VESTNEK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. LETNtK XH. CELOVEC, PETEK, 21. MAREC 1986 ŠTEV. 12 (2268) Po dunajskem strunkmskem vrlttt: dukmuje se pnpmvtjenost skunk do hi ugodite :nh!evom po iočevnnju okok Na podtagi ponedetjskega razgovora predsednikov strank o vprašanju manjšinskega šotstva se da sktepati, da so stranke pripravijene ugoditi rasističnim iočevatnim zahtevam KHD in FPO, sta v skupni izjavi poudarita tajnika ZSO in NSKS Marjan Sturm in Franc Wedenig. Pri tem sta menita da niso zaman prikazovati FPO-jevski mode! kot kompromisno rešitev. Predstavnika obeh osrednjih organizacij opozarjata, da uspeh dunajskega pogovora nasprotuje tako konstruktivnim predtogom stovenske narodne skupnosti in strokovnjakov kakor tudi modetom šotskih poskusov, ki jih je izdetata zvezna pedagoška komisija. Vse kaže, da se ob izktjučitvi narodne skupnosti v obtiki tristrankar-skega sporazuma dotočiti potitične okvirne pogoje za spremembo v smeri točitve v manjšinskem šotstvu, sta ugotovita oba tajnika ter nagtasita: „Stovenska narodnd skupnost bo v napovedani komisiji sodetovata te tedaj, če naj bi v njej izdetati konstruktivne modete za rešitev v smistu tradicije avstrijske šotske reforme, s citjem izbotjšanja dvojezičnega pouka. Štej ko prej pa odtočno odktanja steherno obtiko točevanja, ker bi v tem videta nadatjnje omejevanje pravic iz čtena 7 avstrijske državne pogodbe iz teta 1955, čemur bi se uprta." ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na slavnostno prireditev ob 40-letnici obstoja ki bo v nedeljo 23. marca 1986 ob 14. uri v Mladinskem domu SŠD v Celovcu (Mikschallee 4). Na sporedu: nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora, tamburaške skupine in mešanega pevskega zbora „ France Pasterk-Lenart" (zbora SPD ZARJA in Železne Kaple in SPD DANICA iz Šentvida v Podjuni), nagovor in predstavitev knjige Prisrčno vabljeni! Predsednik Mircher: Učenje jezikov utrjuje rmumevunje med sosednimi nnrodi Pri strankah in v tisku so dunajski pogovor ocenili precej drugače. Predvsem na Koroškem prevladuje zadovoljstvo (nekateri so malo bolj zadržani), da je menda uspelo napraviti važen korak v smeri dokončnega soglasja vseh treh strank in da se že kažejo obrisi „zgodovinskega kompromisa" - očitno podobnega kot leta 1976, ko so slednjič brez sodelovanja prizadete manjšine in proti njenim izrecnim pomislekom izglasovali in vsilili „rešitev", ki jo manjšina zdaj že deset let odklanja iz upravičenih in utemeljenih vzrokov. Prizadeto narodno skupnost tudi tokrat puščajo „na robu" dogodkov. Kancler Sinowatz je bil edini, ki je menil, da mimo manjšine ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj; drugi si očitno še niso edini, ali bi v novo komisijo pritegnili tudi zastopnika manjšine. Sicer pa je edini konkretni rezultat ponedetjskega strankarskega vrha na Dunaju sklep o ustanovitvi nove komisije strokovnjakov, ki naj bi do jeseni izdelala „osnove za strankarski sporazum", kakor je povedal deželni glavar Wagner. Menil je, da bo treba izdelati model, ki bi ustrezal vsem interesom. „To bo torej - tako Wagner-skupna šola, v skupni hiši, s tistim poukom za vsakega otroka, ki ga sam hoče imeti." Kaj je s tem mislil, ko je dejal, da mora dvojezična šola tudi naprej ostati avstrijska šola, pa na žalost ni točneje opredelil. Veliko novega torej dunajski strankarski vrh ni prinesel. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da se vsaj iz izjav koroških politikov in iz poročanja tukajšnjega tiska bolj ali manj očitno kaže, da se v manjšinski politiki v Avstriji in zlasti na Koroškem niso pripravljeni učiti iz izkušenj in napak preteklosti. Če bo šel napovedni „zgodovinski kompromis" v smeri nadaljnjega popuščanja nem-škonacionalističnim silam - in tega se je bati - potem se pač ne bo možno ubraniti vtisa, da so nekateri široko paleto hearingov in drugih oblik iskanja stališč razumeli le kot alibi-akcijo, s katero bi pred širšo javnostjo prikrili, kako v resnici nadaljujejo staro pot. Po stari poti reševanja mimo manjšine in vsiljevanja večinskih diktatov pa prav gotovo ne bo možno priti do rešitve, ki naj bi bila sprejemljiva za vse. V An A n io/e, A/ povezM/e narobe preAo meje, je preA ne&tvmm po/eAa/ oAAA večč/ansAe rfe/egac:je AoroiAegn r/eže/nega sofsAega srem pr/ io/.sA/A oAArsteA Fur/anZ/e-JM/Z/^Ae Arajme. Vsaj ta A o je AZ/o zapAaao v poroč/Ar o oA/.sAu, o Aaterem je vonja <7e/egae;je, preA.scvAAA <7eže/ncga šaAAega sveta Predsedstvo SFR!: Rešitev manjšinskih vprašanj izrednega pomena m rnzvoj sosedskih odnosov Na seji predsedstva SFRJ, na kateri s« razpravljali o odnosih Jugoslavije s sosednjimi državami, so daii veiik poudarek vprašanju narodnih manjšin in reševanja njihovega potožaja. Poudariti so, da je za pospešitev odnosov in vsestranskega razvoja dobrega sosedskega sodetovanja izredno pomembno kar najhitreje in najuspešneje rešiti vprašanja potožaja in pravic detov jugoslovanskih narodov, ki kot narodnostne manjšine žive v sosednjih državah. ..Zato si bo Jugostavija v prizadevanju za razvoj odnosov s sosedami, kar zadeva potožaj narodnostnih manjšin, še naprej prizadevata za dostedno uvetjavitev načet in statišč tistine Združenih narodov in het-sinške sktepne tistine, za cetovito uvetjavitev obveznosti iz 7. in 9. čtena državne pogodbe z Avstrijo, dotočit osimskih sporazumov in drugih sporazumov s sosednjimi državami." Kar/ K/rcAer, mcc/ Arug/m &ja/, z/a je prcemstcen/ c/// go/Aev set.sez/.stca /a fzAajaaje razamecaaja et/ea za z/ra-gega, pr/ čeater z/a je zžsrez/ajega pomeaa po^peiecaaje ačeaja jez/Aov. .S' tem/ agotov/tcaaa' se popo/aoma st//ajzaaz^ /a taz// pzjzz/rat7jzaarj pr/za-z/evaaja, z/a 6/ se c AoroAA/A io/aA raz-s/r// pzmA /?a///aas'č/ae - Aajt/ zaaaje tega jez/Aa A/ Arez z/poma /aAAz? ve/ZAo pr/.speca/zz A aaz/a/jajema pog/aA//'a-aja z/oArega sosez/.stca mez/ KorersAc /a Far/azajo-JaAj.sAo Arzzj/azz. _ /se Ao//' Aot za ačeaje /taAjaaič/ae pa A/ mora/a ta aače/a c.szz; aa KoroiAeat ce/jat/ za s/oveo.sT/no.' v tem pr/mera ae gre /e za jez/A, A/ ga govor/jo c .so.sez/z;j/ z/ržac/. temceč AArat/ taz// za raate//a.šzA/?zs eaega oz/ oAeA actoAto-a/A aaroz/ov c z/eže/// K/jaA tema je aa KoroiAem prač ta jez/A /zpoytac//'ea s A raja o maeeAzsc.sAe/aa oArataata-aja /a za a.še.sa aajAo/j ..pr/.sta/A Korošcev "jeočAno a ara ta; es.st p regre se/;, .sz;j A/ ga aajraje /zr/a/A /z jas azrst/, šo/c /a cerAce ter ga pzst/.sza// c zaz/aje Aara-caa.šAe za.se/Ae. Pr/zaz/eca/;ja za razs/r/tec poaAa /taAjaaie/ae c AorošA/A šzz/aA, /taj .so šc taAo razce.se/j/ca /a Aor/.sa;a, t ea-z/ar precej /zgaAtjo aa /sAre/;o.st/ /a feroz/o.srrzjao.st/ v treaa/Aa, Ao se aa KoroAAem za/etacajo c zaz/aje o.staaAe poaAa s/ocea.šzvae. Kajt/ so/a /a jez/A ae moreta A/t/ a;ost z/o aaroz/a /e preAo meje, tem več A/ mora/a A/t/ prez/c.sea: taz// zaotraj z/eže/e. kovu komisija tudi v dežeii Takoj po strankarskem vrhu na Dunaju se je v torek v Celovcu sestal za manjšinsko vprašanje pristojni odbor deželnega zbora, ki je prav tako razpravljal o manjšinski problematiki. Kakor v ponedeljek na Dunaju, tako je v torek tudi v Celovcu prišlo do tzraza dejstvo, da sicer vsi govorijo o „potrebi" spremembe dvojezičnega šolstva, da pa doslej očitno še nihče konkretno ne ve (ali vsaj ne pove), kako naj bi izgledala ta sprememba. Le tako je mogoče razumeti, da so v deželnem zboru glede zaključkov oziroma sklepov povsem sledili dunajskemu vzoru: enako kot na Dunaju so namreč sklenili osnovati novo komisijo. Deželna p *df ^ ^ ^ ^ zvezno komisijo pripravila „v šolski stvarnosti izvedljive V deželno komisijo bodo stranke imenovale skupno 14 zastopnikov, vsaka v razmerju svoje zastopanosti v deželnem zboru; svoje predloge naj bi komi-sija predložila do srede junija. Nikjer pa ni bilo niti z besedo omenjeno, ali nameravajo v komisijo, ki naj bi izdelala predloge za reševanje manjšinsko-solskega vprašanja, pritegniti tudi neposredno prizadete - manjšino. PHEBEHME na strani 2 Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu 3 Kontaktna leča 86 4 Uspela prireditev Gorjancev s harmonikarji iz Trsta 5 Predavanje o sadjarstvu na Pečnici 8 Pogovor z graditeljem planiške velikanke že zgotovljen karavanški predor. Do takrat pa bodo skušali na ljubeljskem mejnem prehodu še pospešiti prestop meje. Jugoslovanski trgovinski delegat v Celovcu Slavko Beznik pa je novinarje informiral o dejstvu, da Jugoslavija ima še vedno močan trgovinski deficit z Avstrijo. Lani je Jugoslavija eksportirala blaga v vrednosti 4,75 milijard šilingov, uvozila pa za 8,25 milijard šilingov. Čeprav se je torej razmerje v primerjavi s stanjem pred 41eti izboljšalo od3:lna2:l,je takšno razmerje še vedno preteško breme za Jugoslavijo. Vsaka država stremi za izravnano trgovinsko bilanco je poudaril generalni konzul SFRJ v Celovcu, Borut Miklavčič in poudaril, da Jugoslavija ne želi omejevati importa, temveč vidi rešitev v povečanju izvoza. Od ponedeljka 24. 3. naprej bo v Ljubljani jubilejni 25. sejem Alpe-Adria 86, na katerem predstavlja svoje proizvode okoli 600 razstavljal-cev predvsem iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Predstavniki jugoslovanskega gospodarstva na tiskovni konferenci v Ceiov-cu. Gos! 86 - Stoveniju ponuja gostinsko opremo Na sejmu gostinske opreme in turizma „Gast 86" so ta teden v jugosiovan-skem paviijonu razstavljati predvsem sodobno kuhinjsko opremo za gostinsko turistične objekte in hladilne naprave. To ne pomeni da tetos Stovenija in Jugostavija manj vabita turiste na svoje ptaže. Botj je to izraz dejstva, da Jugostavija tahko zmanjša trgovinski deficit te tedaj, če bo izvažata več kvati-tativnih proizvodov. To so med drugim povedati zastopniki jugostovanskega gospodarstva tudi na posebni tiskovni konferenci. Ker je Avstrija visokorazvita turistična dežela išče podjetje LTH (lo- Hotetske kuhinje in htaditnike je raz-stavtjata Stovenija. ške tovarne hladilnikov iz Škofje loke) stike z avstrijskimi odjemalci. Podjetje LTH ponuja namreč od hladilnikov, hladilnih vitrin do priprav za shranjevanje, pripravo ter razdeljevanje hrane številne produkte. Opremili so že številne točilnice, hotelske kuhinje, hotelske objekte in menze s svojimi izdelki. Med odjemalci je tudi hotelska veriga Shera-ton. Direktor podjetja dipl. inž. Herman Lunder je opozoril, da LTH tesno sodeluje s dunajsko projektantsko firmo Hobart in da skrbi za visoko stopnjo proizvodov 2100 sodelavcev dveh tovarn v Ljubljani in Škofji loki. Na dejstvo, da je v minulem letu prišlo v Jugoslavijo 100.000 avstrijskih turistov (kar je za 12 % več kot leto prej) Leopold Perc, direktor centra za turizem v Sloveniji. Napovedal pa je tudi rast turističnih postelj za 12.000 do leta 1990, ko bi moral biti Zveza stovenskih zadrug seje okrepita Občni zbor v znamenju vsestranske preobrazbe uslug podpirata tudi proizvodno dejavnost. „Ob vseh pomanjkijivo- Bivši predsednik Fridi Kapun poroča V ospredju predsednika upravnega in nadzornega odbora Miha Antonič in Lipej Koienik Zveza siovenskih zadrug, kije biia v vseh obdobjih gospodarska hrbtenica siovenske narodne skupnosti na Koroškem, je v zadnjih ietih stabiiiziraia svoje premoženjsko stanje, bistveno izboljšala poiožaj na biagovnem sektorju in mora v bodoče še okrepiti in izboijšati kreditni sektor. Tako hi v kratkih besedah iahko zajeti poročita, ki so bita minuto soboto podana na občnem zboru Zveze stovenskih organizacij v Cetovcu. V nastenjem detovnem obdobju pa bo Zvezo vodito nekotiko spremenjeno vodstvo, saj je bit za redsednika upravnega odbora izvoljen hotetir Miha Antonič iz Reke pri entjakobu. Prvi podpredsednik pa je dosedanji predsednik Frid) Kapun. Miha Antonič je po izvolitvi dejal, poleg trgovanja in nudenja bančnih da mu gre ob prevzemu vodstvenih poslov predvsem za delovanje odborov v dobrem vzdušju, in da bo vse sile napel v to, da bo delo usmerjeno v prid vsej slovenski narodni skupnosti. Okrepljen blagovni promet Ob izredno visoki udeležbi delegatov vključenih gospodarskih enot in številnih predstavnikov gospodarskih ustanov Slovenije ter zastopnika Raiffeisnove zveze je bivši predsednik Fridl Kapun dal poročilo upravnega odbora o delovnem obdobju 1983 do 1985. Ugotovil je. da je bilo konec leta 1982 področje delovanja Zveze slovenskih zadrug omejeno na blagovni sektor in na ozko paleto ponudbe v blagovnem sektorju. Z hitrim ukrepanjem je bilo treba razširiti obseg in področja poslovanja in se odpreti v avstrijski prostor, se povezati z matičnim narodom in drugimi narodi v Jugosalviji ter navezati širše poslovne stike s svetom. Kapun je ugotovil, da so takoj aktivirali licenco za ustanovitev turistične agenzije in rodil se je Cartrans - turistična agencija, ki si je v Avstriji in zunaj nje pridobila soliden ugled. Mnogo več pozornosti je Zveza (ZSZ) posvetila utrjevanju, modernizaciji in razširjevanju blagovnega sektorja. Z obnovo, razširitvijo in graditvijo marketov in posojilnic pa se je okrepila krajevna mreža. Bistveno so bili preurejeni marketi v Pliberku, Globasnici. Železni Kapli, Šentjakobu, Škofičah in v Kotmari vasi. S tem je bil precej povečan notranji blagovni promet, katerega vrednost seje v zadnjih treh letih skoraj podvojila. Zvezi je uspelo razviti tudi izvozno-uvozno dejavnost oziroma njenih specializiranih zunanjetrgovinskih organizacij, tako da se je Zveza uveljavila tudi kot pomemben zunanjetrgovinski partner v Avstriji, Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji, Grčiji in še drugje. Prav tako se je koristila transpotna koncesija. S krepitvijo poslovanja Zveze so se razširile tudi možnosti za postopno sanacijo in krepitev posojilnic in zadrug, je dejal Kapun. Ugotovil pa je tudi, da hi na finančno-poslovnem področju rezultati lahko bili še večji, če ne bi v posameznih posojilnicah prišlo do nepričakovanih izpadov. V tej zvezi je opozoril na dejstvo, da živimo v gospodarsko šibki regiji in času insolvenc, kar seveda ne more biti brez posledic za naše ustanove. !z dejstva, da so se ponekod pojavljale preveč lokalistične tendence, ki gredo preko objektivnih možnosti, je Kapun sklepal, da bo treba v bodoče bolj složno in usklajeno delati. Pred novimi preizkušnjami Plodovito poslovanje pa bo v bodoče samo možno, če bo Zveza stih organizacijskega in kadrovskega značaja smo spričo doseženih rezultatov lahko vendarle ponosni na zadnje etape naše skupne poti", je menil ob koncu svojega poročila Fridl Kapun in dejal, da bo optimizem potreben tudi zato, ker nas v naslenjem obdobju čakajo nove preizkušnje. Novi zakon za kreditno gospodarstvo predvideva namreč precej višje cenzure za denarne zavode, kar bo zahtevalo od narodne skupnosti precejšnje napore. ..Hkrati bomo morali z vso odločnostjo terjati od pristojnih organov zvezne vlade, da za denarne institucije narodnih skupnosti predvidijo v zakonu ustrezne izjeme, oziroma daljše prehodne roke," je poudaril Kapun. V razpravi o poročilih so delegati izrazili željo po ojačenem skupnem nastopanju posameznih zadrug na blagovnem sektorju, skupno reklamiranje, izražene so bile tudi o poživitvi blagovnega oddelka v Dobrli vasi. Kritike pa so se pojavile v zvezi z napakami na kreditnem sektorju, kar je v zvezi z volitvami privedlo najprej do formiranja različnih predlogov, dokler ni prodrla enotna volilna lista. V razpravi in že prej v poročilih je prišlo do izraza, da potrebuje Zveza slovenskih zadrug notranjo organizacijsko in kadrovsko okrepitev. Le uveljavitev strogih gospodarskih in strokovnih kriterijev lahko zagotovi stabilen gospodarski razvoj tudi v bodoče. Odborniki upravnega odbora ZSZ so: predsednik Miha Antonič, podpredsedniki Fridl Kapun, Flanzi Ogris in Peter Kuchar in člani Anton Koren, Franci Bre-žjak, Joško Nachbar, Alojz Gregorič, Anton Krušic, Erich Užnik, Valentin Kargl, Wi!i Moschitz in Liza Hobi. Nadzorni odbor: Predsednik Lipej Kolenik, podpredsednik Janez Hudi, člani: Johan Haderlap. Janko Lomšek. Folti Kumer, Marjan Galiob, Avgust Brumnik. Dunajska kozmetika za koroško vsebino? Dana/ naj sc rte vmešava v koroš&e zadeve/ 7o ..ge.s/o" v Aroro.šG/: A; rog;/; posebno rad; poaav//'ayo takrat, kadar gre za maa/.šta.ska v/rravaa/a d; je t;a zvez;;; ravrtt' morda /e za.s/edm v.sa; za tro/deo do/j .široka m odprta .sta/išea, kot pa jtk zastopajo koroški, v ozkdt okov;/: /oka/aega patr/ot/zma a jed dejavtdkt. 7t:d; ttajttovejs; dogodki v šo/.skem vprašanja kažejo v to smer. .S* koroškimi opozori/; Daaaja je zače/ - ne prvič - A/F/D, katerega predsednik je v zvezi z zadnjimi izjavami ministra Moritza /ki se je nedvoamno izjavi/ za okranitev skapne dvojezične šo/e - op. ared.j zagrozi/ ce/o s protestnimi akcijami. Medi/ ma je ,./;s" v Adeine Zeitnng, ki je odsotnost zastopnika zvezne v/ade na otvoritvi ce/ovškega sejma Gast aža/jeno komentira/, naj se Danaj tadi sicer ne vmešava v koroške zadeve. A posednim poadarkom pa je svoje nezadovo/jstvo z /Janajen: izrazi/a koroška GVP. njen prejšnji tajnik deže/ni pos/anec //errvig /Fojer je najprej .,:/;'.s'Lta/:y';'c;ra/" zvezno pravno komisijo, nato pa je njen novi predsednik /Fara/d .Scdencder v svoji oceni ponede/jskega tristrankarskega vrda na Dnnajt: skridzira/ še de/o zvezne pedagoške komisije. Že raznmemo, da do/ečenim koroškim krogom negrejo v račan zak/jač-ki, do katerid so priš/i strokovnjaki pri proučevanja prod/ematike manjšinskega šo/stva v zvezi z zadtevami po /očevanja šo/. Takšna /očitev d; d;7a seveda mnogo /azje uresničljiva, če d; jo /adko izved/i v ditrem postopku kar na deže/ni ravni,' toda zvezna pravna komisija je nedvoumno ugotovi/a, da je pristojnost na zvezni ravni, /s tem je potrdi/a sta/išče, ki ga je v tem vprašanju zastopa/ že vodja deže/ne ustavne s/užde - op. ured.j. Mimo stvari pa gre tudi OUk-jevska kritika na račun zvezne pedagoške komisije, kajti nova komisija, o kateri so se dogovo- ri/; v ponede/jek, ima namreč povsem drugo na/ogo - usk/aditi mora sta/išča tred strank in pripraviti skupen pred/og dodoče ..rešitve", s katero naj d; OatraaAarsAa troedinost zdaj tudi še šo/sko vprašanje, ki ga je /eta /976 pri snovanju in sprejemanju diskriminacijske sedmoju/ijske zakonodaje namenoma izpusti/a, vk/juč;7a v svoj protimaujšinski pakt. V tej /uči se naravnost vsi/juje vtis, da se kakor že večkrat v pretek/osti spet priprav/ja rešitev po preizkušenem receptu de/itve de/a med Ce/ov-cem in Dunajem, pri čemer vsedinsko odve/jajo koroška sta/išča, od/iko-vana pod pritiskom nemškid naciona-/isfov, medtem ko dip/omatično izkušeni Dunaj prispeva kozmetični premaz, ki s/uži za mirjenje in zavajanje mednarodne javnosti. Vse skupaj pa se potem imenuje ..vzorno reševanje" manjšinski/; vprašanj in „dos/edno izpo/njevauje" mednarodnopravni odveznosti. Mtadina obiskuje bivši KZ Mauthausen Obiski v bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen, kakor seveda tudi na drugih krajih nacističnih grozodejstev, so posebno poučni za mladino. Število teh obiskov tudi razveseljivo narašča: leta 1971 je Mauthausen obiskalo le 5700 šolarjev in študentov, lani si je ta kraj nacističnega nasilja ogledalo že 66.000 mladih ljudi iz cele Avstrije, v zadnjih 15 letih pa je bilo nad 486.000 mladih obiskovalcev Mauthausena. Pri tem razvoju pa je vsekakor značilno, da je glede obiskov šolarjev in študentov v Mauthausenu med vsemi avstrijskimi deželami na zadnjem mestu Koroška (lani samo 1366!). Sicer pa niti ne preseneča, saj se koroška šolska mladina tudi pri obisku spominskega muzeja NOB pri Peršmanu doslej ni preveč dobro izkazala, medtem ko so iz drugih predelov Avstrije zabeležili že več šolarskih skupin. 40 tet Zveze koroških partizanov (Nadaljevanje in konec) Ureditev in oskrbovanje partizanskih grobišč in spominskih obeležij sta seveda le del pomembnih nalog, ki si jih je zadala Zveza koroških partizanov ob svoji ustanovitvi pred 40 leti. Kakor po eni strani skrbi za to, da se ohrani časten spomin padlim soborcem, tako po drugi strani že vsa desetletja svojega obstoja razvija različne dejavnosti, ki veljajo skrbi za preživele protifašistične borce in žrtve fašističnega nasilja ter njihove svojce. Tudi na teni področju je ZKP v sodelovanju s pristojnimi organizacijami in ustanovami predvsem v Sloveniji opravila pomembno delo: invalidnine. priznavalnine, zdravljenje, okrevanje in druge oblike socialne oskrbe predstavljajo važno pomoč in podporo številnim osebam, ki so zaradi svojega sodelovanja v protifašističnem boju, bodisi kot aktivni borci ali ker so podpirale partizanski hoj. utrpele škodo na zdravju in v svojem poklicnem življenju. Posebno važno in usmerjeno v bodočnost pa je delo, ki ga opravlja Zveza koroških partizanov z namenom, da bi v čim popolnejši obliki zajela zgodovino protifašističnega boja in v tem okviru dokumentirano prikazala delež in vlogo koroških Slovencev. Zbiranje in zapisovanje pričevanj nekdanjih borcev, objavljanje spominskih in drugih zapisov in razprav, predavanja in razstave ter številne druge oblike informacije služijo ohranjanju in širjenju dragocenih dokumentov. „V tem smislu bo Zveza koroških partizanov nadaljevala svoje delo." je dejal njen predsednik Janez VFutte- Luc. ..Skušala bo zbrati ih ohraniti čim več zgodovinskega gradiva ter ga posredovati sedanji generaciji in bodočim rodovom, da se bodo zavedali najtežjega časa v zgodovini koroških Slovencev, na upor in boj proti nacifašizmu, ki je naš narod obsodil na smrt in pregon z rodne zemlje." Izkušnje iz te najtežje zgodovine našega ljudstva pa naj hi bile opomin in šola predvsem mladini, da bi se učila braniti pridobitve protifašističnega boja - mir, svobodo in enakopravno sožitje med narodi. Temu namenu služi tudi svoječasni sklep o pomladitvi naše borčevske organizacije: da bi polagoma mladina prevzela delo in odgovornost ter naprej gojila svetle tradicije protifašističnega narodnoosvobodilnega boja. S tem bo ostala mlada in dejavna tudi Zveza koroških partizanov, ki letos praznuje 40-letnico svojega obstoja. Dolgoletni predsednik ZKP Karel Pruš-nik-Gašper je neprecenl jivo delo opravil predvsem tudi z /hiranjem, zapisovanjem in objavljanjem spominskih pričevanj in dokumentov o uporu iu boju koroških Slovencev proti fašizmu. O pomenu njegovih spisov in objav za naše zgodovinopisje govori obsežnost njegove bibliografije, v kateri nedvomno zavzema častno mesto v več jezikov prevedena knjiga ..Gantsi na plazu". , ;vtir? visi^r ^ ^ ALBIN PtANlKSEK* win:? < J - KAUCA 661.0B *iKt