblasti določeno mesto. Ker se mi je sumljivo zdelo, da nisem prejel nakazila mesečne plač« za april in maj, sem 19. junija 1034 reklamiral. Kakor gori omenjeno, sem dobil od škof. ordinarijata v Metzu 22. junija odgovor, da je mesto in plača jugoslov. izseljen, duhovnika v Merlebachu že od 5. aprila ukinjeno in podeljeno Poljakom, ker je jugoslov. konzul v Metzu sporočil, da sem zapustil škofijo, da se več nc vrnem in da ne bo naslednika!
Takoj sem odšel s krajevnim župnikom in bil sprejet v avdijenco pri g. škofu v Metztu, ki jo priznal, da je bila storjena velika krivica, ki jo na vso moč obžalujejo, a je ni moči popraviti razen diplomatičnim potom. Vso odgovornost pa zvrača na jugoslov. konzula, ki je škofijo napačno informiral. Izrazil je željo, naj vztrajam na svojem mestu, da hoče s svoje strani na kak način pomagati, da mi bo omogočen vsaj skromen obstoj. — Obljubil sem in bi bil vztrajali Toda teden dni pozneje, 30. junija, sem bil od doma brzojavno klican k smrtni postelji danes že leto dni pokojnega očeta. Odločil sem se. V pičlem dnevu sem se poslovil pri cerkveni oblasti, enako pri krajevnem policijskem komisarijatu in pri rudniških ravnateljstvih, ki so mi vsi izrekli iskre-
dekleta, ki prihajajo na jug. ne vedo za ta dom Prosimo gg. župnike, ki vedo za kako dekle, da je odšla v Skoplje odn. na jug, naj javijo lo vodstvu doma sv. Marte, Skoplje, Karadordevn ulica 56
(Biinjaknvae). Tudi »Vigred« in Marijine kongre-gacije naj opozore svoje članice, da se javijo vodstvu, ako gredo odn. pridejo nu jug. Potrebno je, da se sestavi seznam vseh naših deklet, ki žive na jugu. Želja pn je: dekleta, ostanite doma!
Zasebna ženska učiteljska šola liršulink v Skofji Loki s pravico javnosti otvarja lelos zopet prvi letnik. Za priglasitev je čas samo še do dne 12. septembra Sprejemajo se gimnazijke, ki so opravile nižji tečajni izpit.
— Glavna skupščina Jugoslovanskega šumar skega [druženja. Za letošnjo glavno skujiščino, ki se vrši dne 15., 16. in 17. septembra v Splitu, je dovolil g. minister za promet znižano vor.nino in sicer za člane J6U — državne uradnike </t, za vse druge člane JŠU in za vse rodbinske člane po Vi vožnjo po državnih železnicah. Udeleženci naj si kupijo na odhodni postaji polovično, oziroma celo vozno karto do Splita, ki velja za brezplačen povratek, ako se izkažejo s potrdilom, da so se udeležili skupščine
—- Vloge v hivSi dunajski poštni hranilnici. Meseca avgusta t. I. je preteklo leto dni, odkar se je sestavil |>rovizorni odbor, in decembra 1934 se je ustanovilo društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše dunajske poštne hranilnice, toda danes
Fran Erjavec, uovoimeuovam retereul v
je še vse na mrtvi loč.ki. kakor je bilo pred letom | prosvetnem ministrstvu za slovensko Ijud-
dni. Treba je pač energično nastopiti, dn se že vendar enkrat izplačajo te vloge. Zakaj so druge države že davno izplačale in to malo ne v zlati valuti? Ako se društvo ne ho zavzelo, se vlada tudi ne bo brigala. Društvu ni potreba več čakati na priglasitev članov, zakaj kdor ni do sedaj prijavil terjatev, pač ne reflektira na izplačilo svoje vloge in društvo naj zastopa edino svoje člane
»	,	.	.	»	1,1 'ii »ittvvv i i «1 j widis/|fh vuihv »i • j	s-imi ■ ,
110 sožalje in celo poslali pismeno zahvalo za trud | prj izplačevanju vlog. ker vlada bo ludi po holj-
in delo, ki sem ga imel z njihovimi (I) jugoslov. -	- - -	......
delavci. Naj se čimprej vrnem, da jim bom vedno ljub in dobrodošel! — Na Jesenicah pa mi je bil pri prihodu čez mejo potni list zaplenjen!
Tak je bil torej moj »izgon« iz Francije!
Končno še zaključek. Pričakoval sem sodbe po zakonu o zaščiti države, ali pa moralnega in gmotnega zadoščenja. Dobil nisem ne enega ne drugega, kljub vsem zahtevani. Zunanje ministrstvo je sicer končno le uvedlo preiskavo, a je bivši minister za socijalno politiko, g. dr. D. Marušič, s posebnim pismom naprosil zunanje ministrstvo, naj preiskavo ukine, ker hoče sam v svojem re-soru najti sredstev, da mi povrne storjeno škodo! To se seveda ni zgodilo, tudi ne na zahtevo resolucije I. izseljenskega kongresa.
Arheologi v Beli Krajini
Vinica pri Črnomlju, 9. 3epl.
Nemški in podonavski arheologi so na svojem j na nedoločen čas. Umonska dvorana se namreč ootu iz Delnic prišli te dni v dveh velikih avto- ravnokar adaptira in do 15 septembra bržkone busih na Vinico. Iz Vinice so odšli peš na pol ne bo mnela snreieti ocromnesra števila nosest-ure oddaljene Šlemine, ki so silno znane po rimskih grobiščih. Na Šleminah je v prvem decemju
b. . . . .i	i ___e:__mni.lnnkni>mra mnmm
tega stoletja izkopala grofica Meklenburška mnogo stvari velikanskih vrednosti. Te izkopanine se da-„„ .„„.,;i, ,,,,Ilirih mozeiih. a naivei
toarafske posnetke. Obljubili so, da pridejo da bodo začeli natančno preiskovati teren, ker so prepričani, da je tu še veliko ostankov iz rimske do«*, ki so za arheologijo neprecenljive vrednosti. Poleg grobišč na Šleminah so si arheologi ogledali vas Ogulin, kjer je bila rimska utrdba, katere sledovi so še danes vidni.
Zanimive izkopanine na Vačah
Marljivi arheolog, profesor dr. W. šmid se je zopet nastanih na Vačah ter pričel z odkritjem prazgodovinske vaške naselbine. Lansko leto je obrnil pozornost predvsem na naselbino samo ter z odkritjem pozameznih hiš ugotovil lego naselbine. Letos se je omejil bolj na grobove to najznačilnejšo zapuščino vsakega človeškega življenja. - Takoj pri odkritju prve gomile je bil za trud in stroške poplačan. Ni sicer odkril zlatnine, nač. pa zanj zelo zanimivo obliko groba. Ko so delavci odstranili s kamenjem napolnjeno gomilo, so naleteli na, kotlu podobno, v živo skalo vsekano vdolbino. !sa dnu tega kotla, ki ima v zgornjem robu do 3 metre premera, se nahaja majhna vdolbina in v tej vdolbini ilovnat lonec. Vsebino lonca bodo preiskali v muzeju, po vsej priliki pa se ho nahajal v njem pepel izpod domačega ognjišča ali pa pepel sežganega trupla. V kotu samem so izkopali obenem s prstjo obilo oglja, ki izvira najbrže od grmade, kjer so mrliča sežgal .
Grob jo jio vsej priliki pripadal kaki imenit-nejši osebnosti prazgodovinskega vaškega mesta.
Porfir na domžalski cesli
Domžale, 9, septembra.
Že spomladi so prvič posuli državno cesto, ki vodi skozi Domžale, s porlirjem iz doline Kamniške Bistrice, 0 tem novem gramozu za P°®'Pan!® naSih cest smo brali mnoga pohvalna poročila m analize naSih znanstvenih zavodov so ga glede obrabnosti, trdote in odpornosti proti vremenskim prilikam postavljale visoko nad najboljšim apnencem, Domžalci smo zaradi slabega posipnega ma-terijala imeli dovolj povoda za pritožbe, sal je zaradi velikega prometa cesta skozi Domxalc vedno blatna ali prašna, da je strah, zato smo bih posipanja z zelenim porfirjem zelo veseli. Pokaralo »e je, da je ta poaipni materijal res neprimerno bolisi.
Tudi zdaj so navozili ob državni cesti od Trzina do Vira samo porfir, ali vsaj pravijo, da ie porfir. Toda ta porfir ni prav nič podoben onemu, s katerim so posipali cesto spomladi. Ne eamo da nima lepe zelene barve, ampak tudi po kvaliteti je daleč pod vrednostjo dobrega apnenca, ki bi ga labko znatno ceneje navozili na cesto. Io >e etar in preperel poriir, ki gotovo ni boliji kakor pa rečni apnenec n struge Bistrice. Ljudje ogledujejo kupe tako hvaljenega kamniškega porfiria in majejo z glavo, če«, tale gramoz naj plačujemo tako drago? Prijatelji Kamničani se norčujeio iz nas. Spomladi so nam poslali dober materijal za vaorec in reklamo, zdaj pa, ko imajo naročila, nam postrežejo s tako slabo robo, da bodo sami vzeli kredit svojemu porfirju. V Interesu sploSnosti je pač, da povzdignemo svoj glas proli uvozu takega materijala za tako ceno na naše ceste, ko imamo boljšega bližje pri roki. Cestiiče, ki so ga napravili na Dobravi iz porfirja, je pokazalo odlične kvalitet« tega eruptivnega kamenja in prav hvalevredno j«, da se v stremljenju po izboljšanju naših ceet uporablja porlirni gramoz. Posebno velja to za one dele cest, kjer je promet največji. Toda ta porfir mora biti dober,, zdrav rn trden materijah ne pa prepcrel in krhek, kakršnega oam zdaj do-aa domžalsko eesie.
Sem kurzu izplačala, čim manj izterjevalcev ho.
—	Mesto dirigenta razpisuje radiofonska oddajna (>ostaja v Ljubljani. Pogoji: 1. Vsestranska izurjenost v vodstvu orkestra v različnih sestavah (jazz, salonski in večji orkester). 2. Dovršeno znanje vsaj enega orkestralnega insrtrumenta. 3. Sjxi-sobnost prirejanja skladb za različne sestave orkestra Reflektanti naj v pismenih ponudbah navedejo svoje zahteve, fiodatke o dosedanjem delovanju ter priložijo potrebne dokumente. Nastop službe dne 1. oktobra 1935. Prošnje se sprejemajo do 25. septembra — Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani, Bleivvcisova cesta 54. (11134)
—	Abiturijentski tečaj Zbornice TO I na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturijentski tečaj se vrši vsak dan do vštevši 30. sept. od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni trgovske akademije. Istotam se dobi vse potrebne pismene ali ustmene informacije in prospekt. Predavanja prično dne 1. oktobra ob 8 zjutraj.
—	Objava. Državua tkalnica preprog naznanja cenjenim odjemalcem, da je razstavila na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra svoja ročna dela, perzijske in bosanske preproge. ICer se prodaja blago na dolgoročno odplačevanje od 12 do 24. mesecev, se vsakomur priporoča, da nas obišče. Strokovna popravila preprog in perzijcev prevzemamo tudi na razstavi. Pismena naročila sprejema glavni prodajni urad, Zagreb, Gunduličcva 3
—	Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), jc dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi progra-
______________________I mom, ki ga izvajajo samo prrovrstne moči. —
Hkrati prosi odbor vse posestnike novih I Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, hiš, ki so plačali višjo šolnino, kakor hi jo pla- stenografski in drugi specijelui tečaji. Zavod daje čali, če bi imeli predpisano 6% zgradarino, da to društvenemu tajniku Lukeiu, Tyrševa ce sta 99, z dopisnico javijo.
Silvester Skebe, kaplan v Višnji gori.
Posestnikom novih hiš
Za 15. september napovedani shod posestnikov novih hiš se radi tehničnih težkoč preloži na nedoločen čas. Unionska dvorana se namreč
nc bo mogla sprejeti ogromnega števila posestnikov novih hiš.
Da pa društveno življenje ne bo nič manj živahno, bo prirejalo do shoda v Ljubljani in po ostalih krajih večje sestanke; prvi sestanek
Sreda. 11.
Milan, škof.
Koledar
sept.: Prot in Hiacint, mučenika;
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla gdč. Viktorija Bock, dolgoletna poelovodkinja tvrdke A. Šinkovec nasl. K. Soss. Pogreb bo danes ob pol 3 jjopoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
— Prva slovenska enoletna trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Do-
ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
Vir pri Domžalah
Anmanorega Janka zadnja pot. Včeraj smo pospremili na zadnji poti prerano umrlega kovaškega mojstra in posestnika g. Janka Aumana. Bil je to pogreb, ki je živo pričal o veliki priljubljenosti pokojnika in kakršne dožlve naši kraji le redkokdaj. Pogrebne obrede pred domom jo opravil dobski župnik g. Bešler ob asistenci kaplana g. Omana, nato pa se je razvil žalni sprevod, dolg skoraj en kilometer, Spredaj so nesli 10 krasnih vencev, za njimi je šla močna četa vir-janakih in okoliških gasilcev v krojih z zastavo kamniške župe, za temi pa zastopniki dobskega prosvetnega društva z zastavo. V sprevodu je igrala žalne koračnice domžalska godba pod vodstvom g. Vinka Riedla. Prod hišo, v cerkvi in na
mobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Šolnina j pok0|>a|i'š5u jo cerkveni pevski zbor zapel ginljive
120 Din. Odlični predavatelji, profesorji! Po jasnila brezplačna!
— železniškim vpokojencem in vdovam! G. minister za promet je oaobril temDOrarne karte za otroke, ki obiskujeio šolo, i-n za vajence. Obrnite se na šefa postaje, kjer predložite legitimacije v podaljšanje. Društvo železniških vpokojencev v Ljubljani
Volitve jeseni
Lati
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — 8f8ka
— Izlet v Carigrad o priliki balkanskih olimpijskih iger priredi Putnik od 18. IX. do 5. X. 1935. Cena vožnje od Sarajeva do Belgrada v IIL razr., od Belgrada do Carigrada v II. razr. brzo-vlaka, 3 vstopnice na olimpijske igre, je 2.160 Din za osebo. Informacije in prospekte pri »Potniku« v Ljubljani, ki sprejema prijave do 14. sept.
Kapital v zimi
Lutz
žalostinke. Ob odprtem grobu sla se od jHikojnika v lepih besedah poslovila za Pevsko zvezo g. Ma-zovnik, za prosvetno društvo pa g. Kavka- Vsa množica se je solzila, ko se je nad blagim pokojnikom zagrnila zemlja. Naj mu sveti večna luč!
Pitij
sko šolstvo, doslej učitelj v Vtiči trnu na Kosovskem polju, kamor so gn ivvdnli prejšnji režimovci.
Rogaška Slatina
Teden Rdečega Križa od 15. do 22. sept. otvori Rdeči Križ v Rogaški Slatini s prav primerno in pomembno prireditvijo. Prireditev namreč to pot ne pomeni le dobrodelne akcije v okviru Rdečega Križa, marveč je obenem tudi počeščenje velike ideje, ki jo odseva in oznanja: Križ. Naslov prireditve se glasi: »Misterij Doloroze, dramatski triptih s petjem in spreniljevanjeni orkestra«. Dra-matske slike s petjem in njih režijo oskrbi zavod čč. šolskih sester v Celju po svojih bivših gojen-kali. Troje moških nastopov je v roki treh odličnih igralcev, (llasbene točke zdraviliške godbe vodi dirigent g. Fric Hurdes; petje spremlja na harmoniju kapelnik g. Jožef Raba. Pokroviteljstvo nad vso prireditvijo je prevzela ravnateljeva gospa Cilka Gračnarjeva. »Misterij Doloroze« se priredi v nedeljo, 15. septembra: na praznik Žalostne Matere božje — in sicer dvakrat: pofioldne "ob pol štirih do pol petih za okoličane; zvečer ob osmih do devetih za tukajšnje goste in domačine. Misterij Doloroze: Skrivnost Žalostne Matere in njen praznik sta že sama po sebi najlepše vabilo na to dobrohotno in dobrodelno prireditev, ki bi jo mogli imenovati Pesem poveličanega trpljenja in povišanega križa. Na to predstavo opozarjamo in vabimo tudi združene katoliške organizacije v Mariboru, ki nameravajo prihodnjo nedeljo na svojem romarskem zletu na Vinagoro poseliti tudi Rogaško Slatino.
IScizznanila
Liubliana
Fantovuhi krožek v Salezijututkem mladinskem domu nn Kodeljevem ima dan«« ob JO avoj rodni ho utanok.	.....	.» . •
1 l)rta\ni\ k/tn*vrvatorij v Ljubljani Z» objav ljeai vr«tni red sprejemnih iz.pi-tov n« drž. konHer\a-toriju mora v toliko spromoniti, (la w vrče .*!»•<•-Jemni iz-plti jra ojrrle fiole v p«Mok, H. *m>t. oh 10. irrl dopoldne v Hubadovi dvorani.
1 Izredno zanimiv koncertni večer b«> v pelek, dne IS. L m. v aikiintiondli proHtorlh ljublijan«Ue»ra mestne K& moKi«trata. Ta voeer bomo prvi<* imeli jrriliko sli Sat.i franeosko kJaai<%no ulH^bo iz XVII. in X\ lil. ' stoletja. Bogati spore.1. ki obsOKn 10 1o<M< i7.vniM.io k<>-loratiirni sopran — tfd<\ Znpevtova. dalje gospodje: 1'feifer (violina) irtr. Dormolj in .lorn.i (viola), l-o^ko i vic (čelo), Lipovšek (klavir). Koro4«><- (flavtai u. K<» ! cjan (oboa — antfleftki ro«). To je najnovejša IjMh-1/lanska komorna soatava, ki Je r velikim u«pchoiii ' izvedla junija nmsrea prvi seronadni verer v prosto rib mestnepa miiKistrala |m>.| naslovom '>una.i»l n ><•-ronada". Na to k vo je vrst no prireditev Ae prav posebno o|M>/.arjamo naše občinstvo. S«»doži po 10 Din. st4i.iitj ! | K> ;> Din, «*> v pr odprodaj i v knjifrnrni Glasbene Mr.
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. PieeoH, Tyr« *\ a co»ta 6; mr Hof-ovar. Colovftk« ee*ta r>2. in mr CJartn«, 1 Moste, Zaloftka ce-sta.
1 Pomočniški zbor V.druženja trpoeeer r l.juhljant sporoča PlanutvTi. 'la je z o/irom na prireditve, ki so se vršile 7. t. m., preložil redni občni zbor na četrtek 10. t. m. ob 10 v mali dvorani Trprovske^a <lomn v I moti (TrejoorMčovi ulici. l>nevni r^l običajen. Posebna j vabila se ne bodo raz.|>oSiljaln. ("lanstvo naj se ob^nnjrn zbora udeleži v Pim večjem Številu. Odbor.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA. Začetek ob 20.
Srrrin. 11. septembra: Zmprto. Cotrtek. 12. septemlbrn: Zaprlo.
Miklova Zala r Ptuju. V nedeljo. 22. septembra se bo vršila v Ptuju velika narodna proslava. Dopoldne bo slavnostno zborovanje, popoldne pa se bo vprizorila na prostem narodna igra Miklova Zala, katero režira bogoslovec Petančič.
Pomanjkanje učnih moči na okoliški šoli. Na okoliški šoli v Ptuju je vpisanih do sedaj 800 otrok. Šola se deli na deško in dekliško šolo. Med učnimi močmi so samo 3 moške osebe. Tudi upravitelj še kljub temu, da se je s poukom že začelo, dosedaj ni imenovan. Nujna potreba je, da se tej šoli dodeli primerno število moških učnih moči.
Falsifikati kovancev. Razen 50 dinarskih kovancev so se pojavili tudi 20 dinarski falsifikati. Ljudstvo se upozarja, da bodi pri sprejemanju tega denarja previdno.
Cenik: Tovarna Lutz-peči, Ljubljana — Šiška
—	Avtobusni izlet na velesejem v Grade« — priredi Putnik v Ljubljani v času od 20. do 22. septembra. Odhod iz Ljubljane 20. septembra oh 5 zjutraj izpred biljetarnice Putnika. Cena vožnje in prehrane 410 Din za osebo. Prijave do 16. sept.
Dobro jutro ^ — ■■ ■	Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
—	Sirotišnico sv. Jožefa v Skoplju je na slove-Ren način blagoslovil prevzv. g. škof dr. Gnidovec.	„"TKI.hbeher Not "78 str vez. 83 »p ^^Z^rVtZ i Din-^^r,—1ttJM^iten. Grist-prijazna je kapelica, ki popolnoma sliči kapelici na misijooBki postaji. Par korakov od nje je džamija
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
Novosti:
Rauhofer, Kinheit im Giauben. Von gčttlicher
OPERA. Začetek ob 20.
Vgled nmadneijn obolenju l/os/iodičm' Olffe Olj-rlckop ?.a sredo napovedana predelava m'err Trnha dar« odpade.
Četrtek, 12 septembru: sVirjr urabuam. woet.i>.li' h«M«t
M. Rus. Izven. Znižane operne eem*. Petek, 1.1. septembra: Zieprlo.
Robota, 14. septembra: Ho/fmannonr prlvnvrnlkv. Izven.
žnifcane operne rcin-Nedelja, IS. »optembrn: floceoeeio, laven, /.miline opor no eene.
Radio
z. minaretom in vsa okolica je muslimanska. Dečki so iz raznih župnij in krajev, doslej 20 po številu in hodijo v bližnjo osnovno šolo. Zavod upravljajo sestre usmiljenke. ki delujejo v Skoplju že 10 let in so splošno priljubljene in cenjene- To je sedaj drugi zavod, ki ga je osnoval skopljanSki škof, prvi je dijaško semenišče v Prizrenu, kjer študira letos '46 dijakov.	...
_ V Bistreniei na Vardarjn se kljub težavam gradi katoliška cerkev Zvon za cerkev je obljubljen od g. dekana v Trebnjem. Kdo bi šc kaj daroval?
— V Skoplju lepo deluje društvo sv. Marte za naša dekleta, ki si služijo kruh na jugu. Imajo lep dom, kjer za čas brez službe dobe hrano in stan. En duhovnik in sestre skrbijo tudi za duhovno in duševno hrano. Vsako nedeljo ob 4 popoldne je v domu blagoslov in navadno tudi sestanek. Mnoga
liche Sinndeutung der Gcschichte. 1615 str., nevez. 60 Din. Brinktrine, Pie Gottlichkeit des Cliristen tums. Eine Begrtlndunp des katholisrhen Olnu-bens. 48 str., nevez. 5.60 Din. Dorner, Vom Sa-kramont der Ixibensvveihc. Pridige k pripravi svete birme. 53 str., nevez. 28 Din. Drinck, Apnstel-wort an unsere Zeit...! Kratke pridige za vse nedelje in praznike cerkvenega leta. 243 str., nevez. 76 Din. Edenhofer, Jungmanns-Seelsorge. 64 str., nevez. 16 Din. Fisehor, Bindnng und Bekennt-nis. Laienhriefe aus dieser Zeit. 208 str., voz. 67 Din. Greeve, Kernige Worte. Petminutne pridige k nedeljskim berilom. 104 str., nevez. 40 Din. lla-bersbrunner, Kennst du deine Kirfhe? Osnove za pridige o katoliški cerkvi. 88 str., nevez. 32 Din. Ilaugg, Rosnnkran« nnd Friiucnseele. 83 str., nevez. 32 Din. Ilaugg, Seele Mariens. Sedem pridig. 92 sir., nevez. 37 Din. Hoinianns, Der Kunsthau der lil. Messe. Lahko umljlvn razlaga sv. maše za otroke. 16 str., nevez 4 Din.
— Rdeči križ in njegov Podmladek. O tem predmetu bo kot uvod v letošnji sTeden Rdečena križa« predaval v ljubljanskem radio v sredo, dne 11. t. m. ob 19.26 tajnik Dravskega banovinskega odbora Josip Skalar, višji rač. svetnik v pol... lu bo pri tej priliki jioročal tudi o slanju organizacije lidečega križa v dravski banovini. Lastniki zvočnikov, osobito na deželi, se naprošajo, dn jih postavijo na okna, tako da bodo čim širše plasti na roda poučene o plemenitih nalognh Rdečega križa
Programi Radio Ljubljanai
Sreda, II. »epfembra; 12 l»l Operne mrijc na pto-»c'-nh 12.46 V remo, poroAMs B.l» Cim. obvestila 1,1.15 HarmonHio in cifre, pa mandoline vnuv, (plo^-ei 14.no Vr«m« boraa 1S.00 Dotna<V po domače, Magintrov trio 1S.4H Iz. Aleksandrih« v domovino (H. Dostnl) 19.00 Cfts. vreme, poročila, »porod, obvestila tn.ao Nac. "rn Koncert pravoslavnega eerkvenejja r.hora ai-45 K on rort Radljskeua orkest.Ta (pomno^,mil J2.no ča«. yem«, poročila, a por od 22.15 Prenos l velenejma: Orkeoter baMnJk ".la?.. Krnifr ob 23.
DrugI programi»
Sreda, II. Mptembra: /le/»rnW: 3 .on komorn« (tlaaba 211.5(1 Uvorturn iz. Traviatr 2U» tjubljann 21U ,1 km. - Znprrh; 20.00 ljubljena - »nvaj: W.ft5 TloSM 17.115 Sivlobni »vetrtjakl »kladatoUI 19.00 Mane«, opeia M aseonet 22.10 Orke»lralnl koncert _- Hurilmprilai 20.16 Igrn 22.90 Pelje 23.10 ,lw,z - Trt MVm. h.K I,ob* k. KliuO.a ».40 Prenos opere - Rjm-Barii 2J V iirra, nnto plesna glaaba - /mon: 19.40 (Jrkeslralm in Viotlnldttčni koneort ai.» Igra ;if.3.< PloMe' - I ar-Jarn: 30.00 T.ahkn glnalm 21.00 Choptnovo klav1r»ka skladbe 22.110 IrfUika gtaeba 23.06 l'lo&'-e 1 so A«;m fija. t!)4,s Zltorovaijr kullin-iiih o.l(tek<rv nar. socialna • tTonli« 2L.V) li«dlj<<lii orkeeler t* Monakovega.
V novo peirolejsko deželo
1. Skozi Rdeče morje.
Veliko potov vodi v Rim, toda v Addis Abebo prideš, posebno v deževni dobi, le po eni poli: skozi majhno francosko kolonijo ob zalivu A den in z mesta Djibuti j.i. Djibuti, ime, ki ga doslej skoraj še nismo nikoli slišali, leži l:i00 milj od Sueza. Z ladjo prispeš v 4 dneh — če gre vse po sreči!	Dvanajst ur je lezla ladja samo po 1
temuomodrih vodah Rdečega morja. Vsakemu šolarju je znano, da je na Rdečem morju j vroče iu avgusta meseca sploh nc moreš dihati. Vročina je ko zverina planila na nas, čeprav pra- ; vijo, da je od maja do oktobra na Rdečem morju hladna sapica. — "
/.unaj nenehoma polzi rdeče obrežje Afrike j mimo nas. Ničesar ni, kar bilo bolj žalostno, kot : jc to kamnito obrežje, ki ga jc pekoče sonce vse j izsušilo. Tu nc rasle ničesar, nc palme ne grmičje. Vidiš le svetilnike in obris kake kamele. Vse je pusto in prazno, ln vendar so lam zadaj taki važni dogodki! Vrhovi iz rdečkastega peščenca nam zastirajo jiogled v angleški Sudan; ondotni bombaževi nasadi sc preživljajo z vodo, ki priteka iz Nila, ki izvira v jezeru "Isana. Ondi, kjer sc vrhovi umikajo obrežju in je ravnina, sc začenja Eritreja, brv, po kateri bodo šli Italijani v Abesinijo. Šc tam v ospredju je Arabska, jc obrežje A z i je , kjer so začele jx> oddihu več deset let delovati politične štrene.
Dvakrat na dan nam sporoči radio vesti v Italiji in Abesiniji. Sporočajo nam, da so sc strnila vsa plemena ob Rdečem morju; izprašujejo, ali se ho kdo spoteknil, ko Anglija ni zadovoljna z laškim pohodom v Afriko. Anglija je prošlo stoletje skoraj neomejeno vladala v tem kotu sveta in skoraj. da ne more z rokami v naročju gledati, ko si kaka evropska sila skuša tukaj postaviti hišo. Pa si je spet nemogoče misliti, da bodo te modre valove Rdečega morja rezale podmornice, rašilci, kri-žarke. A kdo bi si bil pred nekaj leti sploh mislil,
da bo v V/hodni Afriki kdaj izbruhnila vojtia! Tedaj sino bolj mislili na kako vojno v Vzhodni Aziji.
2.	Vrata solza.
Beli parnik zavozi na cesto Bab-ei-Marideb — Vrata solza solza listih žrtev z ladij, ki so jih viharji in valovi scgnali na koralne pečine in jih raztreščili. Kmaln srečavamo arabske duc in par-nikc vseh narodov in tudi dvoje italijanskih ladij, na katerih se vojaki peljejo domov. Slednjič pa še z.abobnijo nad nami motorji treh angleških bombnih letal, ki se vračajo iz Londona v Adeti. Zagledamo še dvoje vojnih ladij, angleško križarko in laškega rušilca. Rušilec se pelje v italijansko Somalijo, križarka pa plove na otok Perim. Otok Pcrim, ki je prav lako gol in izžgan ko obrežje Rdečega morja, jc tudi ime, ki smo doslej tnalo govorili o njem, ki ho pa nemara kmalij napolnilo mnogo stolpcev časopisov. Zakaj, tam za to puščavo se skrivajo težke angleške baterije, ki čuvajo nad ccsto Bab cl-Mandcb.
3.	Djibuti.
Na isti višini ko Perim sc ladja začne ustavljati in kmalu pripluje motorni čoln s francosko zastavo. Pregledovanje potnih listov in carinska nadloga. Francija je dolžna, da dopušča prehod v Abesinijo in kdor ima v potnem lisln abesinsko dovoljenje in še francosko propustnico, ga kar spustijo dalje. Nato prihajajo arabski hanpitači, ki prodajajo korale, somove zobe in arabske preproge. Drugega nimajo, pa sc zato nihče nc zanima za take kupčije.
Djibuti jc sedež uprave francoske Somalije, ki ima 22.00n kvadr. kilometrov in kakih 70.0r>0 prebivalcev . Dcsel tisoč leh živi v Djibntijii; to so napol maverski domačini. Evropski del te vasi ima nekaj poslopij, ki stojijo krog stavbe francoskega upraviteljstva, to so: banka, uredništvo čisopisa,
Nov vatikanski denar
V rimski kraljevski kovnici za denar izdelujejo za 800.000 lir vatikankih novčanic. Ko so bila I. 1030 med vatikansko državo in Italijo pogajanja, so določili, da ho dobil Vatikan v dobi 5 let vsako i leto za I milijon lir kovancev iz kraljevske kovni-cc, a nato vsako leto jc 20% manj. Letos so prvikrat nakovali manj vatikanskega denarja. Ta denar ima v Italiji isto veljavo ko državni italijanski. i
»Par.i Mimica. nikar preblizu!« ^»'Sai pazim, mama, l ič mu ne bom naredila!«
V borbi z leopardom
hplnišnica, carinama, pošta, dva hotela in konzn-lati. Zadaj je vojašnica z domačin s ki m i vojiki, ki vodijo francoski častniki. Razen te£a je važno, da je Djibuti med najbolj vročimi pristanišči sveta, kjer jc povprečna vročina 36 stopinj — v senci. Evropci bivajo Iu, le če res morajo in ni ga potnika, ki bi prišel semkaj prostovoljno. Djibuti ima le ta pomen, da je pristanišče Abesinije in zadnja jxistaja edine abesinske železnice. Pred lo železnico jc bil Djibuti prav revna ribiška vas.
A nekoč jc bila francoska Somalija velikega pomena. Ko se je Francija konec prejšnjega stoletja zasidrala na tem obrežju, jc to storila zato, da bi imela pot za zvezo med zalivom ob Adenu in svojimi kolonijami v Zahodni Afriki. A kakor se je zdaj Italija spoteknila ob Anglijo, lako se je tedaj, tudi I rancija spotčknila ob Anglijo. Nastal jc nekakšen prepirččk, iz katerega bi sc bil brez dvoma razvila angleško-francoska .vojna, a jc bila Francija toliko previdna in jc 1. 1890 umaknila roke iz zgornje doline ob Nilu. Ni treba, da bi kaj primerjali, z današnjimi dogodki, vendar se zgodovina ponavlja. Kako sc bo ponovila, če Italija nc bo tako previdna, kot je bila Francija I. 1899 pa ne vemo.
Francoska Somalija pa je odtlej izgubila pomen in če bi nc bilo tukaj želcznicc iz Addis Abc-be, bi bil Djibuti le za pristanišče raznih tovornih ladij, ki prevažajo premog v Indokino in na Madagaskar. V teh dneh pa prejema Djibuti velike dobičke kot voino doba v išče, saj vozijo lod mimo laške ladje razne priprave. Iz Djibnlija izvažajo sadje, zelenjavo in pitno vodo za italijansko armado. Midi železniški promet iz Addis Abel* in tjakaj jc jako poskočil, tako da jc Djibuti prav za p/av edina bika. ki zasluži od obeli strank.
Za zdaj vozi vlak še po trikrat na teden iz Djibutija v Addis Abcho. Koliko časa bo sploh še odprt promet za potnike pa jc vprašanje vsega sveta.
Petdeset tet nepretrganega misijonskega delovanja
P. Sandrin iz apostolskega vikarijaU Kirin v Alanžuriji je nedavno v Hsinkingu med svojimi so-brati, pariškimi zunanjimi misijonarji, praznoval svoj 50 letni mašniški jubilej.
Komaj je hil posvečen v mašnika, že jc I. 1885 prišel v misijone in od takrat sc ni več vrnil v Evropo. Polovico stoletja ne|iretrganih misijonskih doživljajev.
Samo med boksarsko vstajo lono je moral bežati s svojim škofom in mnogimi duhovni v Vladivostok, odkoder jc šel. najprej na Japonsko in potem v šan-gaj. Takoj, ko je bila vihra mimo, je zopet zavzel svoje mesto. Danes s svojimi 74 timi leti stoji p Sandrin sc vedno na cehi okrožja šangšengoii.
Kuga, kolera, meščanske vojske, roparski vpadi, preganjanja so njegovemu nemirnemu življenju dala pustolovski p>ome.n, toda povzročile so tudi res plo-dnnosno apostolsko delo med tisočerimi neprilikami, med katerimi jc na tako različne načine izkazoval svojo evangeljsko milosrčnost.
Oče francoske velepolilike, kardinal Rirlielicu. Včeraj je minilo 3.50 lel, odkar je umrl la skoraj najvišji Irancoski državnik.
Stavbarstvo nove Rusije
V	leh dnčli bodo v Moskvi zborovali sovjetski arhitekti. Doslej se ruska arhitektura še ni mogla izčisliti in so bila vsa nova iroslopja več
' ali manj samo preproste zgradbe brez slehernega ; umetniškega obličja. A ludi sodobni Rusi si želijo lepih, kulturnih stavb. Stavbeniki so že predložili tozadevne načrle.
Akademik šeltrovski in njegova šola se vnema za arhitekturo anlike in renesanse in v Moskvi je žc več takih poslopij, ki so zidana po načinu itali-| janskega mojstra Palladia. V takem poslopju biva jioslaništvo USA.
Druga struja z akademikom Fcininom na ! celil se zavzema za slog .obnovljenih klasikov«. Razna moskovska šolska poslopja so v tem slogu,— Mnogo arhitetktov uporablja najboljše vrste sloga starih klasikov v zvezi z modernim stavbarstvom. Značilno za sovjetsko stavbarstvo je, da zidajo tudi lepe tvornice in druga javna poslopja. Tako ie moskovska podzemska železnica krasna umetniška zgradba, ki ima prHrpe veže, hodnike, dvoran«, perone, vse umetniško opremljeno.
Mogočni načrt za obnovo in razširjenje raznih ruskih mest in zgraja novih mest se ozira na arhitektonske vrednote in tudi vasi nameravajo čim bolj umetniško olepšati.
Drobtine
Združene države v Ameriki imajo iS milijonov črncev
Iz statistike, ki je bila objavljena v Internacionalni reviji, je razvidno, da je v Ameriških združenih državah okrog 13 milijonov črncev. Izmed teh je S,000.000 milijonov protestantov in 250.000 katoličanov; ostalih 7,750.000 pa ne pripada nikaki Cerkvi.
V	katoliških misijonih med zamorci v Združenih državah deluje 300 duhovnikov in 1000 sester. Katoliški zamorci imajo tudi 210 cerkva in 205 šol. šte-
! vilo katoliških zamorskih učencev pa znaša približno 35.092.
Mesta z večjim številom črncev so Njnjork T. 327.720, Chicago z 233.099, Philadelphia z 210.000 in Washington z 132.068.
3200 milijonarjev
Na češkoslovaškem jc 3200 milijonarjev; izmed teh je 673 takih, ki »zaslužijo« na leto pav prečno (XI 2 in pol milijona čsl. kron.
Največja švedska katol. cerkev
V Gofhenburgii so začeli zidati novo katoliško S ccrkev. Oothenburška katoliška cerkev bo največja na švedskem in bo posvečena sv. Jožefu. Zaeno bodo postavili tudi katoliško šolo in nov dom za redovnice sv. Jožefa.
1000 kg težki som
Ujeli so ga v francoski Inki Le Crran-du-Rot. Ko nedavno pri nas ga tudi v teh krajih razkazujejo, da ljudje vidijo slrahovito, ljudožrsko i zverino.
Leta 1936 kongres ararjev
Drugo leto se bodo na Dunaju zbrali in zborovali urarji iz Švice, Avstrije, ("»škoslova.ške, Ho-landske, Švedske. Norveške, Danske, Finske, Italije, ] Anglije in Nemčije.
Zaboj samih obtožb zoper Abesinijo jc prijjeljal baron Aloisj v ženevo.
Boj zoper kobilice v Angoli
V Anj^olj (Afrika) sc jc hoj zoper pogubonosne kobilice izkazal res kot veliko|»tezen, iz katerega nam naslednje številke kažejo dovolj zgovorno sliko. Samo v provinci Banguela so v štirih, mesecih pokončali 208.250 kadi kobiličjih jajcc, 588.517 kadi malih in 558. 870 žc doraslih kobilic. Cc pomislimo, da bi nastalo iz uničenih jajec 21.658, 312.000 kobilic in da dosega število uničenih živali 3.580,953.700, ledaj si pač lahko predstavljamo, kako velikansko delo je bilo izvršeno.
Pokončane kobilice bi požrle dnevno 27,558.890 kilogramov zelenja in škodo, ki bi jo napravile v enem letu, lahko izračunamo in primerjamo z 10.058,007.974 kg požrle zelenjave in drugega. Iz. tega lahko spoznamo, kako velike koristi za polja in gozdove jc hil la silni boj zoper strasno nadlogo kobilic.
Spomenik za gospo Carie
Iz Varšave poročajo, da je gospa državnega predsednika Mošickega odkrila spomenik za slavno iznajditeljico in znanstvenico Marijo Curie. rojeno Sklodovsko. —
*
Pogovor v hlaznici.
Peter: Poglej, Jože, saj sva vendar že zdavnaj zdrava,na zdravnike se nc moreš zanesti, napraviva sama poskušnjo za najino pamet. Kaj imam v roki?
Jože: Nebotičnik!
Peter: Ja. ko si pa pogledal!
Za okroglo mizo v Ženevi radi Abesinije. I. laski delegat Aloisi, 2. francoski Lava!, 3. angleški
Eden, 4. sovjetski Litvinov.
Seedlonnt je majhna postaja v Južni Afriki. Ondi je uradnik, ki je zaeno postajni načelnik, telegrafist in jirogovni mojster. Njegova žena upravlja brzojav, njen mož pa nadzira železniško progo. Nekoč jc postajni načelnik odšel na |Xit. da si ogleda progo. 7c_ nekaj dni jc vso okolico strahoval velikanski leopard. Zalo se je načelnik oborožil in prcž.al na zverino.
Medtem je njegova žena sedela |>ri brzojavnem aparatu. Nenadoma jc zaslišala, kako so se vrata, ki jih je bil njen mož le priprl, tiho odprla. Mlada žena sc jc okrenila in srce ji jc zastalo: velikanski leopard je prišel v sobo! Z rcp>oni jc udarjal po tleh, godrnjal je in vohal krog sebe. Ko se je obrnil, je zaloputnil vrata.
Mlada žena je planila kvišku iii čez mize in stole splezala na omaro. Tu jc čepiela v kotu, leopard pva si je mirno ogledoval sobo. Okna so bila zamrežena, vrata zaprta: žena je bila sama z. leo-pvardom, ko ujeta v kletki.
Zaman sc jc ozirala, da bi dobila kako orožje.
Ničesar ni bilo. Slednjič je zagledala veliko steklenico, ki jc stala ua omari. V njej jc bila žveplena kislina. I cdaj je šinila ženi rešilna misel v glavo. Načrt jc bil pač nevaren, saj bi se sama utegnila ! zastrupiti do smrti s to kislino. Vendar se ni obo-1 lavljala.
Pograbila je steklenico in jo na vso moč zalučala na Ha, lako da jc kislina obrizgnila leoparda. Od bolečin jc grozno zatulil in sc valjal p>o lleh. Žveplena kislina mu je prezrla dlako in kožo. pu -litclo je iz njega in mlada žena jc omedlela.
Medtem se jc vrnil njen mož. Leopard jc bil mrtev. ?.eno je inož rešil, ker jc le še malo plinov vdihnila. Junaško dejanje nradiiikove žene sc je naglo razširilo pni vseli listih in ondotni kraj je bil rešen leojiardove nevarnosti.
Dan sv. Stelana na Ogrskem
Sveti kralj Štefan I. je ogrski narodni svetnik. ' Rojen jc bil 1. 075, 1. 0&5 jc bil krščen in je vladal j od I. 007 do 1038. Leta 100) je bil kronati za kralja. 1 Ustanovil je ogrsko državo in je mogočno širil i krščanstvo. L. 1083 je bil proglašen za svetnika. Letos so njegov |iraznik bolj slovesno obhajali ko druga leta. bil jc zares narodni praznik, ki so se ■ ga udeležili Ogri iz vseh krajev sveta in tudi j 15.000 lujccv. še slovesneje pa bodo obhajali god j sv. Štefana 1. 1938, ko bo 000 letnica njegove smrti. ' Postavili bodo sjxniieiiik svetniku v čast in otvorili j poseben muzej sv. Štefana. Pravijo, da bodo tedaj j tudi prenesli na Ogrsko piosmrlne ostanke soproge ; sv. kralja Štefana, Oizcle, ki jc zdaj pokopana v Požtmu.
Kdo je iznašel kuverto ?
po
Šc daleč notri v 19. stoletju so ljudje lako zlo: žili pisemski piapir skupaj, da je bilo pristno, ga 1 zlepili s piečatom in na zadnjo stran pisma napisali naslov. Leta 1820 jc bilo na Angleškem mo-j derno, da so namesto velikih pol, uporabljali maj-j hne liste. Neki birminghamski trgovec s papirjem, | Brcwer. jc v svoji izložbi razstavil prav majhne pisemske lističe. A čc jc kdo listič popisal in ga šc zložil, je bilo pismo jjremajceno. Tedaj sc je Brcwer izmislil ovojnice-knverte, ki so ljudje kar hlastnili jio njih in Brevver jih kar ni mogel sproti izdelovati in jc moral močno razširiti svoje podjetje. Nato je šla kuverta po vsem svetu ko blisk in dandanes - kdo se sploh š« spomni, da jc kdaj nc bi bilo?
Vihar s hitrostjo 75 km na uro je strahovito Škodoval darmstadsko letališč«.
Gospodarstvo
Zasedanje davčnega odbora
Te dni se že vrši zasedanje davčnega odbora za pridobnino in sicer za obrtništvo V informacijo našim čitateljem navajamo, da so člani davčnega odbora, ca obrtništvo Rebek Josip in Urbas Miroslav, za trgovstvo Verbič Anton, habiani Pavel, Bahovec Ivan in Vidmar Stane, za gostilni-čarstvo Lavter Joško in Jelenič Jernej ter za industrijo Vidmar Stane in Miklauc Zane.
Kot znano je bila sestava davčnih odborov reformirana z novim finančnim zakonom o proračunskih dvanajstinah, tako da sta v njem po dva zastopnika obvezancev pridobnini in dva zastopnika davčnega oblastva, predsednik pa je šef do-tične uprave. Ker se je la člen tolmačil neugodno, kakor da je hotela davčna uprava s tem nadoknaditi ono, kar je izgubila z glasovitim členom 7 lanske davčne novele (minimalna pridobnina), je izšlo še pred uveljavljenjem novega finančnega zakona uradno tolmačenje finančnega ministrstva, ki
je izdalo razpis, po katerem mora biti en zastopnik davčne uprave v odborih in eden iz vre t zavezancev pridobnini. Od davčne uprave Ljubljana-mesto je bil kot tak imenovan dolgoletni podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. Ivan Ogrin, ki jc že prej v splošno zadovoljstvo sodeloval v davčnih odborih kot zastopnik zavezancev pridobnini. S tem je dan dokaz dobre volje davčne uprave, da sodeluje z zavezanci pri-dobnine, kar bodo zainteresirani z zadovoljstvom vzeli na znanje.
Letošnje cenitve dohodkov, od katerih bi bilo plačati pridobnino, se gibljejo približno v lansjtih mejah, le pri majhnem številu so cenitve dohodkov večje kot lani. Upati je, da bo delo davčnih odborov letos zaključeno znatno prej kot lani, da se bodo lahko tem prej začeta dela reklamacijskega odbora.
Zvišanje diskonta v Italiji
Lani mescca novembra je po daljši pavzi Italijanska banka zvišala diskont od 3 na 4 odst. 26. novembra). Spomladi jc kljub naraščajočim težko-čam bil znižan diskont zopet od 4 na 3.5 odst. Toda pri tem ni moglo oslati dolgo, ker so se razmere na denarnem in kapitalnem trgu temeljito izipremenite, saj so med drugim tečaji državnih papirjev od tedaj znatno padli. Zaradi velikega povečanja obtoka bankovcev v juliju (za 827 milj. lir) je bila Italijanska banka primorana dne 10. avgusta zvišati diskont od 3.5 na 5 odst. Seveda tudi to ni zadostovalo, ker so se izposojila pn banki povečavala dalje Tako so dne 20. avgusta znašala diskontna izposojila 3.628 (lani 20, avgusta samo 3.212), druga izposojila pa 2.059 milj. lir (lani 1.135 milij.). Obtok bankovcev pa je bil dne 20. avgusta za skoro 700 milj. lir višji kot lani 20. avgusta in za 350 milj. lir višji kot 20. julija 1935. Istočasno so sc zmanjšale tudi vloge publike pri banki za velike vsote. Zato ni prišla nepričakovano vest, da je Italijanska banka včeraj ponovno zvišala diskont od 4.5 na 5 odst., torej na nivo, katerega ni bilo že od leta 1933 sem.
V še večji meri pa pojasnjuje zadnji dvig diskonta najnovejši izkaz italijanske banke za 31. avgust. Zlata podlaga se je zmanjšala od 4.901.6 na 4.704.5 milj. lir, torej za skoro 200 milj. lir. Temu zmanjšanju stoji nasproti le majhen dvig valut od 429.95 na 438.1 milj. Pomembno pa je povečanje meničnega portfelja za 322.3 na 3.950.3 milj. lir in predujmov za 70.1 na 2.189.35 milj. lir. Zaradi potreb ultima je obtok bankovcev narastel za 386.7 milj. lir preko 4 miljarde na 4.094.2 milj. lir. V zvezi z ultimom je tudi zmanjšanje naložb pri banki na žiru od 400.2 na 377.2 in vlog v tekočem računu od 565.7 na 493.4 niilij. lir.
Slovenski industrije i o f Drag. Hribarja
WV torek se jc vršila seja industrijskega odseka Zbornice za TOI pod predsedništvoro g. ravnatelja Antona Krejčija, ki je razpravljala o aktualnih vprašanjih industrije na zborničnem področju. Med sejo je prispela tužna vest, da je pravkar preminul zaslužni pobornik . in organizator nacionalne industrije industrijalec g. Dragotin Hribar, ■ dolgoletni zbornični podpredsednik in predsednik industrijskega odseka ter častni predsednik Zveze industrijcev. Predsedujoči g. Anton Krejči je takoj prekinil sejo in se v globoko občutenem komc-morativnem govoru s toplimi besedami spominjal velikih pridobitev in uspehov, ki jih jc dosegel blagopokojnik za naš gospodarski napredek in za industrijske organizacije. Očrtal je neumorno delovanje pokojnika tekom skoro polnih dveh desetletij v zbornici in v njenem industrijskem odseku in poudaril posebno njegova uspešna prizadevanja za gospodarsko osamosvojitev nacionalne industrije, kjer si je s svojim vztrajnim delom ki ga je dvignilo iz razmer malega podjetnika do najuglednejšega industrijalca, pridobil nevenljivih zaslug. Industrija na slovenskem ozemlju mu bo ohranila v zahvalo trajen in časten spomin. Vsi navzoči člani industriskega odseka so stoje poslušali žalni govor predsednika g. Anfona Krejčija. ki ga je zakhučil s trikratnim slava-vzklikom spominu pokojnika.
Inozemci o Jadranski razsiavi
Naš jesenski velesejem z jadransko razstavo je doslej poleg desettisočev naš h ljudi obiskalo tudi veliko število inozcmcev, Cehov, Poljakov, Avstrijcev in Nemcev. Vsi ti obiskovalci se ne morejo dovolj načuditi lepi razstavi in hvalijo organizacijo, ki je zbrala toliko materiala in ga tako lepo uredila. Oni, ki so videli že slične razstave v inozemstvu, pravijo, da so bile druge razstave mnogo obsežnejše, vendar nikakor ne tako lepo organizirane kot naša. Razstava — tako posebno poudarjajo — jc res zaokrožena celoto. Splošno mnenje je, da bi bilo škoda la zbrani material zopet pustiti razvleči, saj je bil zbran s tolikim trudom in žrtvami, tudi materialnimi. Za ves zbrani material je prav za prav zapravljanje energije, če bi se porabil samo za ljubljansko razstavo, saj traja razstava komaj 12 dni. Gotovo je, da materiala v takem obsegu in tako lepi razporeditvi ne bomo mogli zbrati skoro gotovo nikoli več.
Zato jc pozdraviti misel, ki se jc pojavila, da bi se ves ta material porabil za razstave v inozemstvu. Ta razstava naj bi obiskala Češkoslovaško, večja mesta na Poljskem, potem pa bi bila razstavljena še v Avstriji in Nemčiji. To bi bila najboljša propaganda za naš Jadran in za tujski promet na Jadran. Potrebno je le, da se merodaj-ni faktorji zavzamejo za to in podprejo tudi materialno akcije, ki bi to nameravale. Sploh bi bila dolžnost ludi bližnjih interesentov za tujski promet na Primorju. da hi pomagali vsa stremljenja, ki bi povečala tujski promet na našem jugu. Tudi ljubljanska ,azstava je zaslužila poleg moralne primerno gmotno podporo, ki bi bila v vzpodbudo. Vsekakor jc sedaj prilika storiti za naš tujski promet veliko in prav bi bilo, da se izražena misel čimprej realizira.
Konkurz jc razglašen o imovini Filipa Škor-janca, trgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Vi-dovdanska cesta št. 1. Konkurznl sodnik Anton Avsec, konkurzni upravitelj Zaje Lojze, zadružni
revizor v Ljubljani. Prvi zbor upnikov odpade. Prijava terjatev do 5.11 oktobra. Ugotovitveni narok 11. oktobra ob 9.
Ribe na razstavi. Ribe niso samo kruh našega Primorja, ampak si vedno bolj utirajo pol v druge pokrajine naše države. Saj so izredno cenena hrana, ki se da pripraviti okusno na toliko načinov, da jih je kar težko vse navesti. V svrho propagande čim. večjega . konzuma morskih rib imamo na razstavi posebno kuhinjo za morske ribe, v kateri pripravlja priznan strokovnjak morske ribe na najrazličnejše načine, tako da pride na račun vsak poznavalec dobre jedače.
Kino Jadranske straže na velesejmu odlično dopolnjuje Jadransko razstavo. Filmi zgovorno prikazujejo podmorsko in pomorsko življenje. Potapljača fotograrfa z ladje spuščajo v morje. V morski. globini se mu zbiralo pred kamero najčudovitejša bitja: mogočni pajki in požrešne hobotnice, neštete ribice in mogočni velikani podmorskega sveta, ki jih privablja v bližino fotografova bleščeča luč. Prelestno cvete morski nagelj in se bliskovito skrije v svojo cevkasto hišico. Pritlikavi rak uii-va gostoljubje velikanske školike, drugi zopet vlači vsled svojega mehkega, občutljivega zadka za seboj celo morsko gobo, da se ščiti pred številnimi sovražniki. Ljubki vasovalci so morski konjički. S svojim gibkim repkom se usidrajo zdaj na izborno maskiranem pajku, zdaj zopet v gozdu cvetočih nagljev, ki se ob prihodu malega vasovalca hipoma poskrijejo. Iz čudovitega sveta morskih globin te povede film med minonosce in podmornice naše vojne mornarice, med torpedovke, na križarko »Dalmacijo« in med vsa podrobna dela na njenem krovu, med bliskovito po morski gladini drseče borbne čolne, pa med hidroavione. Dobro je prikazan lov na sardine in sardele. — Spored kina Jadranske straže na velesejnu je izredno pester in zasluži, da ai ga vsak ogleda.
Borza
Denar
Dne 10. septembra.
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja, Curiha in Trsta, narastla sla London in Praga, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Newyorka in Pariza.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal ncizpremeiijen na. 8.50—8.60, na zagrebški pa se je nekoliko učvrstil na 8.475— 8.575, v Eclgradu pa na 8.4550 - 8.55S6. Grški boni so nadalje narasli radi sklenitve nove Irgovinske pogodbe v Zagrebu na 35.03—35.73, v Belgradu pa na 34.15—34 85. Angle«ki funt je v Zagrebu popustil ua 232.31 233.91, v Belgradu pa tla 232.45-231.05. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 5.61 — 5.71, v Belgradu pa 5.70- blago.
Ljubliana. Amsterdam 2058.15 2972.75, Berlin 1750.0S-i769.q5. Bruselj 735.26-740.32, Curih 1424.22—1431,29. London 215.50—217.65. Newyork 4343.94—4380.25, Pariz 288.01-200 05, Praga 181.05 — 182.16, Trst 356.45-359.54.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 933,176 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.265, Newyorl< 307.5. Bruselj 51.80, Milan 25.075, Madrid 41.975, Amsterdam 207 55, Berlin 123.70, Dunaj 57.40. Stockholm 78.35, Oslo 76 35, Kopetihagen 67.85. Praga 12.72, Varšava 57 05, Atene 2.90, Carigrad 2.47. Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.69, Buenos-Aires 0.8225.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 80—82. agrarji.45—46, vojna škoda promptna 367-371, begi. obveznice 64-65, 8% Bler. pos. S0-S2, 7% Bler. pos. 71-73,
7% pos. Drž. hip. banke 74—75, 1% stab pos. 78-80.
Zagreb. Drž. papirji. 7% invesl. pos. SO—81. vojna škoda promptna 369—370, 9. 36S- 370, 10., U., 12. 370 bi.,begi. obv. 64 -64.50. 8% Bler. pos. 81.50—82.50 (81.50). 1% Bler. pos. 72-73 (72.50), 1% pos. Drž. hip. banke 78 bi., 7% stab pos. 8f 81. — Delnice Trboveljska 95 den., Isis 40 bi.
Belgrad. Državni papirji. 1% inv. pos. 82.50— 83 (83), vojna škoda promptna 370—370.50 (370), 10. 370 bi., begi. obv. 66.75-67 (67), 7% Bler. pos. 72.50—73.50, 7% pos. Drž. hip. banke 75-77. -Delnice. Narodna banka 5880—6[K)0, Priv. agrarna banka 230-231 (230. 231).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpr. Tendenca neizpr. Pro-med srednji.
Sotnbor. Koruza bč. in srem promptna 89— 90. - Moka bč. št. 8 97.50-102.50. Vse ostalo ne-izprem. Tendenca vzdržna. Promet 51 in pol vag
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet sreden Pšenica: inarec 16.10-16.02; 15.91, zaklj. 15.91-15.02; oktober 15.36-15.27-15.21, zaklj. 15.20-15.21. Rž: marec .14.18, zaklj. 14.12—14.14; oktober 14.00, 13 97, zaklj. 13.96-13.97. Koruza: maj 14.90, 15.02, zaklj 1502—15.04; september 15.00—15.05, zaklj. 15.02-15.04.
Chicago. Pšenica: maj 95, september 91.25, december 93.375 Koruza maj 57.625, december 55.875. Oves: maj 29, december 26.5. Rž: september 41.125, december 43.75.
Winnipejj. Pšenica: oktober 88.25. decem ber 88.875.
Živina
Mariborsko sejmsko poročilo dne 10. septem
Na današnji živinski sejem je bilo pripeljanih 13 konj, 16 bikov, 172 volov, 415 krav in 12 telet, »ku. paj 628. Cene so bile sledeče: debeli voli kg žive teže 3—3.50. poldebeli 2—2.75, plemenski 2—3. biki za klanje 2—2.50, klavne krave debele 2—2.50, plemenske krave 1.25—1.75, krave za klobasarje 1 — 1.25. molzne krave 2— 2.50, breje krave 2—2.50, mlada živina 2.25-3.25, teleta 2.50-3.50 Din. Prodanih je bilo 372 kTav. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso 1 .vrste 8—10, II. vrste 6—8, ineso od bikov, krav in lelic 4—6, telečje L vrste 8—10, IL vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—14 Din.
Speti
Slovenci na drž. strelskih tekmah
Belgrad, 6. septembra. Te dni, in sicer od 6. do 14. t. m., s« vrše v Belgradu velike strelske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Strelski spori je najbolj razvit v južnih delih naše države. Širša slovenska javnost pa je gotovo bolj malo poučena o razvoju tega s|wrta med Slovenci. Navzlic temu obsloja v naši banovini uad sto strelskih družin z več tisoč člatti. Mem temi |e tudi nekoliko strelcev, ki zadnja leta uspešno tekmujejo z najboljšimi strelci države. Tu omenjani posebno strelce iz Maribora in okolice, pa tudi Ljubljana ne zaostaja mnogo.
Danes ob 11 dopoldne se je vršila na strelišču belgrajske strelske družine, ki se nahaja v bližini Topčidera, svečana otvoritev streljanja ob navzočnosti poslanca Nj. Vel. kralja polkovnika Selako-vtča in odposianca ministra vojske in mornarice generala Rističa Po lepem nacionalno-palrio-tičnem govoru predsednika Zveze strelskih družin Jugoslavije g. Rybarja je pričelo streljanje na spominsko tarčo
Ob 2 popoldne je pričelo tekmovanje na tarčo »Cetinje«, ali takozvno splošno tarčo, za prehodni pokal angleškf tvrdke Imperial. Ta pokal brani lanski zmagovalec kapetan Života Mllrovlč iz Kra-gujevca. Po današnjih rezultatih vodijo za enkrat trite člani Mariborske strelske družine in vzbujajo vsled lega splošno pozornost. Obenem |ia moram pripomniti, da so li, sicer šele začasni uspehi vredni lem večjega vjx>šlevanja, kajti naši strelci so še utrujeni od napornega potovania, medtem ko so domačini spočiti in so do zadnjega dne trenirali na lastnem terenu.
Zato upamo, da se bodo naši strelci dobro pla-cirali na takozvani zmagovalni tarči, na kateri dobi zmagovalec naslov državnega prvaka in pa darilo Nj. Vel kralja, t. j. krasno pištolo-brovning in pa 1000 nabojev za puško kal. 7 mm.
Tekmovanje se jutri nadaljuje in se zaključuje 13. 1. m. Tudi še niso prispeli vsi strelci. Pričakujemo, da pridejo jutri ali v nedeljo Ljubljančani in Zagrebčani. O tekmah še poročamo.
JBolgrad, 8. sopt. Danes je tretji dan tokem za državno prvenstvo v streljanju. Čeravno so tekme šele v začetku Stadija, se nam zdi, dn se borimo žo celo večnost, kajti tekmovanje je ppecej naporno in vročiti«, ki ,io domn nismo vajeni, nas malo uhija. Glavna borba se vrši šo vedno nu tarči »Ootinje« ali tako
JugosfovansM lahhoattelshi rekordi v letu i934
Lahka atletika |>ri nas lepo napreduje in skoraj , ne mino večji miting, da ne bi bil postavljen kak nov državni rekord. Tako se je zgodilo ludi na zadnjem mitingu poedincev za prvenstvo države, i ki se je vršil v Ljubljani. Da botlo naši čltiiteljl "lažje Zasledovali napredek te lepo telesno-vzgojne panoge, navajamo liBto reljordov v letu 1934. ", Telit: 100 m, 10.7 Bauer J., PSK 1994 ; 200 m. m* Jarital*y B• Hašk 1933; 400 m. 50.8 .tamnlckv '"B:, HaŠk 1932; 800 m, 1:59.2 Tučan F., Hašk 1992; 1500 m, 4:11.0 Tučan F., Hašk 1032 ; 5000 in, 15:45.0 Krevs L, ASK Primorje 1938; 10.000 m, 33:44.0 BrnčanJ., SK Ilirija 1931: 1 tiru. 16860.50 m Sporn S., SK Ilirija 1032. — štafete: 4X100 m. 44.2 No-vakovič. Skok, Miokovič, Buratovič (repr Jugoslavije 1931); 44.2 Kovačič, Buratovič, Stevanovič, Bauer (repr. Jugoslavije 1934); 4 X 200 m, 1:35.4 Slamič, Kovačič. IVrovič, Skok (ASK Primorje 1932); 4X400111. 3:30.2 Madjarevič, Stevanovič, Banščak, Nikhazv (repr. Jugoslavije 1934); 100+ 200 - i-300-f 400, 2:06.6 Valtrič, Jatnnlckjr, Perpar, Močan (repr. Jugoslavije 1928); 100 + 200+ 400+ 800, 3:29.2 Tučan. Janmickv, Neferovič, Cvijetič (Hašk 1932); 200+200+400+800, 3:47.2 Zoiga, Putinja, Perovič, Skok (ASK Primorje 1932). — Tek čez zapreke: 110 m, 15.0 dr. Buratovič 1. (Con-cordia 1934); 400 ni. 57.B Stevanovič D. (Jugoslavija 1934). — Hoja: 2000 m, 9:31.6 Dobrin M. (Hašk 1924); 3000 m, 14:48.1 Dobrin M. (ASK 1925). — Skoki: v višino z zaletom 183 cm dr. Buratovič (Concordia 1931); v višino brez zaleta 142 cm dr. Buratovič (Concordia 1933); v daljino z zu-letotn 898 cm dr. Buratovič (Concordia 1934); v daljino brez zaleta 304 cm Spahič (SSK Sarajevo 1921). — Troskok: 1380 cm Miokovič (BSK 1931). S palico: 355 cm dr. Buratovič (Concordia 1934). Meti: krogla z boljšo roko 1473 cm Kovačevič (Concordia 1934), krogla z obema rokama 2572 cm dr. Narančtč (Concordia 1933); disk z boljšo roko 4452 cm dr. Narančič (Corcordia 1934); disk z obema rokama 7709 cm dr. Narančič (Concordia 1938); disk helenski stil 3796 cm Kleul (Jugosl. 1934); kopje z boljšo roko 5843 cm Messner (Hašk 1938); kopje z obema rokama 8913 cm Marijan Z. (Zašli 1934); kladivo 4899 Cioič (Hašk 1932), Stepišnik M. (Ilirija 1934): petoboj 3115.965 Banščak (PSK 1934); desetoboj 6715.46 toč. dr. Buratovič (Concordia 1934).
Športna revija ».Gorenjca"
Na igrišču Gorenjca (Jesenice) so se v soboto popoldne pričeli nastopi klubovih odsekov, ki so se nadaljevali v nedeljo popoldne. V nedeljo dopoldne je krenil pester sprevod tantov, deklet in uaraščajnikov, narodnih noš s fanti na okrašenih kolesih na Čelu k sv. maši, ki se je darovala za umrle Člane. V sprevodu je igrala godba KPD.
Rezultati: Nogomet SK Rateče (jun.) : Gorenjec (jun.) 0 : 6; rezervi SK Kovinar (Jcs.) : Gorenjec 5:1.
Hazena ob 9 zvcCer Jadran Ljubljana : Gorenjec 10 : 6. Pri tej tekmi Gorenjec ni nastopil kompleten.
Nedelja: lahka atletika ob sodelovanju Ilirije, Korotana Ljubljana in Kovinarja Gorenjca (Jesenice).
Tek 100 m I. Natlačen (G) 11.8 sek, Soklič (G), Žuajnar, Kor.
Krogla Jeglič (I) 12.28 m, Zvan (G) 10.49, Klinar (G).
Tek 30110 m Jamar V. (J) 10.13.4 sek, Dolin-šek 10.27.6. Kor. Benedičič (Kov.).
Dekleta: GO m Torkar S. 9.6 sek.;
100 m Smolej E. 14.2 sek. Starlale so samo članice Gorenjca.
Skok v daljavo: seniorji Natlačen 5.77 m, Klinar J. (G.) 5.48 m, Anfic (Kor) 5.10 m.
Disk; Jeglič (J) 34.14 m, Zvan (G.) 29.20 m.
Tok na 400 in: Klinar (G) 55.5 sek., Jamar (J) 59.fi.
Juniorji 200 m: Meceli L. (O) 33.4 aek.
Sledila je glavna nogom. tekma med B moštvom Ilirije in Gorenjccm. Rezultat, katerega so z dvema enajst metrovknma postavili Ilirijani sobi v korist Je 7 : 2 (5 : 0). Rezultat sam ne odgo-
z,vani splošni tarči, nn kateri se serije strelov lahko poljubno ponavljajo, zu končno ooeno pa šteje le ona najboljša serija iz ležečega položaja in dve najboljši katerega drugega, u. pr. klečečega ali stoječega. Včeraj so na toj tarči prevzeli vodstvo Kragu-jevčani, za njimi sledijo Mariborčani iu nato šele pridejo Belgrajčani, ki sicer zelo veliko streljajo, a broz uspeha. Najbrž jim jo zelo nerodno, ker so nu lastnem terenu vsaj edou izmod njih ne moro vriniti mod prvo.
Dosedanji rezultati pn še vodno niso dev finitivni, ker so tekom prihodnjih lahko še mnogo izpromeni.
Razpoloženje na strelišču je različno. Nekateri strelci so dobro volje, kor jim jo bila .sreča mila in so imeli lepe uspehe, drugi se pa zopet držo klavrno, ker jim je v kakšni dobri seriji odšel en strel bogve kam, samo ne v tarčo. Tako se je n. jir. tndi našemu najboljšemu strelcu pripetila smola, da se mil je pokvarila puška in mora sedaj žalostnim srcem gledati, kako mu drugi uhajajo pred nosom. Upamo pa, da bo jutri že zopot lahko tekmoval.
Poleg tarče »Cetinje« so je vršilo dnnos tudi hitro streljanje, t. j. 10 strelov v oni minuti. Tu je dosegel Kragnjevčan Nemanja Markovič rezultat 76 krogov, s katerim bo ostal najbrž na prvem mestu te kategorijo.
Medtem, ko so bo tekmovanje na splošni tarči nadaljevalo, prične jutri tekmovanje na tnko zvani »Zmagovalni tarči« za naslov državnega prvaka. Tu se bo borilo med sev boj le majšo število strolcov, ki obvlndajo vse tri položaje v isti meri. Vsakdo od njih mora ondati po 40 strelov iz vsukega stava, skupaj 120 strelov. Ponavljanje ni dovoljene*. V koliko so da 7.a enkrat presoditi, so favtv riti za ta naslov Nemanja Markovič in Dra-gutin Milovanovič iz Kragujcvca, Ivan Markovič, odvetnik iz Čupri.ic, industrijalec Bla-goje Joeič iz Belgrada in prof. Cestnik Fero iz Maribora, večinoma bivši prvaki razon Markoviča in Joeiča.
ITdeležencov je šo_ vedno malo, mnogo manj kot je bilo pričakovati, čeravno so vozne olajšave zelo ugodne. Meti drugimi strelci so danes prispeli tudi strelci iz Nt>-vega mosta, dočim še vedno pogrešajo Ljubljančanov, Zagrebčanov in Novosadčauov.
varja poteku igre, kajti mestoma je moštvo Gev renjca preneslo vso borbo na llirijansko polovico Igrišča. Tekma je jiotekla popolnoma lair. S temi rezultati se je ASK Gorenjec predstavil jeseniške*-tliu občinstvu ter pokazal sadove dveletnega tihega dela.
I. nacijonalni tenis turnir za prvenstvo Celja in Snvinjske doline
Be je vršil v dneh 6., 7. in 8. septembra t. I. r Celju Vsled deževnega vremena sc jp moral turnir oeligrai' ua igriščih g. inž ilakuscha pri evangeljski cerkvi.
Rezultati so bili v semifiiiulih in finalih sledeči:
Gos|>odje posamezno: Mitič-Holzinger 6:3, 6:3; Leyrer-1 oplak 6:2, 4:6, 9:7; Fridricn-Alba-neze 6:4. 6:2, Čikoš-Mogin 6.4, 6.2.
Semifinnle: Mitič-Lcvrer 6:4, WO; čikeiš-Fridrich 0:6. 7:5, 6:4.
Finale: Mitič-Cikoš 6:4, 3:6, vsled teme pa se jc igra prekinila ter je Čikoš predal g. Miti-ču ostali set iu s tem prvenstvo
Polnlinnle dam: Serntc-VVesten lise 6:3, 6:2; Voglnr-Westen Lisclot 6:1, 6:1.
Finale: Sernec-Voglur 6:4, 6:2.
Prvuk kutegnrije B jc postal g. Gogala z zmago nad Senekovičcn 6:2 in 6:4.
Dublc gospodov: Fridrich-Top ak proti Či-koš-I.evrer 6:4, 6:2; Mitič-Mogiu j roti Scncke>-vič-Albaneze 6:2, 6:3.
Finale: Mltič-Mogm proti Fridrich-Toplak 6:2, 6:1.
Mixed Dublc: Mitič Sernec proti Babič-To-plak 6:1, 6:4; Voglar-CikoJ proti VVesten Lis,-Mogin 6:3, 3:6, 6:1; finale Sernec-Mitič proti Voglar-Cikoš 6:4, 6:1
Pri tem turnirju so se najbolj izkazali gdč. Sernečeva ter g. Voglur iz Mariboru, g. Toplak iz Celja in gg. Mitje, Čikoš iu Fridrich. V nedeljo zvečer je bil pri Stegu dtužnbni večer, kjer so vsi prvaki prejeli krasna darila.
ALI STE ZE POZABILI
Še por dni je do nočne nogometne tekme med uslužbenci cestne železnice proti dohodar-stvenim uslužbencem. Zainmanie za to prireditev postaja od dne do dne živahnejše, saj je jz vsen znamenj sklepati, da bo /adeva sila resna. Moštvo uslužbencev cestne železnice pridno trenira in vedno bolj se gluse glasovi, da preti 14. t. m. dohodarstvcnim uslužbencem prvi — poraz. Toda le-ti so odločeni ohruniti svojo re-portacijo ter so pripravljeni na hudo bitko, vendnr pa se prvi kakor elrugi zavedajo, tla je treba priboriti zmugo samo z lepo igro, ki edina nudi športni užitek. V tem pričakovunju ne zamudite prilike ter si nabavite vstopnice v pred-produji.
SK. Slovan, boks trkclja: V nnvlo oh 19 se pričnejo zopet treningi v telovodnicl an Lodlnl. IVe-ninffo bo vodil črnec Klel Ourney, profeKiotmlnl hok sar. TrtniliLffl ko važni, ker Ihj t. ni. nastop. VabljcDl wo tudt novinci, prijavnlno Tlin lfl,— članarini! Din 5.— na niMUM-'.
Olimpijski Šport itev. 9 r.a inuiv soptomber je ravnokar iv.Sol z zelo bogato vtcblno. /avnimiv iu mi/t vse potičoa članek o globokem .startu h primernimi skicami sn tiatlnljuje. Nato sliMl Mauok pri7.iinneprn apnrtnoga '/..travnika g dr. Dolnlča.rJn o tv.lilrt molo,le Ur o uporabi srodat^v za rnasaio. Prvenstvo pooitiucov,
jc vrftllo v Ljubljani, Je opremljeno z uekjiierhnt prav posrečenimi slikami. V tein Nnnku plsis- ostro Kritizira orsraniMielJo toga tekmovanja ter se zrlo po drobno peča z ticdmlatiki im-i po«amoMilh epewtnlh tm-!*ravah. Tudi na račuu sodnikov, 7|as 1 i ,UarterJu, Jc navodeulh nekaj ostrih opazk. Dalje « bavl pmec s posameznimi atleti. Vato sledi Mnnok 7 rir/iutall o prvenstvo v Zagrebu. Tndi tu Jo vixi dobrih fotografskih posnetkov. V članku prvenstva Hclgrndn ko na vedeni samo rezultati tekmovanju. Nato «l«dl članek • Angleži v ZnirrcbU' k allko angleške Ktudentov.tke reprezentanc* in rozultatl. ki so bil! doseženi na tem mitingu O. Dobrin se bavl podrobneje v članku -Rlar tor mora nimiu-vatl pravice tekačev 7. navodili I »tar ter ju i tokačov, zlasti glede prostanka mod poveljem •poior. In atrelotn. Met zaključuje .Domači pretrlod., •Ollmpljnke vesti«. •Zunanji pregled« ter »Trolrnj v Bdtnaln. Na naslovni «trani Je »lika o taku na .vw m s jirvmiKtva Jugoslavije, ki se je vrfiilo v Ljubljani (v vodstvo Brnčan), na rndtijl strani pn Je nnJnnveJUn lista t»e»toriee najboljših Jugoslovanskih lnh-kontletov. Olimpijski Šport se naroča v Zagrebu, ItntTova ultra 21, IT .nadstr., ler stane letno M Din, pollrtno 211 Din. posamezna številko, ki lo jc dobili v trafikah, ua tiU.iw i dinarje
S „Princeso Olgo" v Sv. deželo
Jeruzalem, 1. sept. 1935.
Potovanje v Sv. deželo ni danes nič izrednega. Pot od Trsta do Aleksandrije ali Jafe in dalje do Jeruzalema je bila v slovenskih knjigah in časopisih že večkrat opisana in nov potopis bi ne mogel nuditi nič novega in zanimivega.
Zato ne bom popisoval pota, ki sem ga v dneh od 23. do 27. avgusta napravil po Sredozemskem morju od Trsta do Haife. Le rad bi opozoril tiste, ki si žele potovati, na parnik, ki me je iz Trsta ponesel v Sv. deželo. Ta parnik je »Princesa Olga«, krščen šele 23. maja t. 1. Pri nas je skoro nepoznan, a vendar utegne ščasoma postati poleg »Kraljice Marrje« eden najvažnejših turistovskih par-nikov za Dalmacijo, Grčijo in Egipet, gotovo pa najprikladncjši romarski parnik za vse, ki bodo iz Srednje Evrope potovali v Palestino, Dobro ga poznajo Angleži, Nemci, Avstrijci in Egipčani; ne bilo bi prav, če bi ga ne poznali tudi Jugoslovani, saj je last Jugoslovanskega Lloyda in nam nudi ne samo najprijetnejšo, marveč tudi najcenejšo zvezo med našo domovino in Palestino,
»Princesa Olga« po tonaži sicer nekoliko zaostaja za »Kraljico Marijo«, a jo dosega po lepih, udobnih prostorih. Po čistoči, ki vlada na njej, jo morda celo presega; tako vsaj so mi pripovedovali uslužbenci, ki so bili prej na »Kraljici Mariji« in jih je družba sedaj premestila na »Princeso Olgo«. Potniku nudi vse udobnosti modernih razkošnih parnikov. V kabini imaš tekočo vodo, poleg kabine, če želiš in nekoliko doplačaš, lastno kopel; moraš pa ita tudi na krov in se tam skopati ali pokazati svoje plavalke zmožnosti v zato pripravljenem bazenu, nato pa se solnčiti na odprtem krovu. Najprijetneje pač dene čistoča, ki vlada na arniko, ne samo v kabinah, ampak tudi na hodni-u, stopnicah, na krovu in drugod.
Vožnja po njem je jako mirna. Prvotno je bil namreč angleška last in je bil zgrajen za težke prekooceanske vožnje v Južno Ameriko; zato pač z lahkoto kljubuje valovom Sredozemskega morja, ki samo tam okoli Krete nekoliko silneje pritiskate t njegove boke.
Med uslužbenci je kakih 20 Slovencev. Najvplivnejši je »gospod Janko«, šel salona, ki ima vrhovno nadzorstvo nad kuhinjo in obednico. Njegova glavna ski4> je, da so vsi potniki zadovoljni, in v čast mu bodi povedano, da ima v tem po-gledn zelo srečno roko. Doma je iz Zagorja, a njegova družina stanuje sedaj na Bledu. Tudi obe sobarici, ki sta na parniku, sta Slovenki, ena iz Radovljice, druga iz Guštajna.
Ker govorim o Slovencih na parnikn, naj še nekaj omenim. »Princesa Olga« ima svoj salonski jazz-orkester, ki ga to poletje sestavlja 5 slovenskih akademikov, samih Ljubljančanov; vodja orkestra je stud. phil. Drago Zaje iz Šiške. Trikrat dnevno nastopajo, rjutraj in popoldne s koncertno, >o večerji pa s plesno glasbo. Z doma so že od onca maja in ostanejo na parniku toliko časa, dokler jih akademske dolžnosti ne bodo prisilile, da menjajo glasbene instrumente s knjigami. Hvalevredna je podjetnost teh mladih fantov, ki si hočejo med počitnicami z glasbo toliko prislužiti, da bodo
Prof. Silvo Breskvar;
E
r
Ki
mogli doma zopet dva semestra brezskrbno dihati, plačati pri vpisu na univerzo takse in si nabaviti skripta. S prikupljivim nastopom, še bolj pa z lepimi komadi, ki jih nudijo, zbujajo med potniki veliko pozornost in so deležni splošnih simpatij. Veliko so mi v odmorih pripovedovali o zanimivih doživljajih na pomorskih vožnjah. Tudi v Jeruzalem so že porotnali, ko se je parnik za en dan ustavil v Haiti. Kazali so mi odpustke, ki jih hranijo za svoje matere in druge domače kot spomin na sv. kraje.
Parnik »Princesa Olga« vozi po stalno začrtani progi. Vsakih 14 dni prevozi progo Trst—Split— Dubrovnik—Pirej—Aleksandrija—Haifa in nazaj. Pri tem se v vsakem izmed omenjenih mest ustavi toliko časa, da morejo potniki izstopiti in si ga ogledati. Zato je znan predvsem kot turistovski parnik. 6 dni se voziš do Aleksandrije; med potjo si obiskal Split, Dubrovnik, Pirej, Atene. V Aleksandriji izstopiš egiptovskim in palestinskim vizumom, si v 14 dneh ogledaš natančneje Egipt in Palestino, nato zopet vstopiš v Haifi in si v naslednjih 6 dneh v Trstu,
Ko sem se 23, avgusta vkrcal v Trstu, sem bil prepričan, da najdem na parniku kakega potnika, ki potuje kol romar v sv. kTajc, da si bova delala družbo. Toda zmotil sem se. Med 150 potniki, ki so vstopili v Trstu, je bilo le par katoličanov, a še od teh nihče namenjen v Sv. deželo, vse drugo so bili Judje in muslimani. Judje so bili večinoma iz Nemčije, ki zadnji čas v obilnem številu prihajajo v Palestino in si tu ustanavljajo novo eksistenco. Muslimani so pa bili iz Egipta in so se vračali iz evropskih letovišč in zdravilišč zopet v svojo vročo domovino. Samo dva sopotnika sta se zanimala, če bo v nedeljo na parniku sv, maša; mlada tržaška Slovenka, ki je izstopila v Pireju ln odšla na Kreto, nakurpovat za svojega gospo-darja-lrgovca kolonialno blago, pa aleksandrijski juvelir, po rodu Slovenec, ki je bil po trgovskih poslih v Franciji in Švici, nazadnje se je pa hladil še nekaj časa v naši Rogaški Slatini. Žal na parniku ni kapele in sem mogel med potjo maševati samo dvakrat, t, j. v Splitu in v Aleksandriji, kjer se je parnik zjutraj ustavil.
Ker je gotovo, da se bo s »Princeso Olgo« vozilo vedno več jugoslovanskih domačinov-katoliča-nov, je nujno potrebno, da oarnik dobi čimprej kapelo, kakor je že na »Kraljici Mariji« in k«kor jo ima n, pr. vsak italijanski parnik. Težko mi je bilo, ko so mi mladi Dalmatinci-pomorščaki tožili, da že mesece in mesece niso bili ob nedeljah pri sv, maši in da jim ni mogoče opraviti sv. zakramentov. »Gospod Janko«, ki tudi sam težko občuti ta nedostatek. mi je zaupal, da bodo parnik pozimi nekoliko preuredili in pri tej priliki skušali dobili tudi prostor za kapelo.
Upamo, da bo Jugoslovanski Lloyd upošteval ne samo želje duhovnikov, ki bodo potovali na njem, ampak tudi drugih potnikov, zlasti onih, ki bodo na njem romali v Sv. deželo. Šele, ko bo na parniku možnost maševati in se udeležiti sv. maše, ga bodo rade uporabljale palestinske romarske skupine.	Dr. A. Snoj.
Vedeževanje iz zvezd
Od nekdaj je človek stremel zvedeti, kaj mu je namenjeno v življenju, kakšno usodo so mu namenile višje sile. Smatral se je in se še Bmatra povezanega s tisočerimi naravnimi in nadnaravnimi vezmi na vidni in nevidni svet, obljuden z duhovi, ki odločajo o bodočnosti njegovih dni. Prepričan je bil, da more spoznati naklepe teh bitij, pa naj bodo bogovi, polbogovi ali karkoli že. Da bi dosegel svoj smoter, Be je posluževal posebno v starem veku predmetov, pojavov, živali in ljudi, o katerih jc menil, da so v kakršnikoli zvezi z onostranstvom. V žuborenju svetega studenca, v šumenju svetih dreves, prav posebej pa v skrivnostni govorici bogu posvečenih in zamaknjenih oseb je videl izraz božje volje. Spomnimo se le na rimske avgure, Sembilje, na čarovnike in pre-rokovalce srednjega veka in končno tudi na pro-slulo Madame de Thfebes, ki je neposredno pred svetovno vojno pošiljala vsakoletne prerokbe v svet ter vzbujala pozornost daleč izven meja Francije. Nismo pač nikoli dovolj izobraženi in prosvitljeni, da bi popolnoma odoleli skrivnostni moči te ali one vraže. V ropotarnici zablod človeškega duha, ki imajo namen spoznati prihodnjost, stoji v ospredju astrologija ali nauk, kako se vedežuje iz zvezd.
Avstrologija ima svoje počelo v božjem če-ščenju Sonca, Lune, premičnic in drugih zvezd. Eno izmed najvažnejših ognjišč tega malikoval-stva je bila dežela med Eufratom in Tigrisom, starodavni Babilon. Tn je bila tndi zibelka umetnosti vedeževanja iz nebesnih prikazni. Iz Babilona je našla pot v najbolj oddaljene predele sveta. Sprejel jo je skrivnostni Egipt, uklonila si je pro-nicavega in prosvetljenega grškega duha ter podjarmila ponosni Rim. Lažji je bil njen polet proti vzhodo, v dežele polmeseca, preko Indije in Kitajske ter naprej na Japonsko. Prodrla je v vsa verstva, usužnjila vse narode in stanove. Njenim sodbam so Be pokoravali kalifi in cerkveni knezi, maharadže in cesarji, preprosti ljudje ter glasniki znanosti in umetnosti. Življenje na Zemlji in usoda posameznika je bila po naukih astrologije le nekak odmev prikazni in dogodkov na nebu. Zajedla se je v javno in zasebno življenje ter imela prvo besedo pri resnih zadevah pa tudi pri malenkostnih opravilih, ki jih vrši človek vsak dan. Hišni astrologi velikašev in bogatinov so določevali ugoden čas za vojne pohode, za vladna in druga važna in nevažna posvetovanja, za zabave, lov in podobno. Zvezde so odločale, kedaj so je treba briti, striči lase, menjati obleko in vršiti brez števila drugih vsakdanjih opravkov. Človek je postal popoln suženj zvezd. Vsak njegov korak-vsako njegovo delo je moralo biti v skladu z »ognjenimi črkami«, ki jih je božja roka napisala na svodu neba. Neznosna duševna mora je tiste čase tiščala svobodnega duha k tlom.
Tudi srditih sovražnikov astrologiji ni primanjkovalo. Opomini in razlogi teh ljudi pa so bili kakor slaboten klic v viharju. Nasprotniki niso mogli omajati ugleda astrologiji, osmešiti njena po tisočletni rabi posvečena pravila, skratka, uničiti vero v skrivnostni vpliv nebesnih teles. Šele prosvitljeni dobi se je posrečilo, da je, pa prav temeljito, pomedla z astrologijo. Dandanes živi še v deželah na Jutrovskem, pa tudi na Zahodu Je precejšnje število takih, ki za drag denar prerokujejo iz zvezd ter se bogatijo na račun neukih ljudi. Vsako leto izide vse polno astroloških knjig, koledarjev in priročnikov v državah najbolj »naprednega« predela na Zemlji, pa ne iz znanstvenih nagibov, temveč za širjenje te laži-vede.
Po naukih astrologije imajo mimo Soncn in Lune najjačji vpliv premičnice ili planeti. V po-stev pridejo le tisti, ki so vidni z golim očesom in so bili znani že v sivi davnini. To so; Merkur,
Venera, Mars, Jupiter in Soturen. Prvotno niso te zvezde nosile nazive bogov. To poimenovanje izvira od Babiloncev, od katerih so ga prevzeli Grlri, le da so tuja, barbarska Imena nadomestili z imeni domačih božanstev. Rimljani pa so jim nadeli odgovarjajoče latinske nazive, ki se jih še dandanes poslužujemo. Imena planetov nas spominjajo na nekdanje oboževanje teh zvezd, iz katerega je vzšla astrologija. — Vsak planet ima vse lastnosti boga, po katerem Je dobil ime. Par zgledov naj zadostuje. Luna, ki so jo s Soncem vred prištevali med planete, je ženske narave, kraljica noči, pospeševaleljica rodovitnosti ter vlada telesnemu življenju vsega, kar leze in gre. Mars, bog vojne, povzroča seveda vojno pa tudi umor, rop, zakonolomstvo in podobne nevarne reči. Merkur poraja učene ljudi, trgovce, pravnike in mahedrave značaje. Kdor se hoče temeljiteje in podrobneje poučiti o teh in podobnih zadevah, naj vzame v roko veliko isdajo sanjskih bukev. V tej imenitni knjigi so vse te stvari natanko popisane.
Prevladovanje planetov nad ostalimi zvezdami izhaja iz njihovega lastnega gibanja po nebesnem svodu. S spreminjanjem lege se spreminja njihov upliv, morejo pa se tudi medsebojno jačati ali slabiti. Posebno usodni so takrat, kadar so blizu skupaj ali v konjunkciji. Zanimiva je trditev astrologov, da so bili ob ustvarjenju sveti zbrani vsi planeti na istem mestu neba. Ko se bodo zopet sešli, se bo končal naš svet v vesolj nem požaru, iz njegovega pepela pa se bo rodilo novo svetovje. Življenje na Zemlji se bo zopet po novilo v istem redu in natanko tako kakor v prejšnjem svetovnem obdobju. Tu srečamo nauk nekaterih grških in drugih modrijanov o »večnem povratku« vsega, kar je bilo, kar je in bo.
Poleg planetov in stalnic so odločevala o usodi narodov in posameznikov tudi ozvezdja, od katerih so imela ozvezdja v ekliptiki (pot Sonca, Lune in planetov na nebu) prvo besedo. Medsebojna lega premičnic in njihova lega v tem ali onem ozvezdju v zvezi z drugimi osnovami astrologije, ki Jih pa ne moremo vseh navesti, so tvorile podlago za vedeževanje in prerokovanje. Za določitev usode poedinea je bilo potreba najprej ugotoviti stanje zvezd in ozvezdij v trenotku njegovega rojstva. Astrologi so mu napravili horoskop ali preglednico stanja zvezdnega neba v danem trenotku. Šele iz horoskopa je bilo mogoče napovedati značaj in usodo dotičnika. Določitev horoskopa pa je terjala mnogo znanja, truda in dolgih računov.
Astrologi so morali tedaj dobro poznati nebo in njegove zakone, da so bili kos takim in podobnim nalogam. Zato so morali gojiti tudi astronomijo, morali so biti tudi astronomi.
S to ugotovitvijo se nam odkrije velikanski pomen astrologije za napredek znanosti o zvezdah. Brez astrologije bi astronomija ne dosegla že v starem veku tako zavidljive višine. Človeštvo bi še dolgo tavalo v temi, preden bi si ustvarilo pravo podobo o nebesnih telesih in o pojavih v vesolju. Iz tega razloga moramo biti hvaležni tistim možem, ki so v davni preteklosti s trdno vero v srcu opazovali z višin babilonskih svetišč z zvezdami posulo nočno nebo in polagali temelje današnji astronomiji.
Septembersko nebo. Rimska cesta deli nebo precej točno v vzhodno in zahodno polovico. V Vozniku se pokaže znad severnega obnebnika ter se skozi Perzeja, Kasiopejo, Laboda in Orla boči preko neba, dokler v ozvezdju Strelca ne izgine. Na zahodni strani sta Volar z Arkturom in Kačenosec. Nad slednjim se razproslira razsežno ozvezdje Herkula. Blizu nadglavišča sveti Vega v Liri. Globoko na obzorju najdemo zahodno od
Strelca Škorpijona z rdečim Antaresom. Na vzhodu se dviga četverokot Pegaza ter ozvezdje Andro-mede. Pod njima vzhajata Oven in Ribi. V poznejših večernih urah se pokažejo Gostosevci in ostale zvezde Bika, ki nam naznanjajo prihod mrzlih letnih časov.
Merkur je sedaj v naših krajih neviden. Venera se bo v začetku meseca preselila na jutranjo nebo, kjer bo v drugi polovici meseca svetila kot Danica. Jupitra in Marta le s težavo zapazimo na večerni strani neba, takoj po zahodu Sonca. Pač pa je prišel do veljave planet Saturen, ki ga vidimo v tem mesecu celo noč. Giblje se v ozvezdju Vodnarja, vzhodno od Strelca, zato je bolj nizko nad obnebnikom.
Dne 4. septembra sreča Luna Jupitra in Marta, 12. se sestane s Saturnom in 25. z Venero kot Danico. 23. septembra, malo pred polnočjo prekorači središče Sonca nebesni polutnik. Tedaj je jesensko enakonočje in začetek astronomske je-
Poizvedovanja
Najdena Jo bila ročna torbica z vsebino: vele-sojms>ka legitimacija, mala vsota donarla ta drugo. Dobi so Jegllčova 10/15.
RAZ P1S
Upravni odbor državne meščanske šole v Mo-stah-Ljubljana, srez Ljubljana-okolica razpisuje eno stalno mesto šolskega sluge z nastopom 1. oktobra t. 1, Sprejemni pogoji so razvidni z občinske oglasne deske. Prosilci naj vlože pravilno opremljene prošnje najkasneje do 20. septembra t. 1. občini Moste, kjer se dobe tudi vsa pojasnila, — Moste, 10. ser -tembra 1935. — Upravni odbor drž. meščanske šole v Mostah.
Metlika
Jeseni v Belo Krajino! Letošnja jesen je izredno topla. Izletniki dobijo v bližnjih vinogradih prvovrstno grozdje po zelr nizki ceni. Kdor pa ne ljubi tega božjega sadu, se lahko okoplje v Kolpi, ki ima še sedaj 26 stopinj C.
Nesrečna številka 13. Na dan tekem dvose-dežnih letal je na poljani pri vasici Zaluka pristalo letalo s tekmovalno številko 13, tina Breuget. Na poti iz Sarajeva v Zagreb sta letalca zgrešila pot in ker jima je zmanjkalo bencina, sta morala pristati. Opazovalec je telefo-nično iz Metlike naročil v Zagrebu bencin. Med tem časom pa je prijazni pilot tolmačil radovednim gledalcem tajnosti kompliciranih apara^ tov. Proti večeru sta nadaljevala pot v Zagreb.
Višnja gora
Letina. Jesenska setev, pšenica, ječmen, rž je zelo dobro obrodila. Istotako oves in proso. Tudi ajda dobro obeta, kjer ni bilo toče. Vso ajdo pa je vzela toča v Višnji gori, Starem trgu in Peščenjeku. Tudi koruzi je toča zelo škodovala, otolčeni stroki imajo samo do polovice zrna. —
Polževo je ob nedeljah dobro obiskano od tujcev. Nedavno so tja napravili izlet občinski tajniki domalega iz cele Dolenjske. Pot na Polževo je prijetna, gladka, po senčnem gozdu. Sedaj delajo cesto do smučarskega doma, tako, da bo avto vozil do praga. — Glavna sezona za Polževo je pozimi za prijatelje belega športa. Preteklo zimo je poseben vlak vozil vsako nedeljo smučarje: 400 do 600 smučarjev je izstopilo samo na vi-šenjski postaji ob nedeljah.
Naši dijaki so za odhodnico igrali »Luč z gora«. Izvrstno so igrali. Udeležba občinstva obilna.
«HHHaai
Praga
tovorne avtomobile in avtobuse, primerne za plinske generatorje, prodaja zastopstvo Zagreb, Svačičev trg 12 na mesečne obroke do 18 mesecev. Enako tudi vozila z Diesel-motorji. (1)
Semensko pšenico
selekcijonirano prvovrstno, zanesljivo seme, oddaja po ugodni ceni tvrdka
A. VOLK
Ljubljana, Resljeva c. 24
Zahtevajte ponudbo in viorecl
tt
s®®®®®®®®®®®®®®®
Šolske potrebščine
po najnižjih cenah nudi
trgovina H. NICNAN Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
ffl®®®®®®®®®®®®®®®
novosti
v
PRINAŠA TVRDKA
tt
VEKA"
MARIBOR.
Točasno
LJUBLJANSKI VELESEJEM paviljon „E".
+
UradniStvo ln delavstvo tovarne Dragotln Hribar v Ljubljani sporoča žalostno vest, da je dne 10. L m. umrl njihov dobri in nepozabni šef, gospod
DRAGOTIN HRIBAR
veleindustrijalec, častni predsednik Ljubljanske borze, častni predsednik Zveze industrljcev 1.1, d., i. t. d.
Nepozabnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poli v četrtek, dne 12. septembra 1935 ob 16. uri iz doma žalosti, Zaloška cesta šl. 14 na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranimo mu hvaležen in trajen spomin I
Ljubljana, dne 10. septembra 1935.
Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
Javlja tužno vest, da je umrl njen soustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod
Dragotin Hribar
veleindustrijalec v Ljubljani
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 12. septembra 1935 ob 16 izpred hiše žalosti Zaloška cesta it. 14
Velezaslužnega pokojnika bomo ohranili v trajnem in častnem
spominu
Upravni svet
MALI OGLASI
V malih oglasih vetja vsaka beseda Dla l-—: ienltovanjskl oglasi Din I'—. Najmanji! znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega snačaja se račma enokolonska S mm visoka pedtaa vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilll znamko.
Osmoeolcu
oddam stanovanie in	zajtrk proti inatrukciji.	Ponudbe upravi »Slov.« pod
■ Vesten« St. 11152.	(D)
Za šolo
mamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov aktovk, map, peresnic in drugih šolskih po-, trebščin. Dalje čevlje in obleke po izredno nizkih cenah.
ANT. KMSPER, LJUBLJANA
llužbodobe
Pletilca
(Linkastricker) rabi takoj za Belgrad Angleška trikotaža. Boža Savič, Belgrad, Kataničeva 20 (b)
Stavbenika
ijčetn za zidavo dvostan. hiše ob Dunajski cesti -ea. 30.000 Din gotovine, drugo hranilne kniižice Ljudske posojilnice. Na-»lov r upravi »Slovenca« pod H. 11157.	(b)
Trgovska učenka
■drava in pridna, absolventka 3 razredov realne fimnazije — želi vstopiti kot nčenka r trgovino — tudi sa deželi. Ponudbe opravi »Slovenca« pod K. 10936.	(a)
Vrtnar
mlad, priden in pošten, izačen v trgovski vrtnariji, vajen tudi nekoliko rezanja, išče službo za takoj. Gre tudi za tekača ali kaj sliinega. Naslov v upravi »Slovenca« pod H. 11127.	(a)
Ekonom
mlad, ueožeojen, z večletno prakso, želi službo. Na.slov v upravi »Slov.« t Mariboru pod it. 2153.
Spretna gospodinja
išče službo v župnišču. -Vešča ie tudi vseh gospodarskih del. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 2152.	(a)
mm\
Mizarskega vajenca
z vso oskrbo takoj sprejmem. - K. Golob, mizarstvo, Celje-Gaberje. (v)
Vajenko
sprejme takoj modistinja. Tršan, S*v. Petra c. 7. (v)
a
Pouk v klavirja
prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom. Pfielinikova, Gosposka ul. 4, Ljubljana, u
Gospodične
sprejmem na dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Ponudbe upr. »SI.« pod »Šivilja«.	(u)
Tečaji nemščine
Delavski zbornici: za-četniiki, nadaljevalni in konverzacijski. Vpisovanje mladine ob 2 (vhod iz Čopove ulice, zadnja vrata, levo), odraslih ob pol 7 (glavni vhod, desno), (u)
Osmošolec
išče injtrukcije v vseh gimnazijskih predmetih proti plačilu ali za brez plačno stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 10981.	(u)
Posojila
na vložne kniižice dale Slovenska banka. Liub liana Krekov trg 10
Knjižice
vseh zavodov kupim po naivišji ceni. • Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože. zastopnik tt. »Financier« Liubliana. Gledališka 4 č
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite
najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje! Priložite znamkol Rudolf Zorč, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10.

Sostanovalca-dijaka
iščem k sinu osmošolcu, Debevec, Gosposvetska c
št. 10-11.	(D)
Dijaka
boliše družine sprejmem t vso oskrbo. Lepo stanovanje s kopalnico. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11129.	(D)
'8ZBE033
Stanovanje
lepo, solnčno, dve sobi, kuhinja - takoj oddam ali s 1. oktobrom drž. uslužbencu, mali družini z odraslimi člani - za 250 Din. Pogoj: poštena, mirna in snažna stranka. Vprašati: Ob Zeleni jami 11, priti, desno.	(č)
Les za knjižice
dobavimo vsako količino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zamenjava« št. 11089.	(1)
Prodam posestvo
v bližini industrijskega kraja Zagorje, eventuelno z gostilno ali gostilno brez posestva Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10992.
Zopet smo cenejši!
Ia športni suknjič 95 Din. trenchcouth (20 Dm Specialna izbira nump-. modnih hlač, perila itd Pre-sker, Sv. Petra c, 14. (I)
Premog, drva
SLOVŠA
Kolezjjska ulica 19. Telefon 39-14
VINA
Za težko delo je močno vino! Dobite gn najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
Solastnika hiše
sprejmemo. Delež plačliiv tudi s knjižicami. Ponudbe na upravo "Slovenca« pod »Nova zgradba 500« št. 11153..	(p)
Lepa hiša z gostilno
v Ljubljani VIL, ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina, tuja valuta« št. 11105. (p)
T
Nogavice, rokavice
m pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari
Telefon 205«
✓ > PREMOG KAKI10PAKETK DRVA KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulic« šj. 5.
Trboveljski premog,
suha bukova drva. carbo-pakete tn oglje prodata Bartol Anton. Tvrševa 46 Telefon 35-40
Otroške vozičke
moderne, prodaja po tovarniških cenah Novel Frankopanska 21, Šiška. Nt zamudite ugodne prilike!	(1)
Novo kislo zelje
prvovrstno, po brezkon-Kurenčm ceni, vsako množino dobavlja Homan, Sv Petra c 81. Tel. 35-39. (1)
Prelog, Ljubljana, 2idov- ČITAJTE IN ŠIRITE ska ulica in Stari trg. (1) »SLOVENCA«
ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI
naznanja tužno vest, da je umrl njen zaslužni dolgoletni podpredsednik in predsednik industrijskega odseka, gospod
DRAGOTIN HRIBAR
industrijalec
Blagopokojnik si je v neumornem, požrtvovalnem delu v zbornici pridobil za napredek industrije in pospeševanje našega gospodarstva nevenljivih zaslug in ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini našega
gospodarstva
Slava spominu in delu blagopokojnika!
iLljs
Butelke
in šampanjske steklenice kupi Fr. Kham Miklošičeva cesta.	(k|
Lesen kip sv. Roka
višina ca. 90 cm — kupi Zupni urad Slovenjgradec.
Namiznih jabolk
več vagonov, za izvoz — kupimo. Ponudbe z navedbo vrste in cene na: M.. Jevak, Liubliana. Miklošičeva 13.	(k)
Staro Halo, zlato zo&ovie
ln srebrne f rone
kupujem oo nalviSiih dnevnih cenah A. KAJFE2 urar
Liubliana, Miklošičev« 14
Kupim takoj
dobro ohranjen srebrn nerabljen jedilni pribor za 12 oseb. in rabljen hladilnik, t dobrem stanju, no električni pogon. Naslov: N. P. 15, podružnica Slovenca« v Celju. (k)
Barometer
kupim. Ponudbe upravi
Slov.« pod št. 11125.
»Barometer« (k)
Iščemo parni kotel
ali lokomobilo 20—30 m* ogrevalne površine - ter dinamo 20 kw, 220 330 voltov. Pismene ponudbe na: Dr. Mirkovič. Zagreb, Branimirova 41.	(k)
Širile »Slovenca«!
Tinčkove in Tončkove prigodo
125.
Kje je Tonček?
7ItT
Medtem, ko se je Tonček bfl za svoje živlienje, kakor ie vedel in znal, je splav s Tinčkom in Primožkom že plul po reki navzgor —• proti kraju, kjer je bil v votlini skrit zaklad.
Pa se je Tinčku slednjič le nekam čudno zdelo, da Tončka tako dolgo ni na spregled. Stopil je t kolibo in zaklical:
»Hej, hej, Tonček, koliko časa pa ie mislil ležati? Daj, daj, vstani že, lenuh!«
Dobil pa ni nobenega odgovora. Stopil ie k Tončkovi postelji in s presenečenjem videl, da je prazna.
»Za božjo voljo, kam p« je izginil? Ali se nam ie skril, ali pa » it » zemljo udrll« ie — zmajujoč z glavo — dejal Primožku.
Preiskala sta vse kotičke na splavu — a Tončka ni bilo nikier. Polastilo se ie hudo razburjenje vseh treh — tudi Mukija. Bistroumni kuža sicer nikoli ni hodil t šolo. toliko pa se je na štetje že moral razumeti, da je vedel, da dva dečka še niso triie in da potemtakem ©den izmed njih manjka .. .
Primožek se je ob pogledu na Mukija. ki je nemirno begal po kolibi in vohal po tleh, nečesa domislil.
»Nič se ne boi, Tinček,« ie dejal. »Tončka bomo že našli. Muki ima izvrsten nos in ga bo kaj hitro izvohal.«
Pograbil ie svoi tomahavk in zakričal:
»Naprej!«
In so se vsi trije — Tinček, Primožek in Muki — pognali s splava na breg in io ucvrli v džunglo, kolikor so iih nesle noge.
Gostilničarji,
tovarne iftemeC-Co, "Duplica - Kamnik.
ako hočete biti res zadovoljni — kupite trpežne, solidne in lepe itoia
Joseph Conrad:
Ma morju
Pritrdili smo gasilsko brizgalko in raztegnili cev, toda ta nam je kmalu počila. No, saj je bila stara kakor naša ladja — ta predzgodovinska pr-tena cev in že večkrat popravljena. Nato smo brizgali vodo s slabo ročno brizgalko, zajemali vodo z vedri, in tako se nam je pravočasno posrečilo zliti precejšnji del Indijskega oceana skozi glavno lino. Široka prha se je lesketala v soncu, padala na plast belega, plazečega se dima in se gubila na črni površini premoga. Para se je valila kvišku in se mešala z dimom. Vlivali smo slano vodo kakor v nekakšno kad brez dna. Usoda je hotela, da smo na oni ladji kar naprej brizgali vodo, brizgali iz nje. brizgali vanjo; odlivali smo jo. da bi se rešili požara.
»Judea« se je — vzdržati ali umreti — v vedrem vremenu vlekla naprej. Nebo je bilo čudežno čisto, čudežno sinje. Morje je bilo gladko in svetlo, modro in presojno, iskrilo se je kakor dragulj, se raztezalo na vse strani, vse naokoli do obzorja — kakor da bi bila vsa zemeljska obla en sani dragulj, en sam velikanski safir, en sam biser, predelan v planet. In po blestečem se velikem, mirnem površju vodovja je nezaznavno drsela »Judea« zavita v počasno, nečisto soparo, v nekak len oblak, ki je lahno in počasi vel na zavetrje: kužen oblak, Iti je skrunil sijaj morja in nebesa.
Ves ta čas kajpada še nismo videli ognja. Premog je tlel nekje na dnu. Ob neki priliki pa mi je Muhon, ko sva delala drug poleg drugega, s čudnim nasmeškom rekel: »Ce hi zdajle hotela zazijati na nji kaka tAka fletna razpoka — kakor tedaj, ko smo prvič odpluli skozi Prekop — bi se nemara ta ogenj le iidnMI, kaj?c Dodal sem ravnodušno: »Ali se spominjaš podgan?«
Gasili smo ogenj in pri tem pridno pluli dalje, kakor da nam bi bila vse to deveta briga. Kuhar je kuhal in nam stregel- Od drugih dvanajstih mož jih je po osem delalo, a po štirje so medtem počivali. Vsakdo je prišel na vrsto, tudi kapitan. Enakost je vladala med nami. in če ne popolno bratstvo, pa vsaj doberšna mera vzajemnosti. Vmes pa je ta ali oni, ko je pljusnil polno vedro vode skozi lino, vzkliknil: Hurš, v Bankokl« in ostali smo se smejali. Ali večidel smo bili tihi in resni — in žejni. Oh! kako žejni! In morali smo lako skrbno paziti na vodo. Strogo po določilu. Ladja se je kadila, sonce žarelo ... Dajte mi steklenico.
Skušali smo vse. Hoteli smo se celo dokopati k ognju. Brez uspeha, seveda. Nihče ni mogel nad eno minuto ostati spodaj. Mahon, ki je prvi odšel, je omedlel, tovariš, ki je šel ponj, 'akisto. Izvlekli smo ju nn palubo. Potem s^m skočil dol jaz, da hi pokazal, kako lahko je lo. Ostali pa so se bili medtem spametovali in se zadovoljili s tem. da so me ujeli, menda kakor ribo. z verižno kljuko, ki so jo privezali za metlišče. In nič več nisen silil dol, da bi pobral lopato, ki sem jo bil izgubil,
Začela nam je slaba presti. Spustili smo v vodo barkačo. Tudi drug čoln je bil že pripravljen za dvignjenje. Razen tega smo imeli še en Učevelj-ski čoln zadaj na sedlu, kjer je bil popolnoma na varnem.
Zdajci pa, glejte, je jel dim nenadoma pone-havati. Podvojili smo delo, da bi zalili dno ladje. Čez dva dni že ni bilo nikakršnega dima več. Začeli smo se zadovoljno muzati. To je bilo na petek. V soboto nismo imeli več dela. Jadrali pn smo seveda krepko dalje Moštvo si je prvikrat po štirinajstih dneh opralo obleko, se umilo in dobilo posebno, samo za to priliko priprnvljeno kosilo. Prežimo so govorili o tem nepričakovanem požaru in se babah, češ da samo oni znajo gasiti oožarc Vsakomur ie bilo pri srcu nekako tako,
kakor da je podedoval veliko premoženje. Toda ogaben smrad po požaru je še kar naprej preveval ladjo. Kapitan Beard je imel votle oči in upadla lica. Nikoli dotlej ga še nisem bil videl tako zvitega in sključenega. Resno sta se sukala z Mahonom okoli lin in vetril ter vonjala. Ta čas sem sprevidel, da je Mahon res zelo, zelo star mornar. In bil1 sem vesel in ponosen, kakor da sem pomagal izvojevati veliko pomorsko bitko. O mladost!
Noč je bila krasna. Zjutraj je priplula v daljavi mimo nRS s trupom še skrita pod morsko gladino, neka domov vračajoča se ladja, — prva. ki smo jo po toliko mesecih zagledali; nazadnje smo se torej le približevali kopnemu. Java llead je bil samo še kakih 100 milj oddaljen in skoraj čisto severno pred nami.
Drugi dan sem imel od osmih do dvanajstih stražo na palubi. Pri zajtrku je opomnil kapitan: Čudno, kako se drži ta smrad kabine.« Okoli desetih, ko je bil moj tovariš na kasarn, sem stopil za trenotek na glavno palubo. Za glavnim jarbo-loin je stala tesarska klop: naslonil sem se nanjo in začel vleči iz pipe; tedaj je pristopil k meni tesar. mlad fant, da bi se kaj i>omenil z menoj. Opomnil je: »Menda siiio prav dobro opravili, ali ne?c. nakar sem nejevoljen opazil, da hoče bedak zaguškati klop. Odvrnil sem kratko: >Nikar. Chips.f Zdajci po sem zaznal nekako čudno spremembo, nekako neumljivo čutno prevaro — zazdelo se mi je. kakor da bi bil v zraku Slišni sem, kakor dn bi se bila krog mene sprostila zadrževana močna sapa — kakor da bi tisoč velikanov hkratu puhnilo »fu< — in občutil sem nekak top pretres, od katerega so me mahoma vsa rebrn zabolela. Nedvomno — v zraku sem bil in moje telo je naredilo kratko parabolo. A četudi je bila kratka, sem se vendarle utegnil medtem domisliti marsičesa, in kolikor sc moreni spominjati, so mo obšle misli v tejle zapovrstnosti. Tega ni mogel
storiti tesar — kaj pač je? Nesreča — podmorski vulkan? Premog, plin! Na mojo vero! vrglo nas Je kvišku — vsi 6o mrtvi — v knneno lino padam — ogenj vidim v njej.<
Premogovni prah, ki je visel v ozračju IndtJ-skega trebuha, je v trenotku eksplozije nmtno-rdeče zažarel. Ko bi trenil, v prekratkem hipu sekunde jx) prvem privzdigu klopi sem že ležal na premogu kakor sem bil dolg in širok. Skobacal sem se na noge in se splazil ven. Vse se je zgodilo hitro kakor hipen odboj. Paluba se je spremenita v kup podrtega brnnovja. ki je bilo razmetano podolgem in počez kakor po burikanu drevje v gozdu; ogromna zavesa iz umazanih krp sc je lahno pozlbavala pred menoj — bilo je veliko vržno Jadro. razcefrano v cunje. Prepričan, da se bo jarbol vsak čas prekucnil, sem se po vseh štirih jiocnal proti lestvi kasara, da bi ušel nesreči. Prvi človek, ki sem ga zagledal, je bil Mahon. Oči so mu bile velike kakor skodelice, usta je imel odprta, a dolgi beli lasje «o mu stali pokoneu podobni srebrni ob-streti. Hotel je bil pravkar v kabino, kar ga je pogled na središče palube, ki se mu je pred očmi zazibala, dvignila In spremenila v treske, preplašil. da je obstal nn prvi stopnici. Ne verujoč sa memu sebi sem hulil vanj in on je z nekakšno čudno nejevoljno radovednostjo bolščal vame. Saj nisem vedel, da nimam niti Ins. niti obrvi, niti tre palme, da so mi bili mladi brki osmojeni, dn ml je bil obraz črn, eno lice odrto, nos razbit in brada vsa krvava. Izgubil sem J)il čepico, en solen, a srajca mi je hita vsa raztrgana. Vsega tega se nisem prnv nič zavedal. Osupnilo me jo. dn ladia še plava po vodi, dn je kasar Se cel — naibolj pn, da vidim še vse žive pred seboj. Tudi pokojno nebo in morska jasnina sta se mi zdela očitno presenetljiva Saj sem pričakoval, d« Jih bom videl, kak« jih od strahu lomi krč... Dajte mi steklenico.
(Dalje prihodnjič.)
Zahtevajte
Ruffove karamele!
0R0ZARHA i. PAJTUOVlf
Zagreb, JurlSMeva nI. 1. Zastopstvo sa vso Jugoslavijo tovarn« F. N. (Fabrlque Nationale. Herstal>.
Koncom avgusta letos smo ladali novi cenik fitev. 3, ki
Je po izbiri ln cenah na)u«od- --«j—™
nej Si. - Preprodajalcem, lov-
Bklm tn strelskim društvom poSUora cenik breiplajno, ■lcer pa vsakomur, al nam pojila Din S - v poštnin snamkah. Lovskim tn strelskim druStvom dalsmo 0 do 10 odstotkov popusta pri vec|l mnoliiu.
Praga Baby 1935
Idealna majhna vozila s 4 sedeži, ki porabijo 8 1 bencina na 100 km, izredno elegantna, odgovarjajo vsem zahtevam. Ponudbe pošilja: Zastopstvo avtomobilov Praga, Zagreb, Svačičev trg 12. Ugodni plačilni pogoji na mesečne obroke.	(1)
Kompletno urejena oprema
za pripravljanje volne (WollausrQstuns) za 6000 m dnevne produkcije
in k tema kompletno opremljena tkalnica za volno s 25 statvami se da v najem. — Vprašanja na Odžaci, Bafka« tovarno trakov, vrvi ter tekstilno indnstrijo d. d. Jugoslavija
Tudi v naši podružnici »
Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, znancem	in prijateljem tužno vest, da nas je dne 9. septembra ob 21. uri, po kratkem, mukapolnem trpljenju, zapustila naša ljuba sestra, gospodična v|Kr0RJJA BQCK
poslovodkinja tvrdke Kari Soss
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 11. septembra 1935 ob pol 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1935.
2ALUJOČI OSTALI
Neizprosna smrt nam je ugrabila priljubljeno, nadvse skrbno poslovodkinjo, gospodično
VIKI BOCK
katero bomo le težko pogrešali.
Ljubljana, dne 10. septembra 1935.
Osebje tvrdke A. Šinkovec nasL K. Soss.
Tvrdka A. Šinkovec nasl. K. Soss sporoča, da je umrla njena dolgoletna poslovodkinja, gospodična
Viktorija Bock
Zvesti sodelavki ohranimo lopel in hvaležen spomin.
Pogreb blagopokojne se vrši v sredo 11. septembra 1935 ob y2 3. pop. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
Ljubljana, 10. septembra 1935.
Zveza industrijcev za dravsko banovino
sporoča tužno vest, da je danes, dne 10. septembra 1.1. dopoldne umrl v Ljubljani njen dolgoletni predsednik, gospod
Dragotin Hribar
častni predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino, častni predsednik Borze za blago in vrednote v Ljubljani, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, industrijalec itd. itd.
Blagega pokojnika, ki se je z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu za splošni napredek našega gospodarstva, ohranimo v najčast-nejšera spominu
Večna mu slaval Ljubljana, dne 10. septembra 1935
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Jtevilka 3030.
ZIMO
za žimnice od preproste do najfinejše vrste kupite najceneje pri tvrdki
J. KNIFIC, tovarna za žimo STRAŽIŠČE pri Kranju	Telefon Stražišče št. 2
No velesejmu paviljon „F" I
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je zatisnil trudne oči po kratkem bolehanju v 73 letu starosti, previden s tolažili sv. vere, ljubeči soprog, dobri oče, stari oče, tast itd., gospod
DRAGOTIN HRIBAR
veleindustrijalec, častni predsednik Ljubljanske borze, častni predsednik Zveze industrijcev, itd., itd.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 12. septembra 1935 ob 16. uri iz hiše žalosti Zaloška cesta štev. 14, na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 10. septembra 1935.
Evgenija Hribar, roj. Šumi, soproga; Dragica por. PlemelJ, inž. Boris, Zoran, Rado, dr. Mirko, Nada por. Stancer, Zenko, Niča por. dr. Cankar, Svetozar, Peter. Jožica in Ljubica, otroci; Slavko Plemelj, dr. Izidor Cankar in Ivica Stancer, zeti; JiFina ro). Brožik. Vida roj. Jeraj in Branka roj. Sladonja, snahe; Lucija, Marko, Andrejček, Maja, Veronika in Dragotin, vnuki in ostalo sorodstvo.
javljamo žalostno vest, da je soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, gospod
DRAGOTIN HRIBAR
velelndusfrliaiec Itd.
danes nenadoma umrl.
Blagega pokojnika, ki si je za ustanovitev, razvoj in napredek naše institucije pridobil nevenljivih zaslug, ohranimo v častnem spominu.
Oprava
Ljubljanske bone za blago m vrednote
'M »JnoMlosanako tlafcaroof r Lfeibliani: Kani OH
Izdajatelji Ivan Bakoven