k I I I ll ... za lepši popek ges ne ven! i v r ''fj' r' k d to i 1 '■p; ! 3 ■' t‘ < Ts.^^fciaip:!?. &T •' .' ’ • -t). Y? * V> k 'i '¥~/h M • ue^'?’: X ^4^ i- ’S!<" 1 i ji 11' *' k 1. ,1 r 4 1 I e; r- .-* ,U: !i*'V' 1 I I n ■f I t "r^V *' c , v I 5 ‘W '■ J. I ■ l: ■*, ■ >•, l/ I I 1 J I' I rt^ ’ . I .!i J VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 29. avgusta, 2002, 89. številka v septembru dva pomembna prihoda: v .J . ponedeljek, 23 pride jesen, nato v četrtek, 26., nori pen! avgust 2002 tute Pen tute 26VBSnilK ■ ( + ’■'» 'z Županja Vika bo gasila pri županu Jožefu Lotmerški gospodje, ki slišijo na klic NA POMOČ, so ponosni, ker je njihova uspešnost nadpovprečna. Če bi se zgodilo še več požarov in podobnih dogodkov, bi jim bili gotovo kos. V vsakem primeru pa je za gasilsko učinkovitost Prlekov slišala tudi njihova rojakinja, sicer začasna l)ubl|anska županja VIKA POTOCNIK. Pentute šušljajo, da bo postala (aktivnogaseča) članica GD PRECETINCI, o čemer priča prešerno snidenje z njihovim predsednikom MIRKOM LEBARIČEM. Družbo jima delata prvi mož Gasilske zveze LOTMERK MILAN KEČEK in tamkajšnji župan JOŽEF ŠPINDLER. jož Gasilci v Veržeju Kako bi se počutili, če bi se vam kdo podelal na domači prag? Gotovo vam ne bi bilo vseeno! In podobno veija tudi za VERZENCE, ki jih je nedavno obiskal prvi moz SLO-parlamenta Borut Pahor. Skupaj so slavili 110 let poveljevanja v slovenskem jeziku, česar so se očitno razveselili tudi konji. Morda celo malo preveč, saj jim je v praznični ihti ušlo Bi bili radi učinkoviti? Včlanite se v Ribiško družino G. Radgona (TE Tišina)! Njihovi ribiči so namreč nenadkriljivi. Ujamejo ogromno rib in se ne ozirajo na zlo- Car je ujel 2,3 kile ogorčeni (iz zadnjic). Nekaterim bolj, drugim namerne komentarje, manj. Vsekakor pa vsem skupaj dovolj, češ da je njihova uspeš- da so morali vrli gasilski organizatorji jadrno pomesti ostanke iztrebkov... nost povezana z dobrim poslovanjem regijskih Ri v jož ribarnic. Zadnji ribiškocarski dogodek je bil v GRA- r Pi r V J. p. Kakanje Tuta tut! e J s® DIŠČU, kjer je ujel JANEZ ŠNAJDER v konkurenci 38 namakalcev trnka krapa, težkega dve kili in trideset dek. To samo po sebi ni rekordna teža, če pa računamo, da je bilo v času tekmovanja oblačno in krapi niso dobro videli trnkov, je dosežek (po Hochfilzen-Dremm-lerjevem izračunu) vreden toliko kot 16,7-ki-logramski krap v normalnem vremenu. čestitamo! frku * '1, i j!* f Svetovni nogometni zvezdi v boju za našo Matejo 4 Verjemite ali ne, ampak tokratna tuta tut je resnična bomba. Nekdanja BELTINČANKA in sedanja SELANKA (srečno poročena z vratarjem ta čas najatraktivnejšega regijskega nogometnega kluba KRIŽEVCI), se je udeležila kondicijskih priprav dveh največjih žogobrcarjev sedanjosti! Pišemo o pevki SLOVENSKIH MUZIKANTOV MATEJI HORVAT ZVER, ki je kondicijsko pripravljala dva nogometaša. Gospoda LUISA FIGA (PORTUGALSKA) in ZINEDINA ZIDANA (FRANCIJA). Oba sta za Pentute izjavila, da so bile priprave uspešne in da bosta prav zavoljo izjemne uspešnosti in strokovnosti naše Mateje ter poskočnih not njenih muzikantov na letošnjo sezono pripravljena kot še nikoli. ' At../ k n i* I I 7 ' p. s.: Antitutarska resnica: fotografiji sta nastali v avstrijskem IRDNINGU, kjer so gostovali Slovenski muzikantje, istočasno pa so bUi tam na nrioravah nogometaši REALA iz MADRIDA, katerega člana sta tudi Figo in Zidane. VESTNIK 27 tute Pe" tute te /da! Dvigovanja Ona kvišku, on pa v smeh! Pentutarski fotograf je nedavno zabeležil tale dokument: eden najaktivnejših članov vinogradniškega društva na sončni (Gorički) strani Alp JANI ŽILAVEC je v predtrgatvenem zanosu dvignil na (svoje) levo rame mlado damo. V zadnjem času je znana kot prekmurska vinska kraljica. Gre za mladenko LEO LEHNER iz ČERNELAVEC, ki med najprijetnejšimi dogodki v svojem mladem življenju prisega na druženje s tramincem (ne gre za popivanje, pač pa za kulturno degustacijo). juza avgust 2002 Somaševala sta g. Mihalič in g. Grabar Ondan se je župan SV. JURIJA OB ŠČAVNICI odločil, da bo pomagal pri razsvetljevanju svojega (komunalnega) ljudstva. Tako se je dogovoril s tamkajšnjim župnikom, da naj mu dovoli, da se pridruži maševanju v čast dobremu imenu občine, sodelovanju in bratstvu med narodi (pa tudi narodnostmi). Tako sta gospoda SLAVKO MIHALIČ (župan s knjigo) in ŠTEFAN GRABAR (župnik brez nje) pridigala o težavah sodobnega časa. Njuna klena in neposredna beseda je naletela na odobravanje faranov, ki si želijo tudi v prihodnje najtesnejšega sodelovanja župana in župnika. šs Poduhovljenost Porazus Murrus alias Alan Mesarič Nova ptičica v Fazaneriji Dvigajo se J*' d IH#* 7 J i mu lasje Če že žogobrcarske predstave Murinih nogometašev ne zbujajo posebne pozornosti. pa nekateri fantje v črno-belih dresih skrbijo za to, da oboževalkam ni dolgčas. Tako se je v Fazaneriji pojavila nova vrsta ptic, ki so jih prekmurski ornitologi poimenovali FAZANERIUS PORAZUS MURRUS. Njihova značilnost je precejšnja dvignjenost lasišča. Sicer pa se v zadnjem času lasje dvigajo tudi privržencem Mure... frbo Naši bralci pišejo in pozdravljajo Jr-'.' s; r j'/;' Držiš? spoštovani urednik! , Držim, da ne ___izgubim! Mlinar Kolenko najboljši pri II1 f. * 0 v vročih poletnih dneh sem posnela to fotografij. Ker v Penu [»gosto objavljate kaj podobnega, bi mogoče bila za objavo tud, ta In še moj komentar k fotografiji: »Pa ste me’ Senca je, senca - pijače pa nikjer« - Metka Recek s snoStovanieu! 9262Jloi^vci 5 Neč kot očitno je, da so bile tone zrnja in moke, ki jih je v vrečah dvigoval in prenašal bistriški mlinar ANTON KOLENKO, pravšnja priprava na tekmovanje v izobešanju ženskih spodnjic. Tekmovanje je pripravilo Društvo za zaščito ženskih organov pred infekcijo, ki se ji reče monofax-infectus masculinnus in je zadnjih letih čedalje akut- nejša. Sodelovalo pa je * 43 kvalificiranih izobe-ševalcev iz vse Regije. Nekaterim, poročajo Pentute, so se pri obešanju vročih hlačk pošteno tresle roke. I I V i- ioe. .^1 f vO' // i A ■l avgust 2002 Pen 28 VESTNIK .UISO Milan Vincetič V ponedeljek bo spet stara, ziajnana pesem: televizija bo prve prispevke namenila prvemu šolskemu dnevu in skrbi naše države za zdravo in prijazno šolo, hkrati pa poklicala pred kamero policista, ki bo prisegal, da bo policija vse leto skrbela za varno pot malčkov v šolo, sociologi in demografi bodo tarnali o premajhni nataliteti, ki povzroča zapiranje šol, proletarci, ponavadi tisti, ki jim šola nikoli ni dišala, pa bodo privoščljivo žvečili prosvetarjem, češ začelo se je, počitnic je konec, tudi vam bo budilka odslej zvonila petkrat na teden. Vse lepo in prav. Prosvetarji bodo tekali po hodnikih z neizpolnjenimi dnevniki, redovalnicami in razno raznimi formularji, ravnatelji bodo skušali narediti kar najboljši vtis na starše in *prvčke«, pa naj gre za osnovne ali srednje šole, v zbornicah bo pravi direndaj, le v glavah učencev bo še zmeraj zaspano. Poletni dnevi, pa naj so se iztekli na domačem dvorišču ali v »bleščavih« hrvaških letoviščih, bodo še nekaj dni kljuvali kot razglednice, ki jih je treba znova odposlati. A kljub elanu in zagonu bo v zraku visel oblak nelagodja in nezadovoljnosti. »Prvčki« bodo trepetali pred učenci iz višjih letnikov, ki so jim pripravili svojevrstni krst, prosvetarji bodo pogledovali proti ravnatelju in ministrstvu, če se je še našel kak •fičnik« za njihove borne plače, starši bodo obupano pogledovali v denarnice, ki so jih dodobra izsušile cene učbenikov, cerkev pa bo spet kot ničkolikokrat dvignila glas, češ da v šolskih programih ne naidejo razumevania za nelaičnosolo. kije povrh komplekse. Svet pa se je zamajal v svoji glavni osi: edina še obremeniena s prejšniimi ideološkimi časi. Skupinska slika S šolo I Kako logično. Vsi držijo ro- J ke k sebi. *Prvčki‘, da se ne bi znašli v straniščih pod pipami, prosvetarji, da bi , povečali vrednost točk in plačilnih razredov, cerkev (beri: katoliškaj pa, da je spet ostalo toliko in toliko pravkar diplomiranih laičnih teologov brez službe. Tu je pravzaprav največji kleč: kam s katoliškimi, povrhu pa še univerzitetno izobraženimi umniki, ki najdejo sedaj le priložnostna dela v župniščih alt v drugih bolj ali manj cerkvenih ustanovah. Sveto seme, kijev njih, se ne more razsejati, ni jim dano, da bi pod streho šole, in to državne, čeprav je Cerkev po Ustavi ločena od države, razširjali in utrjevali svoj zveličavni nauk. Da ne bo pomote: o temeljnih verskih spisih, pa naj gre za krščanstvo, islam ali budizem, se učenci seznanijo ob interpretaciji odlomkov v berilih, verouk 'pa je seveda stvar vsakega posameznika in seveda vsake veroizpovedi in verske ločine. Res je: v naših šolah pa nečesa primanjkuje. Rekel bi: domovinske vzgoje. Take, ki bi učencem razjasnila obzorja. Ki bi jim predstavila našo kulturno in narodopisno zakladnico. Ki bi jim dala vedeti, kje je naše pravo mesto v globalni vasi. Ki bi jim razbila naše frustracije in travme o majhnosti in neprepoznavnosti. Ki bi jim dala vedeti, da niso le ^ortniki nosilci slovenske plamenice v svet. Predmeta slovenski jezik s književnostjo in zgodovina sta namreč premalo, potrebovali bi torej predmet, ki bi nas vzgajal najprej v slovenske in šele potem v evropske državljane. Torej predmet, ki bi tudi vzgajal. Ob katerem bi spoznali vsaj temeljne etične, moralne in predvsem kulturne vrednote. Ki smo jih, žal, dandanes kar odrinili na stranski tir. Če mene vprašate, ki si že več kot dvajset let služim kruh v šolstvu, bi dejal takole: šole naj še naprej ostanejo laične. Nobene ideologije ali kakršnega koli verskega nauka ne potrebujejo, posebej pa še na našem versko mešanem območju ne. Več poudarka pa bi bilo treba dajati kulturno-narod-notvornim vsebinam, čeprav, kot govorijo evromani, slovenščina in Slovenija nista ogroženi. Poleg tega bi morala država skrbeti za strategijo šolstva, na kar dandanes še kako pozablja. Tako je država v imenu nekakšne evrobirokracije pozabila na poklicno izobraževanje. Kar za nekaj poklicev ni mogoče dobiti pri nas ustrezne izobrazbe. Sta pa zato gimnazijoma-nija ter prevelik vpis na raznorazne ekonomsko-poslovniške usmeritve. Kot da bo naša država v bližnji prihodnosti kot cenene ameriške nadaljevanke, v katerih nastopajo samo ' pravniki in ekonomisti. V ponedeljek bo torej za neke velik, [ za veliko večino pa navaden delovni dan. Samo več. pompa bo, šola in šolniki bodo spet v prvem planu, pozabljeno pa bo, da je pravzaprav življenje prava šola in da je med nami večina večnih ponavljalcev, le peščica pa se pririne do statusa ' diplomantov. Ki pa to ne bi bili, če ne bi šli tudi skozi kolesje ■ naše (laične) šole. V Rusiji so vse do včeraj verjeli, da je preteklost pokopana. Prihodnost, ki jo je politika Gorbačova zarisala z zmedo skrajnosti, je pokazala svoje demokratične zobe. Že Jelcin je preimenoval dan oktobrske revolucije - 25. oktober oz. 7. november - v dan sloge in narodne sprave: tako kot so spremenili Srbi poraz na Kosovskem polju v dan zmagoslavja, V obeh primerih je kri z leti postala voda, izginila je, izbrisala se je iz zgodovinske zavesti najrazličnejših »poraženih zmagovalcev«. Slovenija in Hrvaška sta bili vse do konca prve svetovne vojne obrobni pokrajini, tranzitni deželi. Prek prve si lahko iz Bratislave ali Budimpešte prišel do Trsta, prek Hrvaške do Sredozemlja. Da je bilo tako, zgovorno pričajo Mozartove kočije: na poti z Dunaja v Trst ga nikoli ni zanesla pot ne v Ljubljano ne v Zagreb. Morda zaradi tega današnji slovenski bogatini, trgovci in politični poslovneži še vedno raje potujejo na vzhod, vzdolž in povprek Balkana, po »svojem podeželju«, kot pa po modernih evropskih deželah, kjer je težko, razen svoje radovednosti in vzhičenosti, karkoli drugega prodati, unovčiti. Pa še to dvoje je za Evropejce toliko samoumevno, da ni unovčljivo, da jim še na misel ne pride. Branko - Šomen Ruski sozd da bi nam prisluhnili in pomagali ozdraviti naše avtoriteta je ostala Amerika (Severna, da ne bo pomote), Rusija zgublja svojo staro moč in avtentičnost in išče novo, Evropa se ukvarja z združevanjem različnih valut, predvsem pa posebnosti posameznih držav, in še dolgo bo trajalo, da bo postala država zvezdnih dežel, kot so si to zamislili za gospo Evropo v starih čipkah stasiti, računalniško in ne preveč čustveno nabildani vojaki in idejni voditelji Združenih držav. Na vseh šivih poka, izpod obnošenih ideoloških oblek sili na površje nova kostumografija, ki so jo nekateri prepoznali kot »nič-novegapodsoncem«, drugi pa s strahom pričakujejo nove Drakule, Goleme in Nadljudi. V Rusiji, in tu se bomo tokrat zadržali, rase ultradesničarsko razpoloženje, znano kot gibanje Ruska enotnost, ki si je izbralo in tudi nadelo za prepoznavni znak prestilizirani kljukasti križ na rokavih svojih črnih srajc, »borcev za čistočo ruskega naroda in ruske zemlje«. V posebej najetih dvoranah se učijo streljati s samokresi, urijo sovraštvo do judov in se pripravljajo na obračun z domačimi »azijskimi brati«. Ljudem so po radiu sporočili: »Če ne boste prenehali s svojimi zločini, vas bomo izgnali - krive ali nedolžne -, kot je to storil pred nami tovariš Stalin,« Podobnost s stanjem na Kosovu je več kot naključna: to je »slovanski sindrom« do vsega, kar ni rusko, oprostite, srbsko. Publicist Sergej Pavljenkov je pokomentiral rusko stvarnost: »Država, v kateri je vladal Hitler, lahko v trenutku zaduši nacistično iskrenje, toda država, ki je Hitlerja premagala, to pošast celo neguje Za takšno razmišljanje je imel konkretno gradivo iz najnovejšega kulturnega življenja z antiliterarnimi posledicami. Že enajst let Rusi popolnoma uživajo svojo demokratično svobodo. Pri tem so najbolj ponosni na »svobodo govora«, na javno izražanje in pisanje, ko so postale vse dovčerajšnje državne skrivnosti javno dostopne. Oblasti so odprle državne arhive. Zahodnoevropske kulturne institucije, predvsem muzeji, s tovornjaki odvažajo iz moskovskih skladišč dragoceno, nekoč zaplenjeno kulturno in politično dokumentacijo. Seveda: vsaka fotokopirana stran stane en evro. V Rusiji pašo dali namesto zaplenjenih arhivov iz druge svetovne vojne prednost erotičnim in kriminalističnim romanom, žanroma, ki ju sovjetske oblasti niso dovoljevale polnih sedemdeset let. Aktivisti novovalovskih strank Enotnost in Skupno so objavili »vojno« aktivni pornografiji v sodobni ruski književnosti. Pripravili so zborovanje pred gledališčem Bolšoj teater, S sabo so prinesli improvizirano straniščno školjko ter ta* .1 IhT . L = - člani Ruske narodne enotnosti se pripravljajo na obračun $ prihodnostjo. vanjo metali odtrgane strani iz knjige Vladimirja Sorokina Modro salo. Povod za protest približno petsto mladih nezadovoljnežev je pogodba med gledališčem in pisateljem o adaptaciji njegove knjige za gledališko predstavo na odru znanega moskovskega gledališča. Ruski pisatelji so se zdrznili: »Bili smo prepričani, da je čas preganjanja, zažiganja in uničevanja knjig ter deportacij del zgodovinske preteklosti, a kaže, da smo zadnjih deset let živeli v veliki zmoti." Ta stavek je zapisan v javnem protestnem pismu Društva književnikov Rusije. Zganilo se je tudi moskovsko tožilstvo, pa ne da bi zaščitilo izpovedno pravico ruskega književnika, marveč da bi ga obtožilo. Pisatelj Vladimir Sorokin je tako obtožen za nezakonito širjenje pornografskega gradiva. Na indeksu je njegova knjiga Modro salo, mogoče pa bodo obtožnico razširili tudi na roman Led, ki ga je pisatelj objavil spomladi letos. Tako kot je pisatelj oživil v svojem romanu Hruščova in Stalina, je vpletla pisateljica Polina Daškova v svoj “krimi" roman nezakonito vnukinjo Dostojevskega. Kriminalistični romani so danes v Rusiji moda: dobro se prodaja politični triler FSB minira Rusijo. FSB je kratica za Zvezno službo za varnost, knjigo sta napisala Ruski književnik Vladimir Sorokin, prozni kralj pornografije Aleksander Litvinjenko in ameriški zgodovinar Jurij Feljšicki, Osnovna misel knjige je: domovino uničujejo s svojo neumnostjo in diletantizmom prav tisti, ki so plačani, da jo varujejo. Iz Francije se je vrnil emigrant Eduard Limonov, od 1994. na čelu nacionalboljševiške stranke (tudi to je v Rusiji mogoče!), založnik časopisa z naslovom Limonka: svoje ime je uporabil za ulični naziv za ročno granato. Limonova je FSB lani osumil za ilegalno trgovino z orožjem, Mi se ga spominjamo kot Karadičevega prijatelja: s skupino srbskih književnikov je obiskal obkoljeno Sarajevo, Objavljena in ohranjena je fotografija, kako Limonov z ostrostrelno puško meri na Sarajevo! Preiskava zoper Limonova je navdihnila pisatelja Aleksandra Prohanova za politični triler Gospod Heksogen. Heksogen je namreč posebno razstrelivo za rušenje hiš po Moskvi. Bralci, ki so knjigo prebrali, trdijo, da je roman najbolj podoben Besom Fjodora Dostojevskega. Gospod Heksogen je celo dobil državno nagrado kot najboljša knjiga literarne sezone. In tako se v »ruskem gozdu« nič ni spremenilo: življenje teče dalje, pod ruskim nebom je vse mogoče. Nadarjenost se meša z anonimnostjo, talentiranost z nasiljem, književnost tone v proteste, protesti zoper literaturo pa samo kažejo, kako nobena država v tranziciji še ni pravna, vse iščejo svojo prepoznavno demokratično podobo, moderno osebno izkaznico za vstop med izbrane. Pot je dolga in naporna, nekateri bodo prišli na cilj prej, drugi z zamudo, a ko bodo na cilju, bodo ugotovili, da je pot sama po sebi cilj, da so načrti, verovanje v človeka in v boljšo družbo bistvo zdravega razmišljanja in da uspehov ni treba iskati v zunanjih manifestacijah, organizacijah in političnih usmeritvah. Prijazen dom, srečna družina, iskreni l' prijatelji, soliden zaslužek, dopoldanski pogled na planine in popoldne kopanje v Piranskem zalivu (v slovenskem morju, da ne bo pomote!) - kaj drugega bi še rad slovenski človek v italijansko-nemško-hrvaš-kem gozdu?! Gozd je namreč stalno in še vedno okrog nas, samo da ga ne vidimo, ker gledamo drevesa okrog sebe,-' Saj poznate pregovor: od toliko dreves ni videl gozda. Hvala bogu, da je ruski gozd tako daleč. Pen avgust 2002 n™ 29 tiri 1 !i 4' M L Benko v V hlevu pri Slavičevih v Ključarovcih je zdaj privezanih petdeset konj, med njimi nekaj odličnih kasačev, tudi trenutno najboljši slovenski - štiri leta star DEN MS [desno]. Skupaj z voznikom Markom Slavičem FAVORIT na vsaki tekmi, kjer sodelujeta. Ni naključje, da FAVORIT J domuje prav pri Slavičevih. Konji so tu doma od nekdaj, prvič so nastopili na kasaški JM tekmi že daljnega leta 1885. Bili so padci in vzponi, vse so vzdržali in vztrajali. JuH Tradicija, ki ji res ni mogoče oporekati. In v čem je skrivnost. Marko Slavič st. brez , dlake na jeziku: •Ohranili so nas moški potomci, sami Marki Slaviči. V naši družini I, v petih generacijah ni bilo generacije brez moškega potomcal Bogve, kaj bi se ■i^ zgodilo, če bi družinsko krmilo kdaj imel priložnost prevzeti zet, ki bi ob prihodu k nam prvič v življenju videl konje ...17« Prestižna tekma. 12. slovenski i j kasaški derbi 2002 12, avgusta P na hipodromu v Ljutomeru. P Glavni favorit DEN MS z voz-nikom Markom Slavičem. Vsi F poznavalci kasaškega športa so Favorit marko slavič&den ms mu napovedovali zmago, čeprav tekma ni bila tvegana, brez konkurence. In posebna zanimivost -glavni konkurent kasaški par DAVE MS z voznikom Markom Slavičem ml. Resna tekma med očetom in sinom. »Markec je dober, trenira že od desetega leta, ampak na velike zmage bo treba še počakati. Odrasti. Garati. Prehitra pot navzgor je lahko nevarna. Mlademu človeku stopi v glavo. Postane domišljav in za dozorevanje v vrhunskega tekmovalca, kar želim, da bi Markec postal. Jure. Z. In vse se je končalo, kot so si želeli Slavioevi. Zdaj so pri Slavičevih trije Marki: starejši že leta ne tekmuje več. Od takrat, ko ga je sin Marko (desno] prehitel. In zdaj se ob njem že kali novi Marko Slavič (v domačem krogu Markec), na kasaški stezi pa kljub svojim šestnajstim letom že resen tekmovalec, ki po tihem načrtuje: Ko bom velik, bom Marko Slavič - najhitrejšil je to nevarno,« nam zaupa Marko in pristavi, da sinu vsekakor privošči dober rezultat in odlično uvrstitev (drugo mesto). Med dirko je pokazal, kako sooustvarja naslednika.V boju s sekundami je našel čas za spodbudo, nasvet, tudi jezo, ko je Markec naredil napako. » Lahko sem si to privoščil, ker vem, da je DEN MS res najboljši, vedel sem, da bova zmagala.« TUdi v boju s sekundami sta uspela in z 1:18,7 dosegla najboljši rezultat vseh dosedanjih kasaških derbijev. Zmagovalec marko slavič&den ms Drugo mesto na derbiju v Ljutomeru - Marko Slavič ml. z Davom MS in pokalom, ki mu ga izroča Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge pri Ministrstvu za kmetijstvo. M /. K k’ Pred začetkom derbija: oba Marka kot da se pripravljata sinhronizirano, vendar vsak zase, vse do najmanjše podrobnosti. J'. h b'*'' & J >5 t 1 f 7 1 Prvo mesto - Marko Slavič z Denom MS v trenutku, ko mu za rekordni dosežek v imenu Kasaškega kluba Ljutomer član upravnega odbora Stanko Sraka nadeva zmagovalni venec. 4.1 & l Na pomoč lahko priskočijo samo tisti, ki se tudi sicer ukvarjajo s Slavičevimi konji. Eržika dela pri Slavičevih. Ob gospodarjih skupaj s Sodelavcem skrbi za konje, zato je pred tekmo njena navzočnost dobrodošla in pomembna. ■ti n «4 1?^ Na tekmovalni stezi [posnetek [p z, derbija) Je vse odvisno od dveh - voznika in konja, tlovek in konj, ki sta kar naprej skupaj. •mata veliko prednost. Drug drugega poz-hata tako dobro, da lahko oba predvidita •'eakcije. Z Denom MS res funkcionirava sinhronizirano, zato sva boljša od vseh, pravi Marko Slavič. Den je temu pritrdil ie med tekmo. Marko Slavič in Den nista dovolila Presenečenja nikomur, tudi Marku Slaviču mi. in Davu MS ne, čeprav bi mlademu Marku mnogi med gledalci to privoščili, vsaj slišalo se je tako. Tekma med očetom in Sinom sprošča adrenalin... Ampak, kot smo že zapisali, ta čas šele prihaja... S' / Dan po derbiju Murskega polja. Z različnimi dejavnostmi tvorijo celoto, ki bi jo kakršnakoli kriza težko sesula. Samo s konjerejo in tekmovanji bi bilo težko. Podpora od zunaj pa je pičla. Nekaj niške klube, čeprav je ob vinu kasaški šport najbolj razpoznavna prleška značilnost! Prepričani smo, da se tradiciji tudi v naslednjih počitka. Podkavanje, treniranje, sto organizacijskih podrobnosti, ob vsem še podjetništvo in kmetovanje. Težko verjameš, da zmorejo vse to, ampak tek- proizvodno dejavnostjo, tako da še naprej ostaja naveza kmetovanja s konjerejo, kar je marsikaj. Moški del družine, ki je neposredno povezan z okrog štiristo pokali, je za nekaj minut odložil delo: po vrsti po Marko ml. in Mitja! II Dav MS je mirno počival v svoji »sobi«, to si je zaslužil. Marko Slavič pa si ni imel časa prwoščiti prav tako zasluženega tradicionalna značilnost uspešnih kasačev z movalni duh in sloga v navezi zmoreta malega, komaj omembe vrednega za konje- starosti trije Marki, čisto levo najmiajši nekaj desetletjih ne bodo izneverili. Tu sta že Mitja. Ženski par pa je bil po opravkih: mama Frančka v hiši, snaha Brigita pa j na firmi, kjer so imeli inšpekcijo. ,, Slavičev! res niso več klasična kme- 1 tovalci, so pa lastniki Ljutomerčana z okrog 900 hektarji zemljišč in razvejeno I avgust 2002 Pe" .30 ram Le kaj je s pomursko lepoto ali morda s samozavestjo lepih deklet, da se ne upajo prijaviti na lepotna tekmovanja. To si je upala Tadeja Koren iz Radencev in postala miss Pomurja 2002. O tem smo že poročali, njo pa smo povprašali, kako je doživela prejemanje lente in vsega tistega, kar se dogaja v zakulisju. Sicer pa je Tadeja zelo preprosta in družabna punca, ki poleg lepote izžareva tudi očarljivost. Zaupala nam je, da rada kuha, da ima zelo rada živali in, da ne pozabimo, tudi svojega fanta, ki ji vedno stoji ob strani, Tadeja študira na Ekonomski fakulteti v Mariboru, v drugem letniku se bo odločila za smer marketing. Ukvarja pa se tudi z manekenstvom. Tadeja Koren, miss Pomurja 2002 l ■ * H : ■■ Dobila sem liter viskija in večerjo za dve osebi Kako skrbiš za svojo lepoto, za svoje telo in kondicijo? Na fitnes ne hodim, rada pa doma telovadim ali tečem. Ko tečem proti Petanjcem, rada povabim s seboj svojo sestro. Veliko raje tečem v Žerovincih, kjer živi moj fant. Tam lahko bežiš v naravi, pa Še nihče te ne vidi. Srečo imam, da s težo in postavo nikoli nisem imela kakšnih večjih težav, zato telovadim, ko imam čas. Si bila že od malega tako vitka? ' Ja, že od malega, zato nikoli nisem pazila, da česa ne bi smela jesti. Jaz jem čisto vse. Najraje pa ima različne omake, pire krompir, pohano s pomfrijem ali pico... Kako so tvojo »suhost« prenašali starši, stari starši? Mama vedno pravi, da bi morala več jesti, da se ne bi posušila. Si bila kot deklica zadovoljna sama s sabo? Nič posebnega, mislim, da sem sedaj veliko bolj zadovoljna sama s seboj. S katerim delom svojega telesa si najbolj zadovoljna in kaj bi spremenila? Več ali manj sem zadovoljna sama s sabo Spremenila bi edino mišice na nogah, ki so preveč močne. Ampak drugi pravijo, da je to čisto v redu. Kaj pa pred tekmovanjem, se kaj posebno pripravljaš, so stvari, ki jih ne smeš jesti, bolj telovadiš? Ne, ne, jaz tudi pred tekmovanji povsem normalno živim. Delam in jem vse tako kot druge dni. Dobro pa je, da pred tekmovanjem več telovadiš, saj so jnlšice potem bolj napete. Ali se dekleta pred tekmovanji bojijo, da bi pridobile kakšen kilogram? Nekatere so bolj okrogle, ampak o kilogramih se ne pogovarjajo. Mi pa kdaj katera pravi, kako srečna sem lahko, da sem tako suha. O čem pa se dekleta pogovarjate? Nič kaj posebnega, bolj o stvareh, povezanih s tekmovanjem. Na regionalnem tekmovanju se nismo še tako dobro poznale. Na polfinalu smo že bolj navezale stike. Jaz sem se največ družila z eno iz Podlehnika. Mlajše tekmovalke pa so bolj živahne in razposajene, me starejše pa že bolj umirjene. Ste dekleta na tekmovanju prijateljice ali tekmice? Si med sabo pomagate? Ja, si, kdaj pa kdaj si tudi kaj posodimo. Nekoč je neka manekenka izjavila, da na modnih revijah, na primer, ni vedno prijateljskega odnosa med dekleti, in da si rada nagajajo. Se spotikajo na odru, si nalašč potrgajo nogavice. Se kaj takega dogaja... Ja, to se je meni že zgodilo. Imele smo še nastop pred žirijo. Jaz sem si šla zamenjat modrček, ena od deklet se je javila, da gre z mano. Imela sem bluzo, ki se je na hrbtu zavezala s trakci. Ko mi je zavezovala trakce, jih je tako močno zategnila, da so šivi popokali. Izgovarjala se je na slab material. Po moje pa je bilo nalašč, saj je bila majica nova in priznane firme. Na srečo se to pred komisijo ni videlo. Drugače pa se razumemo. Katera od vrhunskih manekenk pa je tebi naj naj? J ■ =s 1 t r ■? J I i 'I Posnetek je z . letošnjega motorističnega j srečanja v Celju, kjer so se dekleta fotografirala na jeklenih konjičkih. Naomi. Zmagala si na regijskem tekmovanju, sedaj je bil polfinale, kjer pa se nisi uvrstila naprej. Že velik dosežek je, da prideš sploh na polfinale. Težko je sploh »priti notri«. Po moje na to vpliva tudi poznanstvo, zato sem bila zelo presenečena, ko so me izbrali. Je zraven tudi kakšna kuhinja? Po moje je. Na polfinalu smo bila dekleta presenečena nad tem, kar se je dogajalo na razglasitvi finalistk. Tik pred razglasitvijo je eden od članov komisije pritekel na oder, z voditeljico sta nekaj na papirju črtala in popravljala, glasbeniki pa so morali zaigrati še eno skladbo, čeprav tega ni bUo v scenariju. Šele potem so razglasili dvanajst finalistk. Ne vemo, kaj se je v tem času dogajalo. ' Imate dekleta občutek, da imajo nekatere protekcijo, več možnosti? Nekateri se poznajo in se z njimi organizatorji več ukvarjajo. Sicer pa jaz nisem imela občutka, da bi me gledali postrani. Kako pa je z izborom oblek, ki jih nosite na tekmovanju? Za polfinale vse dobiš tam, na regijskem tekmovanju pa moraš sam poskrbeti za svojo garderobo. Zgodilo se je, da smo vse dobile prevelika oblačila, a smo dobila druga. Sicer pa je največje razlika v oblačilih za prosti čas, nekatere so dobile obleke, druge trenirke. Na srečo sem jaz dobila obleko, ki mi je pristajala. V trenirki se ne bi dobro počutila. Pa saj člani komisije poudarjajo, da ne gledajo oblačila, in da ocenjujejo posamezno dekle. Ampak to, kar imaš oblečeno, tudi nekaj naredi pri tebi. Če je obleka dobra, se dobro počutiš. In obratno. Pa finančna plat, ali dekle s tekmovanjem kaj zasluži? Tekmovanje predvsem veliko stane. Tam dobimo bolj malo. Obstajajo tudi pravila, kakšno spodnje perilo moraš imeti in kaj vse moraš prinesti s sabo, kar ni poceni. Pred tekmovanjem imam gotovo več deset tisoč tolarjev stroškov. Marsikdo, ki me je po tekmovanju srečal, mi je rekel; sedaj pa na veliko služiš. Meni pa se zdi, da sedaj ravno zapravljam. Miss ponavadi dobijo kakšne avto- | mobile, potovanja... Kaj si dobila ti? | Liter viskija in večerjo za dve osebi. No, 1 pa šopek. Drugje po Sloveniji so dobile I bogataše nagrade, od zlatnine, vikend f paketov, kozmetiko, očala, ure... Ne vem, i zakaj in čemu je vzrok, da je so v Pomurju I večja odstopanja. Pa saj se ne gre za to, 1 kaj dobiš, ampak mislim, da tudi or- , ganizacija v Pomurju ni bila najboljša. Kaj pa odziv prijateljic, sorodnikov ...7 Vsi so bili presenečeni in veseli. Jaz sem se prvič udeležila lepotnega tekmovanja na Bakovski noči. Takrat se nisem najbolje uvrstila, izkušnje pa so I bile. Po tem sem naredila še nekaj tečajev, tudi iz hoje. Največji uspeh pa je vsekakor naziv miss Pomurja. Si dobila kakšna pisma vsiljivcev, so te bolj oblegali moški, morda nadlegovali...? Ne, nič takšnega ni bilo. Kaj pa zdravo življenje manekenk in modelov? Jaz ne pijem alkohola, ne kadim in ne pijem kave, čisto nič, in tudi v moji družini nihče ne kadi. Zdravo živim. Res pa je, da druga dekleta na teh tekmovanjih zelo kadijo. Velika večina jih kadi, v vsakem odmoru najprej sežejo po cigaretah. Kako pa se ti sproščaš? Nimam kaj posebnega, sedim, se pogovarjam. V zadnjem času nima niti več treme in sem precej sproščena. Velikokrat pa je tudi tako, da če je dobra glasba, se popolnoma skoncentriram in predam glasbi. Kakšna skladba mi je tako všeč, da se lahko v tistem trenutku sprostim. Tako je tudi, ko sem na odru, popolnoma sproščena sem. Meni je najhuje pred odrom in tik preden stopim na oder. Občutek, preden razglasijo zmagovalke? Ko sem na Miss Pomurja 2002 zaslišala svoje ime, sem bila vsa iz seb.e. Šlo mi jo na jok, priteklo mi je nekaj solz. To so solze sreče in to je čudovit občutek. . A. Nana Rituper Rodež VESTNIK 31 Pen avgust 2002 J 46. državno . Prihodnje leto bosta pred-IL stavljala Slovenijo na s ve- tekmovanje L oračev . tovnem prvenstvu v Kanadi Belokranjec Anton Filak in Prekmurec Jože Zver Tehnologija se spremil obdelave zemlje spreminja, pridelovalce pa sili k temu predvsem nuja po pocenitvi pridelovalnih stroškov. Poskusi, da bi plug izginil s polj, se občasno sicer še vedno pO' javljajo, vendar praksa kaže, da obdelava polj brez oranja ne bo Dobro zorano polje ni le v ponos kmetu, pač pa Je tudi prvi korak k učinkovitejšemu delu v kmetijstvu. Čeprav tekmovalne razmere niso bili najugodnejše, saj je bila zemlja po nalivu in poplavah razmočena, so orači pokazali in dokazali, da znajo tudi v takšnih razmerah dobro zaorali. Dobra brazda je rezultat znanja in izkušenosti, del tega znanja pa so si od izurjenih tekmovalcev želeli pridobiti tudi obiskovalci. Favoriti ostajajo favoriti Ji mogoča. Podnebne razmere v Sloveniji omogočajo pospešen vznik in razvoj plevelov, ki jih je mogoče zatreti z oranjem; z obračanjem zemlje in vnašanjem organskih gnojil pa se izboljšuje tudi njena kakovost. Dobro zorana in pripravljena njiva za setev je pogoj za visok in kakovosten pridelek. Šol za orače pri nas sicer nimamo iri velika večina tistih, ki orjejo svoja polja, je samoukov. Kakovost oranja je zato različna, to pa se najbolj pozna pri pridelkih. Delo s kmetijsko mehanizacijo zahteva dobro Usposobljene uporabnike, zato namenjajo v srednjih kmetijskih šolah temu vedno več pozornosti. K usposabljanju oračev pa veliko prispevajo tudi tekmovanja ora- Pomursko društvo oračev je bilo skupaj z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije organizator letošnjega 46. državnega tekmovanja oračev Slovenije. Udeležilo se ga je g2 tekmovalcev iz desetih slovenskih regij in srednjih kmetijskih šol. Dvočlansko ekipo slednjih so izbrali za nastop na državnem prvenstvu v četrtek, preostali pa so si udeležbo zagotovili na predhodnih regijskih tekmovanjih. Ti so tekmovali z dvobrazdnimi. plugi, osem pa se jih je pomerilo še v oranju z obračalnimi plugi. Za naslove najboljših slovenskih oračev so se tekmovalci potegovali v petek in soboto, prvi dan v oranju na strnišču in v soboto še na ledini, uvrstitve v obeh Tekmovalec mora biti med oranjem pozoren na vsako malenkost.Da bo brazda dobra in po pravilih, je treba plug primemo nastaviti. Pri najsodobnejših tekmovalnih plugih je veliko tega mogoče opraviti v traktorju, nemalokrat pa so še vedno potrebni ključ in podobno orodje. >3 čev, ki so vedno bolj množična. , disciplinah pa so odločale o Na njih se vsako leto pojavljajo novi tekmovalci, spodbudno pa je, da je vedno več mladih, ki uspešno zamenjujejo svoje predhodnike, Znana tekmovalna imena, kot so Kuzmič, Bukvič, Markoja, Kuhar, Režonja, Geder, Brglez, Zver uspešno nadomeščajo mladi tekmovalci. Pomurski orači so se na državnih tekmovanjih vedno dobro odrezali, saj so posegli na šestinštiridesetih dosedanjih kar petindvajsetkrat po najvišjem mestu. Najboljši slovenski orači pa se v zadnjem času čedalje uspešneje kosajo tudi s svetovno konkurenco, saj se na svetovnih prvenstvih običajno uvrščajo že med prvo polovico tekmovalcev. Najuspešnejši slovenski tekmovalec na dosedanjih svetovnih prvenstvih je bil prav tako Pomorec Jože Režonja, ki se je uvrstil leta ) 995 na tekmovanju v Keniji na odlično 12, mesto. končni skupni razvrstitvi. Čeprav tekmovalne razmere niso bile najugodnejše, saj je le nekaj dni pred tekmovanjem posestvo Vrzelovih v Ihrjancih, kjer so se letos pomerili orači, preplavila voda, ki jo je bilo opaziti tudi v odprti brazdi. Vsi orači zato niso imeli enakih tekmovalnih razmer, žreb pa je odločil, na kateri parceli bodo orali. Vendar večjih presenečenj navkljub vsemu ni bilo, saj so najboljši dokazali, da znajo dobro orati tudi v slabših razmerah. Ekipe, ki so že vsa leta v ospredju, tudi tokrat niso odpovedale in tako je ekipno ponovno slavilo Prekmurje v postavi Jože Zver in Tomaž Nemec, sleSita pa ekipi Bele krajine in Ljubljanske regije. Prekmurci in Belokranjci so nenehni tekmeci za najboljše uvrstitve, Zver in Nemec pa sta tokrat le za 7,6 točke premagala Antona in Miho Filaka iz Bele krajine, medtem ko sta zaostala Ljubljančana za prvouvrščeno ekipo že skoraj za 50 točk. Thdi zanimanje gledalcev za tovrstna tekmovanja se povečuje in mnogi si prav pri ogledu le-teh pridobivajo nova znanja, a tudi to je prispevek k doseganju večje kakovosti v tehnologiji obdelave polj ter s tem k doseganju večjih in kakovostnejših pridelkov. Dobro zorano polje ni samo ponos v kme- tu, ampak mora po- stati tudi prvi korak k učinkovitejšemu delu v kmetijstvu. Prav tovrstna tekmovanja pa lahko veliko prispevajo k temu. i r'h^K«I1«. I I. ' f, ■ 1 ! čii*<*C* Jlf*/ obeh straneh pa tudi z drugimi pisali, pri katerih topilo ni vedno voda. Seveda ni mogoče preverjati kakovosti pisalnega papirja pa tudi pisanje po zvezku v papirnici ali knjigarni ponavadi ni zaželeno, tako da šele pozneje pri pisanju z različnimi pisali ugotovimo, kakšen je papir oziroma s čim lahko pišemo po njem. Papir, ki ga uporabljajo za zvezke, običajno ne spada v skupino najkakovost nejših papirjev, ki bi bili kemijsko, mehansko in optično odporni proti sta ranju v daljšem časovnem obdobju. Zvezki, ki jih bomo sh ranili, bodo sčasoma po- rumeneli in kakovost pa pirja se bo poslabšala. vendar bodo še vedno os- tali lep spomin na življenjsko obdobje naših otrok Milan Jerše avgust 2002 Pen 38 VESTNIK * »Nemreš mimo, * \ •<1.. nei ka bi notri odišo ali polž v solati (8) r* Pojedli smo toliko dobrot, da niti ne verjamemo, da naši želodčki prenesejo toliko hrane... Vedno odlični kuhinji se je težko upreti. Knjigo vtisov drži v rokah Mira. Končno smo dojeli, kaj je to galerija in kdo so pomurski malarji. Gostje torej pri njih radi vpišejo v knjigo vtisov svoje občutek, ki so največkrat povezani s vtisi z odličnostjo hrane, pišejo pa tudi o tem. kakšen občutek jim dajeta ambient in pokrajina. Res je, da pišejo v knjigo bolj kot domači tuji gostje. Prišli smo v doline, v prečudovite prekmurske utrinke. Ena izmed njih je vaša gostilna Ob gozdu. Uživali smo ob svežem zraku, pršenju dežja, neizmerno toplih, izbranih čudovitih melodijah srca, ki ogrevajo dušo in telo. Nas je ogrelo vaše gostoljubje: dobra hrana, prijetno vino in ambient. Galerija Murska Sobota Za velike mish moraš biti heroj, pravijo, vse kaže, da moraš biti heroj tudi, ko zaprosiš za knjigo vtisov in svoje misli zapišeš vanjo. Ali pa moraš imeti vsaj kanček poguma, da v kakšnem lokalu izrečeš stavek; »Natakar, knjigo vtisov, prosim.- Priznam, da sem se ga jaz že kar navadila in mi gre vedno lažje z jezika. Prepričana pa sem, da so se tega vprašanja veliko manj navadili naši gostinci, v glavnem seveda. Ne morem verjeti, koliko jih me še danes presenečeno pogleda, ko si poleg pijače naročim še knjigo. »Ah, tega pa mi nimamo,- mi odločno odgovorijo. Nekaj svetlih točk pa mi je vendarle uspelo najti. »Aleluja!« se v meni utrne vzklik radosti, ko s kakšne police ali predala potegnejo težko iskano knjigo. »Ta je zadnja, mi je potisnila knjigo vtisov v Galeriji v roko Jelka Kosi Geder, informatorka v Galeriji. Kasneje pa sem dobila v pogled še eno knjigo, nekoliko starejšo. Druge, ki jih še imajo, pa so spravljene nekje v depoju. Galerja je namreč ena od tistih ustanov, kjer ljudje z večjo lahkoto vzamejo svinčnik in nekaj napišejo. Tako se tudi spodobi. Izjemna razstava, ki vzbuja moč in hkrati ponos v slehernem Pomurcu. Je avtoritativen in zgleden produkt ustvarjalnosti, ki bi jo morali z veliko odgovornostjo regijsko bolje promovirati. Ob pogledu na instalacije bi kar leteli, seveda, če bi leteči kovček imeli. Mnogi obiskovalci dojamejo, kaj jim želijo povedati slike, ali pa samo čutijo, da so nekaj veličastnega. Zato se čutijo dolžni, slikarjem priznati svoje občutek. Kritik v knjigah vtisov ni, so le čestitke in lepe želje. Mnoge pa slike tako očarajo, da bi se želeli z umetnikom tudi srečati. V popoldanskem času je prav prijetno posedeti pod kostanji, ki dajejo našemu mestu poseben čar. Ampak danes smo doživeli in sploh večkrat, ko opazujemo strežbo vaših natakarjev, nekaj osebnega. Gospa Ivica Trstenjak - vedno nasmejana, prijazna, agilna, vedno rada ustreže želji gostov. Upamo si trditi, da je najboljša natakarica pri vas. Nekateri posamezniki kvarijo popolno idealni vtis Zvezde, ki so cepljeni proti hitrosti in prijaznosti. 3 Prevzamejo te pozitivna čustva, čudovite barve in želja, da bi imel vsaj eno sliko. V času zadnjih dveh let se je kvaliteta prehrane oziroma priprave jedi izboljšala, vendar bi se za dosego višje ravni vaše restavracije nujno morali uvesti solatni bif^ i Pod gozdom v Andrejcih čeprav je gostilna Pod gozdom v Andrejcih precej mlada, je njihova knjiga vtisov kar lepo zajetna in prijetna. Pa tudi natakar, katerega sem zaprosila za knjigo, ni bil videti prav nič presenečen in mi je knjigo kar prinesel. S svinčnikom vred, seveda. Usluga: fenomenalna V Galeriji so se ustavljali mnogi znameniti umetniki in gostje. Marsikatere lepe misli so zapisane, žal pa je tudi mnogo različnih pisav, tudi neberljivih, iz katerih je skoraj nemogoče razbrati zapisano. Med drugim je svoje občutke (berljivo) ob neki priložnosti zapisal predsednik republike Milan Kučan. Ob čudovitih umetninah, ki prihajajo izpod čopiča našega izvrstnega umetnika Jakija, se spočije duša in telo. Hvala zanje in še veliko lepih trenutkov ob ustvarjanju novih. in pestrejšo izbiro gotovih jedi. Izboljšala st 1 je tudi postrežba in način serviranja jedi. I Bravo! Kva/ifeta; Ambient' atmosfera super Ponos: Prekmurja gosti Črnogorec iz Voralberga Vse skupaj zasluži 5 zvezdic, 6. pa vsekakor lahko doda glasba ... natakarju Samiju dodajamo 7. zvezdico. v knjigi piše; Ali zgledam tako, 1 Zvezda Murska Sobota V galeriji je vselej likovni odsev duše naše pokrajine. Danes pa še nekaj več, tudi projekt nastajajoče študijske knjižnice -dolgo želene ustanove, ki je branilec in ustvarjalka učenosti. Želim, da se načrt, tak kot je zastavljen, tudi uresniči. Galerijo si obišče veliko mladih, že otroci iz vrtca. Ti se še posebno radi podpišejo, da so bili tam Tu in tam pa se tekmuje, kdo bo na čistem, belem listu papirja ustvaril največji ali najimponzantnejši podpis. Če že nič ne napišejo, se vanjo vsaj podpišejo. Naj se ve, da smo bili tukaj. Knjiga je že precej v letih, saj prvi zapisi segajo v leto 1985, torej še iz obdobja stare Jugoslavije in časa, ko je hotel Zvezda še sprejemal svoje goste. Mnogi zapisi iz tistega časa so kar neprijetni, povezani z nezadovoljstvom hotelskih storitev. Hotela že nekaj let ni več, ne vemo pa, ali je tudi to vplivalo na zaprtje Ena od misli starih jugoslovanskih časov: Knjige vtisov so tudi za laskanje. Vse negativne kritike je treba vzeti kot dobronamerne in jih, če se le da, upoštevati. Če napišejo kaj lepega, pa naj je tudi to plačilo za vse dobro opravljeno delo in spodbuda za naprej, saj je že Twam povedal, da lahko dva meseca živimo od dobrega komplimenta. (Samo, da ne bi zaspali.) Eden takih je tudi: Nemreš mimo Zvezde, ne ka bi notri odišo. A. Nana Rituper Rodež Sem si naročil Ljubljanski zrezek in ugotovil, da v njem je navadna jajca mešana s klobaso neznanega porekla, Zadovoljstvo z Zvezdinimi storitvami pa se skozi leta spreminja, s tem da so v zadnjih letih v glavnem pohvale, no pa tudi kakšna pripomba je vmes. V solati! v knjigi vtisov v Galeriji je HLar nekaj zanimivih zapisov, podpisov in avtorjev podpisov. f ! j imel glasbeni tolar? h & It- ■ '.g i f- ni 4 .VA ' ' r . V • * rt-= i 1 I ji •a 4 Povejte na Penov glas! Vabimo tudi vse vas, dragi bralci in bralke našega časopisa, da nam zaupate svoje vtise o doživetjih v lokalih ali na javnih mestih. Lahko i€ kaj lepega, ste kje prav posebno dobro jedli ali pa so vas sprejeli prijazni ljudje, so vas morda rešili iz nerodnega položaja. Prav gotovo pa se vam je zgodilo tudi kaj takega, kar gostilnam ni ravno v ponos. Morda takrat niste imeli poguma, da bi to zapisali ali komu povedali. To lahko storite sedaj in na ves Penov glas poveste svoje. Dobro in slabo, vse skupaj lahko pripomore k izboljšanju kakovosti ponudbe v naših lokalih. Napišite nam, kakšen je bil vaš polž v solati! / Vaše vtise, pritožbe, pohvale in pripombe čakamo na naš naslov: za Polž v solati. Pen, Podjetje za informiranje, 9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti Nana.rr@p-inf,si VESTNIK 39 Pen avgust 2002 I I I I I' Ul I I vin Alkohol je botroval umoru 40-letnika v osrčju Slovenskih goric OSTE BAKAL OO ® (DOG ® © n jGGOG * Morilec prijateljičinega sina obsojen na osemletno zaporno kazen Stojan Žunko je izkrvavel v materinem naročju Policijske statistike potrjujejo, da sodi zdravju je Gabrovec na prestajanju konec leta, čas med božičem in kazni novim letom, med najbolj kritične letne » • tj u ir ■ čase, ko gre za hujša kazniva dejanja, i ricanjG lja.rD3rr6 iVrajllC Kako tudi ne, ko pa se v tistem času najmanj dela in največ praznuje. S tem pa je povezano tudi navadno čezmerno pitje alkoholnih pijač, ki ob veselih in radostnih dogodkih žal povzroča tudi takšne in drugačne nesreče in tragedije. Dvakrat zaboden z nožem Vsekakor pa je bila tudi glavna obravnava pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu je predsedoval sodnik Branko Palatin, več kot zanimiva, če lahko za obravnavo umora uporabimo tak izraz. Med drugimi je namreč kot priča nastopila tudi mama pokojnega in zunajzakonska In ena takšnih družinskih tragedij se partnerica morilca, Barbara Krajnc, ki Prepiri o premoženju že pred tem pa je seveda svoj zagovor podal tudi obdolženi, kateremu je sodišče po službeni dolžnosti za zagovornika dodelilo odvetnika Ivana Merčnika iz Murske Sobote. Sam obdolženi ni imel pripomb na obtožnico, ki ga je bremenila umora, je pa v svojem zagovoru govoril nekoliko drugače, kot je trdil državni tožilec. Tako je opisal celotni dogodek, ki se je pripetil kritičnega dne, že pred tem Očitke, da je med prerivanjem po prstu porezal tudi Barbaro, je zanikal, ker da se je porezala že zjutraj istega dne, ko ni mogla narezati zmrznjenega mesa. Moram povedati, da je bila Barbara že zjutraj vinjena, enako pa tudi Stojan. Tudi sam sem bil malo dobre volje. Po dejanju je zgodila pred slabimi tremi leti, ravno v času med božičem in novim letom tudi v Ivanjskem Vrhu v občini Gornja Radgona. Alkohol je namreč botroval temu, da so tamkajšnji domačini namesto praznovanja predvsem komentirali umor enega od sosedov. Omenjeni umor se je pripetil 28. decembra 1990 okrog 20.30, in sicer v stanovanjski hiši v Ivanjskem Vrhu št. 11, kjer sta živela v pa je spregovoril tudi o tem, kako je sploh pa sem spil še skoraj polno ročko vina,« je dejal obdolženi ter umorjenega Stojana opisal kot mišičastega in močnega mladeniča, ki ga je porival proti izhodu, m takrat je zagledal nož, ki ga je zgrabil in najprej ni hotela pričati, potem pa je kljub prišlo do tega, da je pokojni Žunko prišel zgodilo se je tisto, kar se je. »Nož sem pograbil, da bi se ubranil. Bil je to silobran, vsemu opisala dogodek iz svojega zor- pod isto streho. Dejal je, da se je s kajti če ne bi jaz njega, bi gotovo on mene,« nega kota, ki pa se je bistveno razlikoval Stojanovo mamo izjemo dobro razumel, je še dejal Janez Gabrovec, ki je med ■ ............ sklepno besedo dogodek močno obža- vsemu opisala dogodek iz svojega zor- od obtoženčevega. Trdila je, da so se dokler njen pokojni sin ni ostal brez službe zunajzakonski skupnosti morilec, takrat 62-letni Janez Gabrovec, stalno prijavljen v Adreancih v občini Cerkvenjak, ter Barbara Krajnc in njen sin, 40-letni Stojan Žunko. Vinjenost in prepir med omenjenima moškima pa sta botrovala tragičnemu dogodku, v katerem je bil s kuhinjskim nožem dvakrat zaboden in tako umorjen Stojan. Sploh pa je bilo tisti večer tudi vreme nekako »morilsko«. Po celodnevnem sneženju so bile zvečer ceste zelo poledenele in ponekod celo neprevozne, še zlasti vaške ceste po hribčkih Slovenskih goric. Kljub temu pa dogovorili, kako bodo kritičnega večera se je znašel zgoraj podpisani avtor poleg kartali. Pred tem je Janez popravljal T loval. Po pritožbi višja kazen Kljub temu je okrožni državni tožilec Karel Vogrinčič v sklepni besedi ponovil vse to, toda tudi dejstvo, da je obdolženi storil umor in da ga pokojni nikakor ni napadel. »Zavedal se je dejanja in ga je storil z direktnim naklepom. Tukaj ni bilo nobenega silobrana m za to ni nobenega dokaza, zato predlagam, da ga spoznate za krivega in ob upoštevanju teže dejanja, l.- 1_ ’ • in ker gre za konfliktno in napadalno osebnost, ki je že bila obravnavana kaznovana, ob tem in pa trenutno poteka zoper njo tudi postopek zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Gre torej za hudo kaznivo dejanje, za katero in se je preselil k njima. Od takrat naj bi do 30 let zapora, se začeli pritiski na to, da naj bi posest policistov in drugih preiskovalcev ter televizijo. Stojan pa odmetaval sneg. »Ni prepisal na pokojnega, zaradi tega pa da reševalcev in pozneje pogrebnikov kot bilo nobenega prepira ali česa po je po naši zakonodaji predvidena kazen .«je dejal tožilec Vogrinčič in predlagal devetletno zaporno kazen Čisto nasprotje pa je bila sklepna edini »civilist« na kraju gnusnega umora, na koncu pa so ga morali reševati policisti s svojim močnim džipom, saj je bila poledenela cesta neprevozna za navadni osebni avtomobil. In čeprav sem že vsega vajen, je bilo prav grozno videti prizor na kraju umora m vse drugo, kar se je dogajalo v hiši v fvanjskem Vrhu 1 i Objokana mama Bar- dobnega, ni se govorilo o zemlji ali bil predhodnica umora. Potrdil posesti. Ko pa sem odšla v klet po vino, sem se tam zadržala tri do štiri minute. In ko sem se vrnila, sfem videla sina v krvi. Najprej sem mislila, da mu je slabo . -----......(jiuijc pa JU ona sKi je tudi prišlo do kritičnega prepira, ki je beseda odvetnika Ivana Merčnika, ki je hilprAdhoHnia=....n.™.Pctrd;ljesicer,da dejal, da obdolženi obžaluje storjeno se je z umorjenim Stojanom kritičnega dejanje, da je bil v kritičnem času bistveno rine odnelinl v i, m v, «... — dne odpeljal v Spodnje Ivanjce v trgovino, kjer so kupili nekatere reči, potem pa sta zmanjšano prišteven in pretirano čustven. se ustavila v gostišču Šenekar, kjer da sta in da je bruhal kri, toda ko sem zagledala popila vsak trikrat po 2 dl vina. nož v Janezovih rokah, mi je bilo vse »Potem sva šla domov na kosilo in gledat 'Ugotovljeno je tudi, da je bil močno vinjen u vse jasno,« je rned drugim dejala Barbara ter dodala, da ne ve, koliko sta pokojni in bara Krajnc (mimogrede je tudi ona pred obdolženi tisti dan spila, ve pa. da so bili smučanje. Po večernem dnevniku sem šel v kuhinjo poslušat, o čem se pogovarjata časom umrla, op. p) je v naročju držala glavo svojega sina Stojana, ki je že izkrvavel in je bil negiben. Vse je bilo v krvi, oster zimski zrak je polnil vonj po alkoholu. Pred hišo je cvilil domači pes, še zlasti, ko sta zaposlena pri pog vsi trije »nekoliko dobre volje«, ker da je tudi sama spila »kakšen špricer«. Glede posesti, ki naj bi izzvala prepir med Janezom in Stojanom, pa je dejala, da so se samo nekoč pogovarjali o tem, da bi Stojanu naredili prizidek s po- Barbara in Stojan. In ker je šlo spet za Stojan uporabil in zato ne morete upoštevati, kaj je povedala Barbara Krajnc, čigavo pričanje je razumljivo, saj je izgubila sina in sedaj mora na nekoga valiti krivdo Mogoče je Barbara celo nastavila nož, da bi ga posest, sem Barbari dejal, da naj ne obljublja ničesar, kar ne bo mogla realizirati. Hotel sem tudi, da bi se dogovoriti, kako bomo uredili zunanjo fasado, toda Barbara je dejala Tukaj je Stojan gospo- je med drugim dejal rebništvu Vrbnjak v začasni kovinski sebnim vhodom, svoje pričanje pa je Bar- dar in ti se spravi v Adrence, pes en. Ko je krsti iz hiše odnašala truplo njegovega bara Krajnc končala z besedami: »Ko je umoril mojega sina, je dejal: Pokliči priljubljenega gospodarja Stojana Žun ka. Pozneje so njegovi znanci in prijatelji policijo m rešilce, sedaj sem naredil, kar najmanj trikrat ponovila, naj me svinjo vrže ven, me je Stojan napadel in me zagovornik ter predlagal, da sodišče upošteva starost njegovega varovanca, potem da se je branil, saj je bil napaden, ter d a upošteva vse olajševalne okoliščine in Gabrovcu izreče čim milejšo kazen Sodišče se je potem odločilo za 6-letno zaporno kazen, obdolženi pa je bil sem nameraval...«. Za njo je pričala tudi Danica Pintarič, natakarica iz gostilne dvakrat udaril po obrazu ter začel porivati iz hiše. Bil sem .izven sebe’ od oproščen plačila stroškov postopk -------OLl USAOV pOStOpka, hkrati pa so mu podaljšali pripor do pripovedovali, da je bil priljubljen in sem nameraval.,.«. Za njo je pričala tudi besa in gneva in ne spomnim se popol-družaben človek Ko je malo več popil, je Danica Pintarič, natakarica iz gostilne noma. kaj se je v naslednjih nekaj minutah bil veseljak (na sliki v gostišču pri Milem Šenekar v Spodnjih Ivanjcih, ki je samo dogajalo Vem. da sem imd i-ojfat) v Coffetincih) nikomur pa naj nebi povedala, da sta obdolženi in pokojni res in ko sem videl, kaj se s StoiAnnrn prišla v gostilno, kjer je zaposlena, in da sta tam ostala kakšnih 15 minut, da sta spila po en »špricer« in odšla. Upo rabljeno je bilo še veliko dokaznega gradiva, saj so prebrali mnoge zapise, pričanja ter izvedenska mnenja, med katerimi tudi, da je bil obdolženi pod noma, kaj se je v naslednjih nekaj minutah Cogetincih), nikomur pa naj ne bi hagajal. Kljub temu pa se je zaradi diorilske roke njegovega znanca in Prijatelja veliko prezgodaj končalo hjegovo življenje. Morilec, sicer upo kojence Janez Gabrovec, je bil po členu 127/1 in v zvezi s členom 16/11 najprej in ko sem videl, kaj se s Stoj sem ga položil na pod ter skušal pomagati. Nekaj mi je hotel povedati, toda obsojen na šest let zapora, pozneje pa je bila po pritožbi državnega tožilca kazen vplivom alkohola in šokiran ter tudi v Zvišana na osem let in kljub slabemu stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. pravnomočnosti sodbe, na katero je > zagovornik Ivan Merčnik napovedal pritožbo. Toda pritožil se je tudi državni tožilec Karel Vogrinčič m pritožbeni senat Vjsicga sodišče v Mariboru mu je ugodil ter je zvišal zaporno kazen s šest na osem let, takšna sodba pa je postala pravnomočna. S tem se je morilec moral preseliti v Dob na prestajanje kazni, in to kljub trditvam odvetnika Ivana Merčnika, —— da je obsojeni Gabrovec, ki je že v letih ip trenutku v klet po vino, ker da so na mizi gaje dogodek močno prizadel, v zelo že imeli polno točko (1 liter) vina, zraven slabem stanju in sam ne verjame, da bo pa še karte, kot je trdila Barbara živ prišel iz zapora... nisem ga več razumel. Vse to je povzročila Barbara s tistim, da naj svinjo vrže ven ■je pripovedoval obdolženi, hkrati pa zanikal, da naj bi šla Barbara v kritičnem so na mizi I avgust 2002 Pe" 40 VESTNIK I IZBRALI SMO ka so si po dopustaj. Naš ati je tuj jardenanjiif Jadran nosijo. Naš ati bil na dopusti, samo je se pazo ka je pravo, ka nigdar več. Če smo že se godJjpo našoj Sloveniji. Najbole pa pri eroplani. Zaj je pa v6 prišlo ga mantra gospod Arhar - pred- ka čigiij do zaj menši avion kiijpili, nohte Pomuri a sedniški kandidatur. Tri milijone njtn zajpejnezi gor ostanejo. Pa do pa stou durdof na mejsec. Našega še en ekstra dragi helikopter naro- izbraU smo NAJ NOHTE! Njihova lastnica je L. L. H, iz Murska Sobote. Samo atija je aajprle š^l žlak trufiti, da učili. Pejnezi gejo f našoj državi. pomislite, zmagovalka trdi, da nima lepih rok, torej tudi nohtov, ko pa sem se je tou zvedo. Fčasi je šou doj f Malo so nan pejsek v očijlučilikak ta trenutek zazrla v svoje nohte, bi se skoraj zjokala. pevnico po liter rdečoga, kaši malo ti šparajo ka so menŠi avion kujpili. Priznati pa moram, da ste ženska bitja dokaj sramežljiva, saj tokrat nismo žifce na mesto spravi. Pa je pravo Pejneze pa trbej zapraviti, tak ka P^®j®ii velikega kupa fotografij oz. mogoče res nimate fotografij svojih nohtov. ka bi on bil samo en mejsec na leto zaj še nouvi helikopter dobimo. Pa direktor Vzajemne na leto, 11 kakšo limuzino cojza te ka so mejsof de pa rad ne dela borzi. Pa Šoula se je pa letos že začala. Kak je Še pravo, pa takši človik š^ biti so nas gospoudRode šolivali eto na predsednik Slovenije. *Ja, ati pej- Brezjaj. Sakše leto on tou velko nez ne vtinja,* san pravo. ^Samo mešo poniica ka nan povej ka je se ka je praf*, je pravo on. Vej pa naopak v našo državi. Zaj so gospo enon kraji praf. Ges si sploj poda Rodeja najbole mantrali nemren predstavlati kelko je tou mediji, kaknan lažejo. Seposedise pejnez, ka mi ati pa mama fkiiper laže, na radiji, v novinaj, pa na na mejsec 5 durdof data. Of pa tri televiziji. Naš ati je pravo ka je tou milijone stou. Guči se k a Jonas več istina. *Samo ka bi pa te gospod nede vodo ovoga *Lepo je biti nadškof radi?*, san pijto. Znankar milijonar* - v gesen de te kviz začo ka bi nan po volitvaj eni driijgi voditi gospod Arhar, ka ga tak ne lagali. ^‘Nerazmin*, san pravo. ^Boš 1 zvoiijo za predsednika. Pa te se razmb, da boš velki*, je pravo ati. spitavlemo zakoj so pa podrakšali No šoula prava je pa pred dverami. Prejeli pa smo velik kup vaših -FOTK Z ZGRIZENIMI NOHTI«. Kdo bi si mislil, da toUko ljudi grize nohte! Iz tega drugega kupa smo izbrali drugega finalista, fotografijo je poslal Dani Mauko iz Radenec. Nohti so sicer izredno slabo vidni, so pa na sliki, vsi drugi dodatki pa sliko tako obogatijo, da smo jo ovekovečili tudi mi. Čestitamo! Nagrado v vrednosti 10.000,00 sit za prvo zmagovalko in 5.000,00 sit za drugega finalista podarja Potrdilo prejmejo tou zavarovanje. Ja kak ga pa Knigkak sakše leto nega sej, kak nagrajenci po pošti. nebi? S koj do si pa te talali? sigdar. Tou smo se že navadili. Ja pouleg povodni po Evropi, ma- Sakše leto bar pou knig na nouvo IZZIVAMO VAS K NO-mo mi j f Sloveniji tiij nevolo z napišejo. Ati mi je pravo, ka da je VEMU SODELOVANJU vodouf. Ovof f piranskon zalivi, on fšouio odo, so bar deset let glijne Nikak pa nikak se z našimi inda knige bile. »Ja, ati, ka pa napre- IZBIRAMO bratskimi hrvatami nemremo zgu- dek^:, san pravo. ^Kakši napre- čati kelko dek rijb je od naši pa dek?-^, je pijto ati. Zgodovina je kelko od njiivi ribičof. Že več kak zgodovina, ka majo tu na nouvo deset lejt nemrejo Ikuper prijti, kak pijsati. ^Ja ati*, san pravo. Vej si pa kakše svajene babe. Zaj je pa še san pravo, ka glij tou sigdar na NAJBOLJ Spine Danica in Tomo 1, ric Zadrulna 2, ferneltvd 9000 M. Sohota Tel.: 02/529 20 20, fax;02/525 20 22, OSM; 04t 192 393 E-iniil; a)iirie@ilat.nel teiko tijše ka so si naši prejgnji na upi/vo pišejo. Pač kak šterin paše. CVETOČO IDILO dopustaj bilij. Pa nikomi nika. Ešče Šteri so glij te na vladi. je od predugoga kurblanja naš Tak leto je gotovo. Gesen je tu. policajski čun vrag zel. Prej ka je Friško si naroučte oli, ka te se lejko motor zaribo. Ati je pravo ka je tou segrejvali,ka de pa tak ali tak pa gviišno nej istina, ka se znankar f drakši. Pa začajte broditi, koga te ton velkon piranskon zalivi obračo, volili. Na sej tej volitvaj ka nas še pa je zavolo prevelke diižine f letos čakajo. Najbole radi so naša kakšo skalo zadel. Pa mo nouvoga bajca sej ovipaperčekof ka do nan T W Lahko je to samo prek- * rasen cvet, lahko je bal- 3 kon ali okno s prekras- E nimi rožami (glej sliko * pokrovitelja}, lahko je I cvetoči grm ali drevo ... I Le kot primer: travniško tihožitje. rl O nucali. Glij tak kak se je avion jifkratkonpa v nabiralnik metali. Fotografije vaših lepih pokvaro, te stari vladni. No pa naj Sigdar pravijo da šparat ščejo rož pošljite na naslov: se oni štukajo, kelko se šč^jo, naši zakriti: »Znaš Vanek nika lepše ne slovenčki njin še dale debele mili- gorij, kak tejpaperi.* agencija VENERA, Ul. arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za NAJBOLJ S.B.P.P.S.N.: (skoro bi pozabo pa san nej) NanČ ena kralica pa nej kral CVETOČO IDILO. sta zagnji 14 dnij nej bila pri nas - pri gospoudi predsedniki. Lekar so že si bilij. Finaliste čakajo lepe nagrade! VESINIK«! Pe" avgust 2002 r L Geza Veren je pisal o elektrifikaciji Časovno je potekala elektrifikacija Prekmurja v jubilejnem zborniku, ki ga Prekmurja takole: je izdal DES Elektro Maribor ob 30-letnici dela leta 1975. »Pri elektrifikaciji Prekmurja sem začel delati takoj po vojni. Elektrifikacija je bila v povojih, vendar se je Leta 1926 DD Fala je zgradila 35 kV daljnovod Ljutomer-M. Sobota. Soboto napajata dve transformatorski postaji. Leta 1936 I u 41 1 I I hitro razvijala. Ovir ni manjkalo, vsega dobi elektriko Lendava, Napaja se iz nas je bilo samo 15 zaposlenih, orodja lastnega agregata - parne lokomobile. je bilo malo, material je bilo težko Proti koncu leta zgradijo 6 kV daljno- dobiti, a o prevoznih sredstvih bolje, da vod Mursko Središče-Lendava ne govorimo. Niti koles nismo imeli vsi. Razdalje petdeset ali celo več kilometrov dnevno s kolesom niso bile ovira. Vaščani so bili, srečni in so nam brezplačno pomagali. V isti publikaciji je elektrifikacijo in Leta 1940 zgrajena transformatorska postaja Beltinci in nato še Rakičan. Leta 1945 zgradijo transformatorsko postajo v Martjancih, ki napaja tudi Sebeborce, Noršince. Nemčavce in Markišavce. probleme okrog nje opisal tudi Edi Istega leta se zgradi 35 kV daljnovod v Perhavec Med drugim piše: »Prekmurje je bilo v prvih povojnih letih na ■ .'?8 ,1 Vaški gradbeni odbor in -desovci« te Murske Sobote pred transformatorjem. Groba gradbena dela na transformatorju so končana, inšpekcija iz Murske Sobote je z videnim zadovoljna, sklepna elektrifikacijska dela se lahko začnejo. Z desne proti levi: Geza Veren 12,), praJektKal PohKnik iz Maribora |5,1, Hra4ll Vlado |d in takfalni afanknvija Puconce Vlndlmlr Kutuuite (7,] V cnadju AjnnriiltJ vujaikl džip edino mMtntvo Zaradi neustreznih visokih napetosti elektrifikatorjev, ki so ga potrebovali samo za najnujnejše. (Če se je kdo od domačinov zemljevidu elektrificiranosti Slovenije se elektrifikacija upočasni vse do leta prepoznal ali prepoznal kraj, kjer stoji transformator, naj nam to sporoči.) vrisano kot velika bela lisa. Le Sobota, 1952, Lendava, Rakičan m Beltinci so bili Leta 1948 elektrificirani, vse drugo je bilo, kot zgrajen za potrebe Nafte 35 kV daljno- pravimo danes, ob petroleju, Z akcijo vod M. Sobota-Petišovci smo začeli'leta 1952 in rekli, da bi v desetih letih moralo biti delo opravljeno. Sredstva okrajnega investicijskega sklada so bila skromna, zato Leta 1952 se začne graditi velika transformatorska postaja v Murski Soboti Leta 1954 so k elektrifikaciji mnogo prispevali zgradijo daljnovod do Velike Polane, gozdovi, ki smo jih tistega časa za te potrebe precej razredčili Sodišincev in opravijo pomembna dela Leta 1962 Leta 1956 elektrificirajo Cankovo. Vanečo in Selo. Leta 1957 ELES skliče pri Gradu na Goričkem širše posvetovanje o nadaljnjem elek-trificiranju goričkega dela Prekmurja. Severni del Prekmurja se mora elektrificirati v petih letih. ska postaja v Mačkovcih in nato še v Petišovcih. Leta 1963 se v glavnem konča elektrifikacija Prekmurja. 5370 odjemalcev takrat potroši 1.803.000 kWh. Število odjemalcev tudi nenehno narašča, zato zgradijo naslednje leto nov 35 kV daljnovod M. Sobota-Ljutomer. v Soboti. začne delovati velika transformator Joseph Maria R. Od 29, avgusta, do 26. septembra HOROSKOPETV j Pripravlja: Agencija Hogod | za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen N OVEN (21. Ul. - 20. IV.| asmeh ob pravem času bo vreden več kol zlato V N LEV (23. VII. - 22. Vin.) ljubezni se vam kaže priložnost, katere skorajda ne bi smeli zanemariti. Zvezde so lahko nepredvidljive. Tam, kjer bosle a žalost prihaja stari račun, ki ga bo treba plačati Z STRELEC (22ja. - 21. xn.) najmani pripravljeni, se bo nekaj zgodilo. Na splošno romantičen mesec, ki celo dopušča, da lahko pamet pustite na pašo, čeprav so dopusti mimo. V službi se vam dobro piše Bliža se trenutek, ko si bosle morali povedati, kaj pričakujete Da ne bo še večjih obresti, pri plačilu ne odlašajte. Priložnost za vaše srce bo tako velika, da je skoraj ne boste mogli spregledati. Nepredvidljiv zaplet boste razrešili s pomočjo, ki bo prišla z nepričakovane strani. Predvsem prvi teden v mesecu bo vesel, pozneje bo bolj dolgočasno Pozabiti bo treba na poletne norčije in začeti razmišljati o učenju in denarju iiasli se Ijosie v CVdrtom okfjJju, ho bo edum rešitev od življenja. I V BIK (21. IV-21. V.) t ■ . ...... •« _ časih vas že majhen čustveni napor viže iz lira in tako tudi na drugih področjih povzroči škodo Zgodilo se bo, da ne boste ničesar pričakovali in veliko dobili. Ni dobro, da za vse, kar imate s prijatelji, ve tudi vaš partner. Sicer dinamičen in napet mesec, ki bo zahteval previdnost pa tudi navdih Pri odločitvah bodite dosledni Izogibajte se sporu s prijateljem, ker tisto ni toliko pomembno, da bi skalili ljubi mir. " Z DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) adeve, ki se tiče predvsem vas, ne obešajte na veliki zvon Odpravljali boste napake, ki ji h niste naredili vi, ampak tisti, ki vedo, da je v kolektivu nekdo, ki jih bo vzel v red. Tako jim dajete potuho, kljub temu pa bo vaše delo na neki način poplačano in sprejeto s hvaležnostjo. Ugodno za razmišljanje o intelektualnem delu jeseni. Sredi največje idile se bo zgodila manjša neprijetnost, vendar jo boste sposobni hitro odpraviti. so res DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) dobre ideje, izkoristite jih in drugim dokažite, da mate dobre. V odnosih z okoljem je prišlo na vec mestih do EHTNIC (23. IX. - 22, X.) kratkega slika. Poiščite moč in vzpostavite nove mostove Kmalu se vam bo izpolnila vsaj ena srčna želja. Neobičajni dogodek vas bo vznemiril, nato pa spodbudil k razmisleku. Povečali se bosta energija in romantičen mesec, v katerem se samoiniciativnost Sicer vam bo izpolnila ena srčna i morate ravno vi biti vedno prvi'’ Zakaj ne bi šel nekdo drug namesto vas po kostanj v žerjavico. Nič ne bo narobe, če se boste na butast predlog glasno zasmejali Ko boste sami, najbolje zvečer, pa o njem vseeno še dobro premislite Nekdo bi rad odkril vašo skrito misel, da bi jo pozneje lahko uporabil proti vam Zadeva bo precej nerodna., ker ne boste mogli skriti ljubosumja. želja v RAK časih po nepotrebnem nergate ali nergate vec, kot bi če imajo prav ali bilo treba Nergačev pa se vsi izogibajo, pa ne. Delo ah celo garanje in obveznosti so res pomembne bi smelo biti. zadeve, vendar teh stvari v prostem času ne Prijetno presenečenje z lepimi posledicami. Sicer pa ifim Hita KMM nreveč resno, ker si s tem zmanjšujele možnost, ne jemljite vsega preveč resno, ker si s da bi končali tisto, kar sle že začeli. Sodelovanje z znancem. P^n S ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) reagirajte. Iskali boste nove možnosti in poti, in če se bo kaj pokazalo, hitro izpeljite kaiti časa ne bo. Kmalu kopica novih nalog. V ljubezni neljuba sprememba, vendar srečen konec Nevoščljivec v bližini Nekaj boste morali požreti, da bo zadeva potekala tako, kot želite. Sicer umirjen in hkrati konstruktiven mesec, ki bo pokazal, da z manj truda lahko dosežete več. Pen Je, kralko rečeno, Vesinikova mesečna priloga in Ima tudi sicer tvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen Je bil, da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkovaj kot časopisni pen Jtnalo) in penetrantnež (pradlraleej ter bil poln rotografij, kakor se za tabloid spodobi. vztrajanje Zmeda iz preteklosti naj vas ne obremenjuje več. Pokazalo se bo, kdo ima prav in kdo ne, pa tudi, kdo je na kateri strani. Ne ukvarjajte se z malenkostmi. Če premislite, še vedno ni prepozno. Zaradi nepomembnega načela nekaj opuščate, ljudje pa vseeno pričakujejo od vas. Zelo hitro bo postalo jasno, da je zabave konec Dobra priložnost. D KOZOROG (22. XII. - 20.1.) a se bodo stvari uredile, boste morali ubrati kar nekaj pogumnih korakov. Izjava partnerju naj bo jasna in prepričljiva, ker bo drugače sklepal po svoje, seveda napačno-O vaših načrtih ni dobro govoriti naokrog, so ljudje, ki bi vam radi prekrižali pot. Razmere v družini se bodo uredile. Odnosi z znanci m prijatelji bodo na preizkušnji. Obvarovali jih boste s svojim orožjem - pametjo. N VODNAR (21.1. - 19. n.) udaJruVMlo se bo obdobje nejasnega, do končne razrešitve bo treba še počakati. Skrbite za fizično kondicijo, berite in obnavljajte energijo, ki bo potrebna, ko se bodo zadeve začele razpletati, V ljubezni še naprej napeto V odnosih in pogovorih s sodelavci bodite manj naivni. Neki ugodnosti se bo treba odpovedati, da se bo lahko pojavila nova. ele ko vam bo povsem jasno, za kai me, prAihile in RIBI J (20. II. - 20. III.) __________- - — z e se ne boste pravočasno potegnili zase in če ne bosle odločni, bodo drugi živeli na vaš račun. V ljubezni nekaj nejasnosti, zato potrebujete cas in mir, da ugotovite, kje ste. Prepir v domačem, krogu bo pokazal, kaj si bližnji misbjo o vas. Prihaja živahnejše obdobje, ki bo marsikaj spremilo. Pri dogovorih, povezanih z denarjem, pazite na pasli in zanke r Ja. . -1 Uredite odnose s partnerjem. Izdata ga Podjetje za infarrniranje.OdgovornJ urednik matičnega časopisa Janko Votek urednlid Pena so Bojan Peček, Jože AEtuper in Irbm ]li;iiku_OMMii4* gaEndre Gontfr, zafotografljc »krblta Nataša Juhnov in Jure /auneKer, lektorira Nevenka Emil. Bacunalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. 2a Pen ni posebne narotninel P^n avgust 2002 po pe"* tepanje ■ Pred koncem najinega študija sva se podala na potepanje po državah Srednje Amerike in se ravno 42VKnilK Kraji, ki jih je Le nekaj dni pred načrtovanim odhodom stojiva s kupom denarja pred okencem Iberie na dunajskem letališču, da si kupiva letalske vozovnice za Gvatemalo. Ampak tudi sedaj, kot že nekajkrat v zadnjih tednih, se stvar spet zaplete. Vozovnic nama nočejo prodati, dokler nimava veljavnih vizumov, na katere čakava že več kot mesec *l 1 dni, pri tem pa sva morala rezervacijo za vozovnici že nekajkrat prestaviti... Hitiva I na veleposlaništvo, tu pa naju čaka novo presenečenje: iz Gvatemale nama turističnih d Simon Suhadolnik prav »ogrela« za nadaljnja popotovanja, ampak Aleksandra Vrhovnik zdaj bo treba iti v službo... Na fotografiji sem ves zaprašen po pravkar končani nori vožnji na zadnjem delu tovornjaka. vizumov niso odobrili, vendar se naju veleposlanik vseeno usmili in nama na lastno odgovornost izda vizum, v katerem piše, da potujeva kot nekakšna »kulturna« delavca! Po takšnih in drugačnih zapletih sva potem z malo negotovosti po 13 urah leta z vmesnimi postanki v Madridu in Miamiju, kjer je mimogrede še vedno »strašil terorizem« in nas je bila na tako velikem letališču le peščica potnikov, prispela v Ciudad de Guatemala. Po opravljenih formalnostih se naju je počasi začel lotevati popotniški duh, ko je bHo treba barantati za taksi, hotel, v katerega sva bila namenjena, pa je bil seveda ob pozni uri že poln. Tako sva morala že prvi večer peš s težkimi nahrbtniki po temačnih ulicah revnega predela glavnega mesta in praktično brez znanja španščine iskati prenočišče ... J Glavni trg nekoč velikega mesta in svetišča Tikal v Gvatemali I ' Ambergris Ciiye v Belizii. Precej turistično iii visoke cene. v s .»r 1 u. I Mnogo ceneje kot v Belizeu, a prav tako lepo ali sc bolj, je na otoku Roatan v Hondurasu. m L. i Odsluženi ameriški Šolski avtobusi, ki jim pravijo kar »chicken busl«. Kip enega od poglavarjev v majevskem svetišču Copan v Hondurasu > L /i Domačini na zahodu Gvatemale so oblečeni še precej tradicionalno. /i iv f JI VESmiK43 po Pen tepanje avgust 2002 J I 1 1: I, J ! o s vaj al Kolumb Vulkani in zapuščina majev kilometer dolg in 200 metrov širok kos otoka. Zaradi njegove majhnosti sta na celotnem otočku ------------------------------------ .ijcguvc iiioiuuusu sia na celotnem otočku samo en Glavno mesto, kot večina drugih večjih mest, nima traktor in en tovornjak, ki pobira smeti, ljudem pa so 1 l-K »-K i 1*1 ■vmn »**-» rtrti + A/itl rr -V--JI---j1- ----- . posebnih znamenitosti, zato sva se odpravila po prevozno sredstvo električni avtomobilčki za golf. , Po nekaj dnevih na beliških otokih sva se odpravila 1 mesta Antigua Guatemaia, ki je izgubilo ta status pred proti Hondurasu. S čolnom sva plula po plitvih vodah fVHB ■’ ’ • ' med številnimi otočki in atoli, ki spadajo k velikemu 250 zahodni strani države, naprej do nekdanjega glavnega dobrimi dvesto leti zaradi močnega potresa. Potovanje po vsej Srednji Ameriki je po kopnem najlažje in najcenejše z lokalnimi avtobusi. To so odsluženi ameriški »scool busi« značilne oranžne barve, ki pa jih, še posebej v Gvatemali, pobarvajo v živo pisane barve in jih imenujejo kar »chicken bus«, To pa zato, ker se na km dolgemu koralnemu grebenu, ki se razteza od severa Belizea pa vse do vzhodne obale Hondurasa. V honduraškem pristanišču Puerto Cortes, kjer je »carina«, kljub veljavnim vizumom ni šlo brez zapletov. Na seznamu držav Slovenije namreč ni bilo in seveda tudi n)ih znajdejo poleg potnikov m vsemogočega tovora tudi nobeden od uradnikov Še ni slišal zanjo. Na srečo ie razne živali, največkrat piščanci. Piščančje meso se tem delu sveta tudi največkrat znajde na jedilniku v v kombinaciji z raznimi koruznimi tortiljami, takosi, buritosi... Okrog Antigue, ki je polna pisanih hiš in tlakovanih imel lastnik čolna mobitel, kajti v pisarni nimajo telefona. in po nekaj klicih so tako končno preverili, ali sploh lahko vstopiva v državo. Ker sva bila na karibski obali. sva pot nadaljevala po otokih. Nekdaj piratski otok Utila je zdaj pravi raj za potapljače in pravijo, da lahko tukaj - * * ---f —I----111 V4& *Cilin.V bUfVCliJ ulic, se tako kot po vsej zahodni strani razprostira cela pridobiš potapljaški izpit najceneje na svetu. Tako stane vrsta vulkanov. Nekateri od njih so še aktivni. Na enega sva se v skupini desetih in z vodnikom podala tudi midva. Vulkan Pacaya (2500m) leži zahodno od glavnega mesta in je nazadnje izbruhnil v januarju 2000. Po obupni makadamski cesti smo se s kombijem pripeljak približno na pol poti, od tam pa sta biji še dobri 4-dnevm tečaj okrog 150 dolarjev z vso pripadajočo opremo. Midva sva se odločila za cenejšo varianto -»snorklanje«, torej samo z masko in plavutkami. Vendar pa je tudi tako čudovito opazovati prelepe korale in živopisane ribe, ki v topli vodi v jatah mirno plavajo okoli tebe in imaš občutek, da plavaš po velikem dve uri hoje do vrha kraterja. Zadnjih nekaj sto metrov akvariju. pred vrhom imaš občutek, da hodiš po drugem planetu. Nikjer nobene rastline, le črn, droben pesek, ki se ti vdira pod nogami, in venomer te nese po hribu navzdol. čeprav je v Karibih vsak otok lep, nama je posebej ostal v spominu otok Roatan, še posebej vasica West End. Peščena plaža, palme, turkizno modra voda, iz ------, J- ■ •fc*****’-r nJVMi VVfVlCI., tako da hodiš po sistemu: dva koraka naprej, enega bližnjega bara odmeva reage glasba ..., le proti večeru, nazaj.. . Veter piha tako močno, da nas je skoraj odneslo. povrh vsega pa se iz kraterja močno kadi, smrdi po žveplu in te ves čas sili na kašelj. Na vrhu, ko smo se ko veter pojenja, se pojavi prava nadloga; komarji in peščene mušice, V deževnem obdobju, ki je v teh krajih prav v zimskih mesecih, znajo biti insekti prava -----------------------------------------------------------------------------------------.----Kj'- —MVa prerivali na robu kraterja, ni bilo posebnih občutkov, nadloga, zato se brez primerne zaščite ne da vzdržati, tudi lave se ne da videti,- ker je zaradi dima tako, kot če bi stal sredi oblakov. Kljub vsej izmučenosti in naporom pa sva se po vrnitvi oba strinjala, da je bila to vseeno dobra izkušnja in nama ni bilo žal. Severno od velikega kraterskega jezera Atitlan, ki ga prav tako obdajajo Številni ognjeniki, je gorata pokrajina in prav v tem predelu je še mogoče najti nekaj pristnih potomcev starodavnih Majev, ki živijo v majhnih vasicah in se še vedno oblačijo v tradicionalne, J ročno vezene pisane obleke. Chichicastenango je ena 1 takšnih vasi, kjer je dvakrat tedensko sejem, kamor jl pridejo domačini prodajat razne stvari. Tako je mogoče na enem mestu dobiti hrano, obleke, ročno izdelane ' spominke, cenene plastične igrače ... Tak sejem seveda privabi tudi številne turiste, ki se skupaj z domačini prerivajo po ozkih, s stojnicami natrpanih ulicah. Starodavno majevsko zapuščino pa je mogoče najti v svetišču Tikal, ki je znamenito po svojih visokih kamnitih piramidah. Del poti do tja sva se morala peljati stoje na zadnjem delu pick-upa, saj v tako odmaknjenih krajih pelje avtobus le enkrat dnevno, pa še ta ob pol treh zjutraj! V šestih urah smo po zaviti gorski cesti na višini okrog 2500-3000 m tako prevozili celih 80 km! Naslednji dan sva zato pošteno čutila bolečine v rokah in nogah. Tikal leži v gosti džungli in je štel v svojih zlatih časih tako kot mnoga druga majevska svetišča nekaj deset tisoč ljudi. Danes si je mogoče ogledati osrednji del celotnega kompleksa, ki je razkropljen več kilometrov naokoli. Mnogo objektov je še vedno pod skoraj meter debelo prstjo in so poraščeni z drevesi. Nekatere večje piramide so tako videti kot ogromne gomile, ki čakajo na arheologe, da jih izkopljejo. Da gre Slovenija naprej, so vedeli tudi v Gvatemali. Tako naju je presenetil lastnik nekega hotela ki je vedel za »Eslovenia«, Rudonjo in njegov zmagoslavni gol. Nogomet je v Srednji Ameriki pač zelo popularen šport, kar smo se lahko prepričali tudi sami po nedavni tekmi s Hondurasom. Prav zaradi nogometa pa je med Hon Stari mornar Sam je lastnik najcenejšega »guest housea« na Roatanu. Bila sva edina gosta, ob večerih se je na svoji verandi rad pogovarjal in pripovedoval zgodbice iz svojega življenja... N V' durasom in Salvadorjem leta 1969 izbruhnila celo vojna! _______________Karibski otoki__________________ Po Tikalu sva šla naprej proti Belizeu, majhni državi, ki šteje komaj 200.000 prebivalcev, in prav ljudje so v tej državi čisto drugačni kot prej. Več kot polovica jih je črncev, potomcev nekdanjih sužnjev, ki so jih na bližnje otoke naselili Britanci. O potomcih Majev v pisanih I oblekah ni več nobenih sledi. Nedaleč od obale leži v ■ plitvih vodah majhen otoček Caye Caulker Del otoka JI ‘•M- i ’-v\ Sl *-■ Tema v džungli Po treh tednih relaksacije po otokih v*. sva se podala še na celinski del Hondurasa, ki pa se precej razlikuje od otokov, predvsem se to kaže v večji ... nerazvitosti. Tukaj sva bila spet prisiljena ustaviti tovornjak, ki naju je peljal do odročne vasice v gorovju, kjer leži nacionalni park Muralla. Po nekaj metrih vožnje po zaprašeni cesti pa sva spoznala, da ne bo vse tako lepo in veselo, kot je kazalo na revščini in začetku. Tovornjak je imel namreč na dnu prikolice veliko luknjo, skozi - - -- katero se je tako kadilo, da sva komaj dihala, čeprav sva si čez glavo tiščala obleko. Po dveh urah vožnje sva v tamkajšnji vasi skočila s tovornjaka in iz naju se je kar kadilo, ljudi, predvsem otroke pa sva dodobra spravila v smeh. Tudi šofer je ponosno stal in naju dobesedno »razkazoval« domačinom, češ glejte, kaj sem vam pripeljal! Čeprav naj bi bile poti parkih dobro označene, se v v nacionalnih takšni džungli brez vodnika kaj hitro zgubiš. Gozd je namreč ponekod tako gost in zaraščen, da pride skozi visoke krošnje dreves komaj kaj svetlobe, in je tudi čez dan prav temačno. Tako se je nama zgodilo, da je postajala pot čez čas vedno slabša in neprehodna. Kolikor se je dalo, sva se orientirala po soncu, a sva ugotovila, da nekako ne se je dalo, sva greva več v pravo smer. Tudi dva litra vode sta v (ji&vu smer, luai uva litra vode sta za tak pohod absolutno premalo, in da ne bi dehidrirala, sva si morala vodo natočiti kar iz potoka ... Počasi naju je že začela grabila panika, a sva potem le nekako uspela najti pravo pot in sva se po desetih urah hoje vsa blatna m izmučena vrnila. -, sva Na koncu bi se povedala nekaj o cenah v teh deželah. Za najcenejšo sobo za dve osebi je treba odšteti Hondurasu okrog 4 dolarje, približno 2 dolarja pa stane kosilo. Nekoliko dražja je pitna voda v plastenkah, ki stane še nekoliko več kot pri nas. V Gvatemali so cene približno 20 odstotkov višje, v Belizeu pa celo lOO odstotkov ali več. No, vseeno bi lahko na koncu strnila; Za relativno malo pejnez, kar dosta muzike' še vedno aktivni vulkan Pacaya (2500 m) v Gvatemali i«?. t. v ( je nekoč pripadal večji celoti, preden ga je leta 1963 hurikan »presekal« in zdaj je naseljen samo kakšen »*•. HG* avgust 2002 Pen rockregerep 44 VESTNIK TEKEM J»1 SI NAMAKAJO JOŠAR (Franc DRAGO iz Prekmurja) letos še ni počival. Nastopal je v Moravskih Toplicah pa tudi na gostijah in veselicah. Eno od poletnih noči pa je polepšal turistom na otoku Pašmanu, kjer je nastopil na Slovenski noči. Širši slovenski javnosti se bo predstavil 1. septembra na Večerovem pikniku pod Pohorjem. Pred izidom nove plošče in kasete, za kateri je posnel skladbe v svojem studiu v Gornjih Petrovcih, bo skočil še na otok Krk, na katerem bo s svojo glasbo zabaval slovenske krvodajalce. Oktobra pa si bo končno vzel nekaj prostih dni in se z ženo Metko odpravil v toplejše, južne kraje. POMURSKI GLASBENIKI? 21-letna (Vesela Goričanka) MARINA 1 HUBER je letošnje počitnice preživela na slovenski obali. S fantom Dejanom sta * raziskovala Portorož in njegovo okolico. Sicer pa tudi Marina v teh dneh pripravlja nov glasbeni projekt. Še bolj kot projekta pa se veseli nove zaposlitve. Septembra bo namreč začela z delom v frizerskem salonu na Cankovi. Naj dodamo še to, da ta prekmurska pevka si samo frizerka, ampak tudi odlična natakarica in 1 ll I kuharica. Teh veščin se je naučila v Srednji gostinski šoli v Radencih. z L 1 J STRICI so se letos v primerjavi s prejšnjimi leti, ko so potovali po svetu (od Goteborga, Berlina, Pariza pa vse do Nev Yorka}, bolj potepali po naši lepi domovini. Čeprav se poletje počasi izteka, so še vedno zelo zasedeni (no, kakšen prost termin bi se že še našel]. Kljub temu pa so se odpravili na enotedenski oddih. Eni so bili v Dalmaciji, drugi so pestovali, pričakovali, tretji pa počeli vse skupaj. V letošnjem letu jih čaka še nekaj večjih prireditev, na katerih obljubljajo iur do jutranjih ur, razmišljajo pa tudi o prvih lastnih skladbah.. Želimo jim, da bi svoja razmišljanja kmalu tudi uresničili. Morda jim bodo pri tem (z božjo pomočjo) pomagale čisto prave sestre, ki so jih spoznali na Švedskem. 1 DRAGOV sin, »pojoči policist« DAMIR (O, Beybe), ki je v poletnih dneh skrbel predvsem za »varno zabavo«, pa si je že privoščil dopust m svoje dekle povabil na počitnice v Biograd. Ker se je v teh dneh že vrnil v domače kraje, lahko pričakujete, da ga boste ob kakšni policijski kontroli tudi spoznali. Če bo ob srečanju z vami veselo zapel, ste lahko prepričani, da ^e za DAMIRJA fn^AR lA fx, 'lA m 3 cč H co o Z m m 3 O Skupina METULJ (Iden dol po Kobilji), ki že od začetka letošnjega leta nastopa z novim bobnarjem, Martinom Rajbarjem iz Kuzme (zamenjal je Štefana Hozjana, ki se je odločil, da bo srečo poskusil v daljni Avstraliji), je v tem tednu v studiu 14 na RTV Slovenija posnela skladbo, s katero se bo predstavila na oktobrskem Festivalu narečnih popevk v Mariboru. Konec leta pa fantje nameravajo izdati novo lasersko ploščo, na kateri bo tudi njihova uspešnica Glejte, glejte jazbeca. Letošnje poletje so preživeli vsak na svojem koncu. Vodja ansambla Robert Režonja, ki bo v teh dneh drugič postal očka (z življenjsko sopotnico Megi pričakujeta še enega pevca), je dopust preživel v Rabcu, njegov brat basist Boštjan je z bodočo ženo Majo in sinom Blažem užival v Strunjanu, bobnar Martin je ostal doma (ker se je moral naučiti tristo novih skladb, ki jih na svojih koncertih izvaja'jo Metulji), klaviaturist Riki Lebar pa je z dekletom obiskal Dalmacijo. čeprav je DARKO KEGL (Konje bele bom zapregel) zaposlen v turistični agenciji, je ostal v letošnjem letu brez dopusta. Noge si je kljub temu namakal v Radencih, Moravskih Toplicah ■ in v sosednji Avstriji, kjer je nastopal z duetom DUO D PLUS. Tega poleg DARKA sestavlja še JOŽE TIVADAR -BEPO, ki je sedem dni z ženo Sonjo aktivno in pasivno (zaradi slabega vremena] plaval v Vodicah. Septembrske večere pa bosta DARKO IN JOŽE preživljala v kavarni v Radencih, kjer bosta z glasbo in besedo navduševala domače in tuje goste. S I 1^'- ) 11 T - bi t. t 'j fi VESnillas I Mladi na vasi - ali se kaj dogaja? Kako so šli po vasi in peli V dolini tihi Življenje mladih na vasi, oddaljeni od vseh centrov, tudi od centrov dogajanja, je velikokrat težava podeželske mladine. Na vasi se ponavadi dogaja zelo malo ali nič, kamor koli greš, pa moraš imeti prevoz. O tem, kakšno je življenje mladih na vasi, smo se pogovarjali s Tomažem Rituperjem, Vidom Frasom, Romano Ferencek, Tomažem Gregorecem, Simonom Matja-šecem in Veroniko Bukovec. Romana: Mladi na vasi smo se že navadih na to, a vseeno bi radi kdaj kam šli. Če misliš kam iti in nimaš izpita ali avta, si moreš dva, tri dni prej rezervirati mesto pri kom v avtu. Tomaž G.: Na vasi smo odrezani od vsega in odvisni sami od sebe, zato si sami kaj organiziramo ah kam gremo. Na vasi je tako, da se ponavadi med občinskim praznikom kaj dogaja, drugače pa je bolj pusto Pogrešamo več druženja mladih. Simon: Mi v Gomilici pa se dobivamo v gasilskem domu, vržemo na koš, ker imamo mladinsko društvo, se pogosto dobivamo na sestankih. Prirejamo tudi kakšne »fešte«, ob rojstnih dnevih in podobno. Veliko mladih nas pride skupaj. Veronika: Pri nas na Kobilju imamo mladinsko sobo, kjer se zbiramo. Ko je toplo, smo lahko kje zunaj. Fantje in dekleta se družimo skupaj. Zbirajo se osmošolci, dijaki, včasih tudi študentje. Ponavadi se dobivamo pri šoli, na kakšnem igrišču, pozimi pa v kakšni sobi Zakaj pa se mladi ne družite pogosteje? M časa, priložnosti... Romana: Včasih je tudi čas tisti. Veliko ljudi ima svoje obveznosti, tudi doma kaj delajo ali pa si sami kaj organizirajo Tomaž G.: Premalo je mladih, ki so pripravljeni sodelovati ali pa se morda težko skupaj najdejo. Težave je tudi v tem, da mladi ne dobimo dovolj subvencij, sami pa nismo toliko močni, da bi sami financirali ah bi šli v kakšno finančno tveganje. Bojimo se, da ne bo odziva, potem pa smo v minusu. Tomaž R.: Kaže, da je čedalje manj časa. Spomnim se, ko smo bili mlajši, je bilo več zabave in smo se bolj družih, Tomaž G.: Jaz vidim svojo generacijo, da že imajo partnerje, nekateri svojo družino... Imajo delo, odgovornost. Potem pa ostanemo trije, štirje, ki se družimo ... to pa je premalo, Kaj pa internet, računalniki, ali ni tudi to vplivalo na druženje mladih? Pa tudi, računalniki, veliko je tega, in je vsak raje sam doma. Pa vseeno, tu in tam pa pridete skupaj. Simon: Najbolje je takrat, ko se dobimo spontano, nenačrtovano, skurblamo in gremo, Veronika: Vsak nekaj prinese, Tomaž G: Dva ali trije se najdejo, ki imajo klet ali prostor, kjer se lahko družimo. Da nismo na odprtem. Poleti še gre, pozimi in v ler v šoli ne hladnih dneh pa n^. Na pri moreš početi takšnih' stvari. }oleti pa lahko I I H fc Pen scena pečemo koruzo. Simon: IVidi dekleta so zraven. Kaj pa se potem dogaja?Kakšen je dober žur? Tomaž G.: To so lepi trenutki, pogovarjamo o tem, kaj se je zgodho čez dan, kaj se dogaja, obujamo spomine na stare žure ali pa kakšne vaške trače... Simon: Ja, ko po polnoči nič več ne veš. kaj se je dogajalo. (Hahahaha, vsi v smeh.) Tomaž G.: Večina ljudi je takšnih, da se sprostijo šele takrat, ko si malo kaj spijejo. Pa ne gre pri tern, da bi ne vem kaj spil Tako malo Mi večkrat, ko gremo domov z žura, po vasi pojemo. In mi potem babica na drugi dan pravi, da smo bili tako glasni, da smo zbudili celo vas. In katere ste prepevali? Tomaž G: Te naše, stare. Slovenske narodne pa kakšne domače. Na primer Iden doj po Kobilji, V dolini tihi. Kljub temu, da zbudimo ljudi, slabega odziva še nismo doživeh. Kvečjemu so se smejali, da nismo ujeli kakšnega tona. Kaj tudi ušpičite? (Tu pa ne bomo izdali, kdo je kaj povedal, da ne bi kdo prišel v težave, op. a.) V mlajših letih smo bolj, zdaj pa ne več. Včasih, ko gremo domov, kakšne rože ah kaj drugega po svoje uredimo. Nič ne zlomimo ali uničimo, samo preuredimo jih malo, Včasih je bil pred šolo kip, ki je gledal proti šoli, potem pa smo mu glavo obrnili proti goricam. Kaj hujšega pa ni bi^ If /.M f t s ■ J i' > I* ** I avgust 2002 st Vaša čustva Hitro - prehitro Ob robu polja stojim, gledam pšenično preprogo, ki nekje z nebom se stika, gledam v oči poletju, ki prehitro ga bo vzela zima. Gledam v oči življenju, ki, zdi se, nikoli ne bo minilo, a prehitro bo šlo vse mimo. Tako hitro, da še vedeli ne bomo, tako hitro, prehitro. Tamarine Zaman Sonce sije kot vsak dan, a meni solze padajo na dlan, ker ti ne ljubiš me nič več in moje prošnje so odveč, le zakaj oblak zakril je moje nebo, me pustil žalostno in ranjeno. Ti bil si moje zlato sonce, ki sijalo je na vse konce. Ti zame več ne zmeniš se, čeprav še vedno ljubim te. A zaman sem te čakala, zaman molila, vzdihovala, Ti pahnil si me na rob, rob neusmiljene bridkosti, kjer potonila sem v reko bridkosti. Sonja Cas Tisti čas je odšel, za sabo pustil sledove je. Ni mi mar za sanje moje, ni mi mar za misli tvoje. Mar mi je za ljubezen mojo, za dekle tvojo. Andi Skrivnosti Tebi sem verjela, s teboj sedaj živim, toda pridejo trenutki, ko te izgubim, iščem te, tebe ni, kje se skrivaš, povej, zakaj te ni Špelca Moč glasbe ob prijateljskem sodelovanju Združenje mladih glasbenih talentov Art mušic se je prvič predstavilo konec julija v Črenšovski kinodvorani na prireditvi z naslovom Moč glasbe. In že njihov prvi nastop je pokazal, da gre dejansko za obetavno skupino mladih ljubiteljev glasbe iz vsega Pomurja, ki jih vodi prihodnji študent kompozicije na glasbeni akademiji v Ljub- Ijani Roman Sarjaš. Združenje je bilo ustanovljeno v okviru Turističnega društva Črnec iz Črenšovec pod motom, da združuje mlade glasbene talente in vse, ki imajo radi glasbo. Vendar pa vključuje mlade iz raznih krajev pokrajine ob Mu- i -1 i’u ■ IS I Članica združenja Blanka Keršič je na lestvici obmurske zabavne glasbe s sklad- L - ri, med njimi tudi take, za katere so ljubitelji popularne glasbe že slišali in so že bili tudi na Vestnikov! lestvici ob murske zabavne glasbe. Za tehnično organizacijo njihovih nastopov tako skrbi Dino Sarjaš, ki tudi nastopa, med bolj znanifni imeni sta še Manja Šalamun iz Zg. Krapja in Blanka Keršič iz M. Toplic. Aktivneje pa sodelujejo še Tjaša Žalik, Klaudija Kelenc, Vanja Novak, Ester Dražnik, Alenka Kramar, Mateja Horvat in violinistka Petra Karba Pri njihovi dejavnosti pa jim precej pomagata tudi predsednica Turističnega društva Črnec iz Črenšovec Rose mar ie Dražnik in Glasbeni center Čurin. Večji del skladb, ki jih izvajajo na nastopih, je napisal Roman Sarjaš, ki je napisal prvo skladbo, s katero prav tako nastopajo, že v sedmera razredu osnovne šole. Idejo, da bi ustanovili tako združenje, sta dobila skupaj z bratrancem Dinom, saj sta ugotovila, da je takih združenj mladih zunaj Pomurja kar precej, in zdelo se jim je dobro, da bi povezovali mlade v pokrajini ob Muri, ki znajo peti, plesati, recitirati in sploh s svojim nastopom lahko nekaj pokažejo. Potem ko so že vključili kar nekaj članov, so ugotovili, da imajo dovolj zanimive vsebine za skupinski nastop. Namen skupine je torej druženje ob glasbi in tudi sicer so postali dobri prijatelji, obenem pa si prizadevajo tudi predstaviti bil sprejet Združenje Art mušic na enem od njihovih nastopov pri soboškem Kratochwillu svojo dejavnost čim bolj kakovostno in raznovrstno Ob prvih nastopih so se predstavili z lastnimi in tujimi skladbami ter recitacijami, v katere so vključili tudi razmišljanje o življenju, kot ga vidijo in doživljajo sami. Pri njihovih nastopih je sicer poudarek na pop glasbi, vendar pa pravijo, da radi poslušajo zelo različno glasbo. Dejansko Člani ugotavljajo, da poslušajo vse glasbene zvrsti, tako da se tudi pri sodelovanju prilagajajo drug drugemu. Tako Blanka najraje posluša latino in hip hop. Dino rap, Alenka havy metal, Roman pa se je v šoli največ posvečal klasični glasbi, vendar mu je tudi popularna glasba zelo blizu. Tako je predložil tudi na sprejemnih izpitih na glasbeno akademijo poleg dveh avtorskih klasičnih skladb še eno lastno, ki bi jo lahko uvrstili v zvrst zabavne glasbe. In Jože Gabor j t Noč je! Noč je, kot marsikatera druga noč pred njo. Brez tebe sem in tako osamljeno se počutim Čez dan še kar gre, ko pa se stemni, sem z mislimi vedno ob tebi. Rada se spominjam tistih večerov, ki sva jih preživela skupaj. Tako lepo nam je bilo in nisva potrebovala nikogar ob sebi. Zaljubljena sva bila in vsi so verjeli v najino ljubezen. Prepričana sem bila, da bo najina ljubezen trajala večno. Tako rada sva se imela. A kako sem se motila! Potem pa je prišlo vmes, kar je moralo priti. Prišla je ona, ki ti je popolnoma zmešala glavo. Obljubila ti je gradove v oblakih in naenkrat ti jaz nisem bila več dovolj. Zanima me, ali si z njo srečen. Kako živiš, ali se še kdaj spomniš name in najinih čudovitih skupnih trenutkov. Teh ni več, a so zapisani globoko v mojem srcu. Ko sem žalostna, pobrskam in kakšnega potegnem na dan. Helena Vse mlade vabimo, da nam pišete, o čem si želite brati, postavljajte nam vprašanja, pišite nam o vsem, kar vam pride na misel, lahko komu posvetite pesem ali pa nam sporočite, če ste se zaljubili. Naš naslov je: Na sceni. Vestnik. Ul. arhitekta Novaka 13.9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nasceni@hotmail.com. Stran uredila: A. Nana Hituper Ro dež avgust 2002 Pen 1 '■li 46 VESTNIK Arni gre v politiko Potem ko se je z vlogo Terminatorja dobro zasidral v filmskem svetu, se je Arnold Schwar-zenegger odločil, da bo poskusil srečo tudi v ' politiki. 54-letni igralec, rojen nedaleč od I avstrijskega Gradca, bo kandidat republikancev za guvernerja Kalifornije. V ta namen je že najel znanega strokovnjaka za stike z javnostjo. Glavni protikandidat je ravno tako iz filmskega sveta - režiser Rob Renier, ki se je proslavil s I filmom Harry & Sally. Umrl je papa Dan ) i Umirjeno in skoraj dobesedno na rokah svojih najdražjih je umrl papa Dan, vodja znane pevske družine. KeUy Family so kar dve desetletji zabavali svet, nato pa so počasi tonili v pozabo in jih mlajša generacija poslušalcev sploh ne pozna. Začeli SO kot ulični pevci in razmeroma hitro uspeli. V času največje popularnosti so se preselili v Nemčijo, kjer I živijo še danes. Ko je I umiral, je menda rekel; ( »Prosim, dragi Kellyji, I pojte naprej! Dana, doži- c. • ■tt' jj v L. '■ ''f'' .Al f*', K J ■ T Nastop z bolečino Tokrat smo iz naftalina privlekli še eno pevko (tako kot papo Dana od Kelly Familyl, ki jo je pred dvajsetimi leti poznal vesoljni svet, danes pa o njej ni kaj dosti slišati. Gre za pevko Nicole, ki je pred dvajsetimi leti zmagala na izboru za evrovizijsko popevko. vel je 72 let. padec popu- Prijetna popevka >Ein larnosti pa je težko doživljal, bodo pokopali v rojstni Irski. 1 & 3 O (A (A I J I r, k ta I Punca meseca bisschen Frieden< in nežni obrazek plavolase sedemnajstletnice sta takrat na mah osvojila tv-gledalce. Pred 14 dnevi smo jo lahko videli na nemški TV (ARD) z roko v mavcu. Patrick Lindner jo je povabU v svoj šov, da bi tako proslavila 20-let-nico svojega uspeha. Nicol je vabilo seveda z veseljem sprejela, je pa uneia smolo. Po velikem škandalu, ko je prišlo na dan, da ga bo utaja davkov veliko stala, in po koncu velike, vendar kratkotrajne ljubezni s Patricijo Farameh se je teniška zvezda Boris Becker umiril in ga skorajda ni več v javnosti. Zaradi pričakovanih stroškov je prodal svojo luksuzno vilo in se preselil v hotel s petimi zvezdicami v Munchnu. Novo stanovanje je veliko 100 kvadratnih metrov, kopalnica je v marmorju, izbrano pohištvo pa je v klasičnem francoskem stilu. Vstaja ob devetih, ob enajstih pa že trenira tenis. V septembru načrtuje več ekshibicijskih teniških dvobojev, ki bodo spet napolnili njegovo mošnjo. ••S- ižrrt gi^ j’*?' Ko jo je Hugh Hefner, lastnik Playboya, prvič ugledal na neki zasebni zabavi. Na dan nastopa ji je spodrsnilo na marmornatih tleh kopalnice in je padla. Oh 19. uri so ugotovili, da ima zlomljeno roko, ob 20.15 pa je Nicol z nasmeškom in roko v mavcu že stopila pred kamere. Postala bo mamica Čeprav bodo kmalu zibali, noseča Claudia Schiffer blesti in je polna energije. Po poroki z angleškim poslovnežem (oba imata 31 let) Mathewom Va-ughnom je zapustila manekenske piste in o njej ni bilo veliko slišati. Zdaj se je ponovno pojavila v javnosti. Tokrat kot gostja na premieri nekega fllma v Los Angelesu. Navzoči ni mogel verjeti svojim očem. Pred njim je stalo dekle, ki je neverjetno so vedeli povedati, da sta z spominjalo na nekdanjo filmsko divo Doris Day, žensko njegovih sanj. Uro Mathewom kar prijeten, nor-pozneje sta zapustila party. Nekaj dni pozneje se je v poznavalskih krogih malen par, ki ga zvezdniška -1™,-*! hI Hnbv-n-Mplu 4'*, i p" t I / h VESnilK47 Pe" avgust 2002 I I 1 k 1 Nagradna križanka - I : r ■“ 1 I BEšn«kbižahke■ is.aksustzsaz, bran-, I«T 7“^, °;žr “USi*"- kočasar,lokostrelka.ado,ion. 111 BtŠtTEV KH1ŽAHKE • 16. AKSUST 2802, BRAN- li V ■ T ? ? .1 ^emn HAJHMJAK inwMio SESIAMEK I ČUOSIHK 7E(^M ^cačeane iM£DirEn>w-' SKIOatLI VOA STVQ MWAin |mA$4^AHJA SRCiANA r. A KO ČASAR, LOKOSTRELKA, ADO, ION. f S IL' * KRS71LNIK FRANCOSKI ■ SLIKM (CARLE VAM>i VESIMK NEFORAfr LJENOEL T MESTO V sneis)! oe REXJ KCtUBARl LUKA V IZRAELU aOABKD lETOVl&ČE DOMIMK BMOU PRIJAVA KAZMIVEG* DEJANJA SrdiRSKI VtlETOK TOVARNA , vciuiu ! r eiOVENBKI PESNIK lETOM POO AKTOM jAjdA I I t HA POZIV KONJ MAJHNE PAaiE ZGORNJI DEL USTNE vOTUNe ANGLEŠKI PpEATELJ IJONN) KOROŠKI NOGOMETNI PftvOUGAŠ e T GRŠKI BOG LJUBEZNI MOIKKI VEŽEBAT i 1 1 t I RltB6~ EKAR VARILNI SPOJ 1 "SUS^O" JVMAKMJA .'1 VISOKE UBOUKE I / / POKROM.' TEUSTVO ČESEUA BkiA 'TIKnAkiI AA/TO IGRA2 2DCO( INKMINA i' RCW1H l ■ ZAH OBHi iKOTSKf *OUWC thomab r dramaiik IJOAOOAI KTOMEC mraanr"' OtOKPftI aoAu NACE SIMONČIČ I [ ■njitOLW 1 ennuiSKi ' KRALJ MOČMRSKA PTCA A- Ir, J SŠ3^ 9^ f p« IVUMCNO DEBEVEC JUŽMO. AMERIŠKI INDIJAMEC I ViTAUrNH IB ? luSPROlJE PA&VE 111 SOKRATOW“I STAROORSKlI KMET 6R£t F mn JA 1 'OFiSIhdap NEMŠKI FlLO£Of rGEORGl ■i EE^VnS pladenj STIČIŠČE 1 MESTDtfB vouii JKALIMNJ ' ROLORAG KAUEK STtfCk JUDOVSKI I KRALJ KARANTAN' SM KNEZ I r: K OSA. GILA, MAFAI, JOLANDA, ANOOA, j ČUDODELNIK, MALENŠEK, ALMERA, 1 ATA. HIP, NERETVA, KARPATI, KA- TRAN. NORRIS, APEL, A3MARA, TISK, CE, BONAVENTURA. MALTAR. NAL, ARAKAN, 01, NEON, ABU DABI, ROK PREDANIČ, IDE, ES. CIN. SAKO. VOKALIST, ELISA, PLEBAN, NIN, VICE. ODO-AKER, SAN). KAAP AGULHAS, BOREC. AN, EMIR, IČA, KLICA. Ižrebanci Vestnikove u' MMSKO EATOČdČC ORNELLA , WMTi fldNCOŠKT POLdlK (ANORE, UT« • IMS) . -IIHL I JoaEnski IGRAIEC [fiooj .atsžii. ififtALKA KfUtJ PROSOJNA RAHLA PAMIR ZADNJI ^MNK 8R»GiTA (KRAj^j MASLOVrU OSEBA I GOTOVČEVE I OPEBt NORDIJSKA I MORSKA 'j BOGINJA nagradne križanke US I, I I 1 PCtniK fll« MERILO. WT6ftW 1 BTftAKSiCr i DEL HftSTA Lu.igralka __________ '■ IJOAHHEl l I I MESTO V bolcarlji DROG OOHNJK ŽAUIC I $1. RADIO- TEHNIK t. fMAlUi MATI FILMSKA S^DA D STANutT LORGER EVA 1. NAGRADA f VREDNOSTI 10,000 Sli; Ana Šiftar, Aškerčeva 1,9000 Murska Sobota 2. NAGRADA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ: Gusti Spilak, Kamovci 40, 9223 Dobrovnik 3,-7, PRAKTIGME NAGRADE; Dragica Sedej, Lendavska 45, 9000 Murska Sobota: Marjeta Grabar, Vanča vas 1,9251 Tišina, Majda Kaučič, Branoslavci 2Ib, 9240 Ljutomer, Anton Benkovič, Tomšičeva 50, 9000 Murska Sobota: Milica Talaber, Mačkovci S2b, 9202 Mačkovci T i OTOK V KORNATIH svetloba MESECA KMEČKAff KROMRR ' rojstna i MlU 1 UMklNt VLAKNO nUHNAZ igoBceM K I MldVV POLET FIŽIK - LUDVIK TOPLAK ATEN ! l Povabilo k reševanju ■ BSE— kmečkega VOZA URH ,i ČEHOVIH I Potrudite se in rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ul arh Novaka 13, M. Sobota, s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 6 septembra 2002. Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, čestitko na Radiu Murski vaL Vestnikovo majico In Vestnikovo rutko Ce vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa Veliko užitkov) v bukovju Bukovnice je vrelo. Pa ne le zaradi rahle sopare, temveč od šte'vilnih obiskovalcev, ki so prišli zdraviti svoje duše in telesa. Če ne verjameš v to, ti ne bo pomagalo, mu je spotoma zabijala v glavo, zato logično da je odpovedala tudi Pfizerjeva »Tudi midva sva poskusila z vsemi tetimkami m moraš iti po vrsti. Vse postaje, dragi moj Aladar. le kemMa Nič ni narobe, že Rousseau nas je nekoč stimulansi, zadnje čase sva gledala celo .porniče’, pa tisto, kjer piše, da odvrača ljudi od pitja, lahko izpustiš, naravo, le-ta pa je zgnetla eprav fe odpovedala tudi poldruga viagra, se žena Klara ni vdala. Dobro, je sklepala, v mojih letih tudi moji naravni prijemi niso »Dobro si jih zdrgni, da bo končno spregledal, moj več, kar so bUi, a človek Je vendar del narave, zato Aladar,« je čebljala in se hkrati zapletla v pogovor z znanko, ki ji je prav tako zaupala, da sta tukaj z možem zaradi onih stvari. »Tudi midva sva poskusila z vsemi tehnikami in zdavnaj povabil nazaj v ni pomagalo, A po treh obiskih se mojemu že bolj saj vendar vsi vemo, da nisi takšen vinoljubec. tudi naše telo, da se vrne v svojo pramaternico- V kateri kar vre od kozmične in zemeljske energije. In mi, ki živimo v očesu naše dežele na sončni stra- svetijo oči. Pa še nekaj je. Klara,« se je sklonila k njej, In sta šla, Klara je molčala, zamižala, stegnila roke »tudi žre ga manj. In ti sama veš, da alkohol ubija in se prepustila. Zdaj bom končno rešena nadležnih ni Alp, smo lahko sila hvaležni za darove, ki nam jih ponuja zemljica. 'Kakšno srečo imava, da sva blizu, pravzaprav I> v srčiki bioenergetskega trikotnika, moj AJadar,« se je Vrtela Klara, »ni vrag, če pomaga drugim, bo še nama .. Saj sam veš, da ne moreva, pa še v teh letih, cele noči kar spati .„• « Rečeno storjeno. Po navodilih in izmeritvah l lokalnega bioenergetika sta prestavUa posteljo, dala pod njo energetsko piramido, prelistala kupček literature in znova poskusila. Spet nič. Aladarjev aladar je le nehvaležno dremuckal. Bog in narava sta več kot vsemogočna, sta si rekla s pogledi in pognala svojega renoja. Najprej na Grad, sta se odločila, stara graščina je več kot dobrodošla. Mi vrag, je premišljevala, če je energija ob tistem drevesu pomagala jalovim grofičnam, bo še mojemu Aladarju. In sta se postavila. Stegnila sta roke predse, kot sta prebrala v priročniku, in potrpežljivo čakala. ■ rtrtvnoflvo Ici potenco...« Klara je samo prikimavala, kajti njena znanka je mozoljev, žolčnih kamnov in pokanja v kolenih, se je smejala v sebi, medtem ko je Aladarju postajalo vse bolj dolgčas. Ničesar se ni prebujalo v njem, medtem ko se je njegova Klara kar topila. Pa tudi tista temnolaska je bila 'videti bolj kot turist. Njena stara sta jo venomer priganjala in dopovedovala, naj se vendar ne vrti kot strašilo v koruzi, a ji neki čr^viček ni dal miru. »Medtem ko bom šla skozi vse točke, moj Aladar, se postavi s plastenko v vrsto za vodo. Vsak dan ja ne moreva priti, zato vzemi še tisto pletenko za sedežem.« Vrsta za zdravilni napitek se je 'vila kot jara kača. In se nikamor premaknila. »Vi tudi po vodo?« ga je ogovoril ženski glas. Obrnil se je: bila je ona. Taka, z vražičkom v očeh. V oblekici, ki pade že s pogledom. »Najbolj bi se mi prilegla kakšna cigareta, gospodična,« je zdolgočaseno dejal in ji pomežiknil »Tu je vendar sveti kraj, gospod,« mu je od'vrnila. »Če ga zapustiva za nekaj dimčkov, ne narediva >Aladar ali kaj čutiš?« ga je nemo meni se nekaj prebuja, moj Aladar,« mu je prav spraševala. »V bila dodobra oborožena z najnovejšim znanjem. Pa nobenega greha, kajne?« tudi Aladar ju so se razsvetlile oči, kajti njemu že znani »Najbrž ne,« je namesto nje odgovoril vražiček v avtobusarji od Grada so prav tako začeli s terapijo. njenih očeh. Klara si je nazaj grede popevkala v avtomobilu, Aladar pa zadovoljno dremuckal. Z obraza mu je brala, da se je v tem dnevu pomladil v mladeniča: molče odgovariala Stal je kot lipov bogec in se avtobusarjih. ki so mogel odmakniti izmenjala pomenljiva nasmeška. Spregovorila pa še vedno nobene. Konec koncev tudi ni bilo časa, kaiti gladka Koza, manjša plesica m polnejše mišice. Celo On pa nič okoli'- pravzaprav se je pasel po e ogledoval Pa tudi tista temnolaska, vsaj zdelo se mu je, ga je opazila. Nekajkrat sta se ošvrknila s pogledi in si preplavili sveti prostor. Posebej n ., . ■ ■ kratkih niacK.aii. tse m neki glas premotil, Klara je postajala vedno bolj nestrpna. Današnja srajco si je razpel do trebuščka, ki je -vidno uplahnil, cvetela. Ves enodnevna terapija mora uspeti, se ji je motalo po »Si videl, Aladar,« ga je vzneseno stresla, »kakšno oči od mične temnolaske v prebuja, bi najraje vzkliknil, a ga je češ da je njegov čas potekel. Klara pa je glavi, moj Aladar je na pogled še dedec in pol, skoraj tem, kako si je tu daljna teta tudi v postelji vsaka baba se ustavi na njem, pa če si oči spere s to In ko je že kazalo, da bosta s čas je brbljala to in ono, o Pozdravila vneti slepič ali migreno, pa le sedaj kot mašinca. Aladar je le prikimaval in vlekel Vidovo vodo ali ne Pokrajina je bežala mimo, tudi Muro sta že temnolasko usodno moč ima bioenergetski trikotnik ,..?« »Naslednji vikend spet greva, Klara,« se je udobneje zleknil na zadnjem sedežu, z desnico pa si podprl cigareto. temnolasko usodno trčila, ga je šiloma povlekla za glavo in zavaloval od ugodja, ki je sevalo z njegove prečkala in še preden je Klara končala svoj ekspoze D pomenu roko in ga zbasala na zadnji sedež renoja. Moj Aladar dlani, dišeče po skrivnostni ter neponovljivi moči je namreč v terapevtskem šoku, zato ni varen za temnega, a sila zdravilnega bioenergetskega tri- n se pjeucii JV ----— zemeljskih bionergetskih točk, ki da so zelo umivala volanom, si je zamrmrala m pognala proti čarobnemu kotnika podobne akupunkturnim na telesu, si je ze Oči v Vidovem izviru na Razkrižju jezercu. Milan Vincetič Pen Ernest Veleberi ralci Pena se predstavljajo I Gospodove milosti bom na veke opeval Spodaj podpisani faran Štefan me je nagovoril, da bom nekaj povedal o svojem življenju. Rodil sem se 28. novembra 1926. leta v kmečko-obrtniški družini v Bogojini materi Kristini in očetu Janezu. Življenje sta sicer dala devetim otrokom, od katerih pa je Polde, star devet let, umrl, drugi pa živimo. Bernadka je bila bolničarka in se ni poročila. Kristina in Katica sta kmetici, Prva.se je poročUa na Ivance, druga pa na novi dom v domači Bogojini. Ivanka in Marija sta bili bančni uslužbenki. Prva si je ustvarila družino na Ravnah, druga pa v Kotljah. Sestra Amalija pa je vzela za moža Franca Elijaša in nadaljujeta delo na naši domačiji. Jaz, Ernest, in brat Izidor pa sva postala duhovnika. Naš stari oče, dedek Jožef, ki je bil pri hiši ” vert, je hotel, da bi se jaz izučil v Železnini v Dobrovniku za trgovca, mene pa je bolj vlekla gimnazija, ki sem jo pozneje res obiskoval, in sicer v Murski Soboti. Bil sem nekje sredi izobraževanja, ko so Madžari v prvem letniku medicine sem doživel čudež: postal Očala so moja spremljevalka. Tale posnetek je iz obdobja, ko sem bil še kaplan. telovadna prireditev. Ker sem se kar nekaj let ljubiteljsko ukvarjal z atletiko (metanje diska, krogle in kopija, dviganje uteži), me je zadeva zanimala in sem si jo ogledal. Pri- Ijenjska usoda. Že naslednji dan sem šel na medicinsko fakulteto po dokumente in dr. Lavrič, Titov zdravnik, me je vprašal, kam grem. Ko sem povedal, da na teologijo, mi je brez komentarja vrgel indeks. Teologijo sem končal v petih letih in bil sem pred posvetitvijo. Takrat, bilo je junija 1951. leta, je bilo bogoslovje še posebej na očeh Ozne in dva meseca nihče ni smel iz Ljubljane. To je tudi razlog, da nas šest prihodnjih novomašnikov z območja mariborske škofije Škof dr. Držečnik ni mogel posvetiti v Mariboru, ampak je to storil v Ljubljani. Prvo sveto mašo pa smo seveda vsi želeli imeti v domači župniji, vendar so se pritiski oblasti nadaljevali. Jožetu Lovran-tu iz Prevalj in meni pa je le uspelo priti v domači župniji. Jaz sem imel novo mašo 8. julija 1951. leta v Bogojini. Za novomašno geslo sem si izbral psalm 88,2 Gospodove duho reditev se je zavlekla do polnoči in ker tra- ■ milosti bom na veke opeval. Oblast ni okupirali Prekmurje, in potem je postal učni mvaj v tistem času ni več vozil, sem šel tri dovolilavečje slovesnosti zunaj cerkve, zato jezik madžarščina, ki pa je seveda nisem obvladal, zato sem imel popravni izpit. V Zjutraj, bila je nedelja, bi moral zgodaj vstati, kilometre peš do stanovanja v Povšetovi ulici, je bilo na premiciji (pogostitvi) v naši domači hiši le dvajset ljudi in približno toliko še na se Zdravje mi nagaja In zdaj sem že lep čas v škofijskem domu v Mariboru, občasno grem pomagat v kako župnijo, dvakrat mesečno pa obiščem oskrbovance doma na Pobrežju. I tistem obdobju sem moral tudi za dva meseca na prisilno delo na Madžarsko. Gimnazijo pa sem končal junija 1946. leta, da bi se z »medicine!« udeležil zborovanja župnišču. (Zares skromno v primerjavi z na Vrazovem trgu; a bil sem utrujen in zaspan. Ko sem le vstal, sem rajši šel k maši, ki torej v prvem letu po osvoboditvi. Tudi tedaj je bila ob deveti uri v stolnici. Ni bilo veliko sem moral na »prostovoljno delo«: dva ljudi. Naenkrat pa sem zaslišal vpitje in kri- meseca sem gradil progo Brčko-Banoviči. Potem sem se lahko vpisal na medicinsko fakulteto, saj sem si želel, da bi postal Čanje parol: Beograd-Moskva-Tito-Stalin! Med obredom v cerkvi zavestno nisem nič molil. Na koncu maše sem vstal iz klopi in zdajšnjimi pogostitvami, ko se zbere pod šotori več kot petsto ljudi, prip. Š. S.). Potem sem nekaj mesecev v Kanoevcih nadomeščal umirajočega župnika Franca Faflika 1. novembra 1951. pa sem nastopil redno kaplansko službo v Lendavi. Po letu dni so me poklicali v JLA, ki sem jo služil leto dni v zdravnik. Zaradi študija so mi za šest let pred odhodom iz cerkve pokleknil... Ko sem Bjelovarju. Spet sera se vrnil v Lendavo in odložili služenje vojaščine. Dobro se spominjam: 15. novembra 1946, vstaj, sem v sebi jasno in razločno začutil, opravljal kaplansko službo do sredine maja da sem odslej duhovnik! Po tem dogodku, ki leta je bila v Unionovi dvorani v Ljubljani ga imam za čudež, se mi je prelomila živ- 1955. leta, nakar sem bil premeščen za kaplana v Slovensko Bistrico. V neki pridigi iz Slovenske Bistrice in škof me je premestil za kaplana v Črenšovce, kjer je bil tedaj župnik Ferdinand Herman. Pri njem sem vzdržal pet mesecev, potem pa sem postal župnijski upravitelj in pozneje župnik v Zgornji Kungoti in Gaju nad Mariborom, in sicer od marca 1957. do novembra 1964. leta. Naslednjih sedem let in nekaj mesecev sem bil župnik v Majšperku, nato od februarja 1972. do 31. julija 1982. leta župnik v Veliki Polani. Potem sem se invalidsko upokojil, čeprav je škof želel, da bi še ostal aktivno v dušnem pastirstvu, češ da nisem tako bolan, da ne bi zmogel. Slednjič sva se le ujela. Po upokojitvi eem nameraval živeti z neko družino vKančevcih, a je to propadlo, zato sem odšel v dom duhovnikov pri mariborski škofiji, kjer sem še danes. Zelo mi nagaja zdravje. kljub temu pa dvakrat mesečno kot duhov- nik obiščem onemogle v domu na Pobrežju. 7 ■* 4 r7Wi ■ ll 1l <■ '11 l'< 'K K f T-j r T ' l 'L ■ [G S .u A tl .-J Ji- Posnetek z zlate maše v Bogojini. Prvi z leve proti desni je moj brat Izidor, potem sem jaz, nato diakon Franc Murks, nato škof Jožef Smej in Štefan Časar, župnik v Juršincih. 4 I sera govoril o zakramentu svetega zakona in o tem, kaj pomeni cerkvena poroka ter kakšne posledice imajo tisti, ki niso cerkveno poročeni. Za vsebino je seveda zvedela Ozna pa tudi moj »šef« župnik ni ravno maral kaplanov, ki se Običajno ljudem priljubijo, zato ne čudi, da sem se moral zagovarjati in celo na dva meseca in pol zapora so me obsodili. Pozneje sem zvedel, da je sodnik nekje izjavil, da bi »kaplana moral obsoditi na šest mesecev, a mu manj kot dva meseca in pol nisem mogel dati«. Odsedel sem: polovico z delom na travnikih, polovico pa v samici. Po izpustitvi sem hotel čimprej Zelo sem srečen, ker sem ostal vseh petdeset let duhovništva zvest svojemu novo-mašnemu geslu, vzetemu iz psalmov: Gospodove milosti bom na veke opeval. Zlato-mašni jubilej sem praznoval sicer že lani: 8. julija v Bogojini in 5. avgusta v Veliki Polani. Obakrat je bilo slovesno, za kar se moram zahvaliti sobratom duhovnikom in vernikom. Večkrat premišljujem o dogodku izpred več kot šestdesetih let v ljubljanski stolnici, ko sem se brez velikega razmišljanja odločil, da ne bom zdravnik, ampak duhovnik. Nekako pa sem vseeno postal »zdravnik«, vendar ne telesni, ampak zdravnik duš. Silva in Ivan I J f Nista bila znanca, , I vendar sta brž postala prijatelja, ko je Ivan »Černjavič, । in Ipear v. DnlrtlA Ri.istrire ftiirti ffostiner V 1,endavil. I! I izučen kovač, krovec in tesar z Dolnje Bistrice (tudi gostinec v Lendavi), 11 dovolil, da je vzela v roke njegovo kladivo Silva Potočnik, delavka v "| računovodstvu v ljutomerskem trgovskem podjetju Vesna. Hotela je namreč dokazati, da tudi ona zna vihteti kovaško kladivo (čeprav oblečena v belo obleko), in to je pred številnimi pričami tudi potrdila. Še Ivan je bil navdušen nad njenim znanjem. Kasneje smo zvedeli, zakaj je bila tako' pogumna in odločna - kot otrok je rada zahajala k dedku Horvatu na Razkrižje in se »vrtela* po kovačnici. ■ \ ' ■ h I .),V 9^ "I An J. V Veliki Polani sem bil župnik več kot deset let, zato sem tam ponovil zlato mašo. Moj naslednik je Franc Kodila, Ljudje so se mi prisrčno zahvalili za dušnopastirsko delo. Stefan L. Sobočan