Poštnina platana v ootraint	n	Ccaa	Din	1*-
MctmshUuni
Št ev. 43
V	£|ubl|ani, 21. febeuurfa 1936
Izjava Aiannit Hade tujim aoinaaciem:
99
Vse same po zakoniti poti...
«6
Madrid. 21. febr. o. Snofii je novi ministrski predsednik Azana sprejel veliko Število tujih časnikarjev in jim dal težko pričakovano izjavo o politični smeri in o bodočem delu nove vlade. Njegova izvajanja v tem pogledu so bila v glavnem sledeča:
Vlada bo v svoji politiki v glavnem in sploš-nem zasledovala program, kakršnega ima v svojem statutu Ljudska fronta. Seveda lio vlada ta program izvrševala nevsiljivo in v mejah zakona, ker se zaveda, da je kljub njeni zmagi še vedno ogromno število španskega ljudstva, ki ne prisega na ta program. To mora vlada kot predstavnica celote jemati v ozir želje, potrebe in čustva vsega španskega naroda. Vlada bo z vsemi sredstvi preprečevala vsake vrste revolucijo in nemire, ker je njena glavna želja, da mirno in pametno zadovolji zahteve in potrebe vsega ljudstva.
Prvo njeno konkretno delo bo reše\anje agrarnega problema, ki ga bo vlada skušala urediti po načelih svojega statuta, ki vsebuje vsa glavna potrebna določila za ureditev agrarnega vprašanja, ki je v Španiji najbolj bistveno. Španski kmet je
danes socialno in gospodarsko tako v slabem položaju, da tega ne zasluži in da je na njegovo rešitev treba misliti prej, kakor kakršnokoli drugo zadevo.
Politična amnestija, ki bo oprostila vse kaznjence. katere so zaprli prejšnji režimi zaradi tega. ker so bili opozicionalci, ho naloga, katero bodo prvo reševali kortesi. Vlada bo uporabila vse veljajoče zakone, toda na obziren način.
Nazadnje je ministrski predsednik končnove-Ijavno zagotovil, da bo novi kabinet vladal strogo po ustavi in da bo na vsak način ohranil socialni mir in red v deželi.
30.000 amoestiranih
Madrid, 21. febr. Po ofic.ielni izjavi, ki jo je dal ministrski predsednik Azana tujim časnikarjem, jo v nevezanem pogovoru izjavil, da bo prva amnestija obsegla olkoli 30.000 političnih ujetnikov ali izgnancev, ki so bili prizadeti zaradi revolucije leta 1934. Veliko število teh kaznjencev odpade na Katalonijo, kjer so vsi prejšnji režimi kruto preganjali avtonomiste. Iz tega preganjanja je še vsem v spominu junijski proces 1985, ko je bilo 20 čla-
nov avtonomne katalonske vlade s predsednikom Companysom obsojenih na dolgoletno ječo.
Puelament 19. marca
Na vprašanje, kdaj se bo sestal novo izvoljeni parlament, je ministrski predsednik odgovoril, da to še ni natančno ugotovljeno, ker se morajo še marsikje izvršiti nadomestne volitve, če pa bo šlo vse v redu in po sreči, je skoraj gotovo, da bo začel novi parlament zasedati 1!). marca in da bo takoj načel vprašanje amnestije.
Poznavalci razmer v Španiji zagotavljajo, da je dejstvo, da je vlada odložila amnestijo na parlament, značilno za to špansko vlado, ki jo imajo v rokah- levičarji in govori o tem, da bo glede amnestije in glede avtonomističnih gibanj, na katero naj bi se avtonomija največ nanašala, zastopala skrajno levičarska vlada isto stališče, kakor ga zastopajo vsi Španci brez razlike prepričanja in smeri. To se pravi, da bo tudi diktatura republikanske levice prav tako šovinistično španska in nedostopna za avtonomistične težnje Kataloncev in Baskov, kakor so bile vse prejšnje vlade pod monarhijo in v republiki.
leto 1.
Manuel Azana
Zgoula palača
Iz Kolumbusa v Ohio javljajo, da je tamkaj strašen požar uničil popolnoma do temelja zgradbo »društva vitezov Kolumbovega reda". Pot gasilcev je zgorelo, dvanajst jih je bilo pa težko ranjenih.
Jlulitunsku odkEitin
pud angleško zbornico
London,	21. febr.	o. Poročilo o	mnenju
angleške ministrske komisije, ki je razizkavala abesinsko vprašanje,	katerega je	prinesel
»Giornale d‘llaliac, je seveda v angleških krogih vzbudilo posebno pozornost. To /.lasti zaradi tega, ker ni komisija v Angliji sami dala nikake izjave. Na včerajšnji seji poslanske zbornice so. zastopniki različnih skupin poudarjali, da je italijunski list objavil angleški uradni dokument prej, kakor pa je kdo v Angliji vedel kaj o njem. Z. ozirom na te očitke bo danes laaLlitlcu odgovoril in dal potrebna pojasnila. To poročilo, ministrske komisije je bilo tajno in je bilo namenjeno samo za vlado in za ministrstva. Zato je Italija naredila angleškemu	javnemu	mnenju kaj	majhno
uslugo s tem, da ga je presenetila z objavo lega dokumenta.	Poročilo	samo kuže	angleško
stremljenje, da hoče biti angleška vlada v vprašanju italijansko-abesinskega spora objektivna, to se pravi, da so jo pri vseli teh ukrepih abesinskega vprašanja vodili zmeraj samo objektivni nameni, ki so v zvezi z njenimi samo-
obrambnimi interesi. Poročilo prinaša popolno jasnost v te angleške odločitve in jasno govori, da so vsi ukrepi bili izvršeni popolnoma v smislu. in duhu določil Društva narodov Raziskovanje medministrske komisije rta; bi pripravilo material za bodoče razgovore med italijansko in angleško vlado. To stvar je imel v vidiku že sir Sainilei lloure zudnjo jesen, toda takrat ni moglo priti do izmenjave misli, ker so italijanske oblasti sklenile nekaj prenagljenih ukrepov, ki niso bili v nikakem sorazmerju z italijanskimi potrebami na morju in v evropski politiki. Vrh tega so bili ti ukrepi v očitnem nasprotju / določili Društva narodov. Zunanji minister je o poročilu te komisije že dosti premišljeval in je on kakor tudi njegov prednik, prišel do zaključka, da so angleški interesi v A besi n i j i omejeni in da za Anglijo ni nič nevarno, če bi se obstoj Abesinije naslonil na Italijo. Angleška vlada je vsu tozadevna zagotovila, ki jamčijo nedotaknjenost britanskih interesov v Abesiniji, od italijanske vlade sprejela z največjo pripravljenostjo.
Bivši komunist o Sovietilt
Soujeti so izdali soo|a naleta in postali imperialisti
vi televizijski telefon
uvede nemška pošta Berlin - Jeipzig
Berlin, 21. febr. Poskusi, ki so jih nemške poštne oblasti že dolgo časa vršile s televizijskim telefonom, so se ugodno obnesli in izpopolnili vsa pričakovanja. Poskusi so šli za teni, da omogočijo kombinacijo telefona in televizije in sicer tako, da bi lahko to iznajdbo takoj praktično uporabili in jo stavili v medkrajevni promet. Dela so se vršila s polno paro in so do danes napredovala lako, da bo prve dni marca že izročena prometu prva proga za televizijsko telefonijo med Berlinom in Leipzi gom. Obratovati bo začela ob priliki pomladanskega velesejma v Leipizigu in bodo postavili dve javni telefon, govorilnici, ena bo na Avgustovem trgu, druga pa bo v glavnem razstavnem prostoru tehničnega sejma. Dve celici bodo postavili tudi v Ber-
]agunul ofaiui graninji v Sev. Klal
Tokio, 21. febr. Po sklepu vojnega mini-srtfstva bodo, kakor poročajo japonski listi, v najkrajšem času ojačene vse garnizije na se-vernem Kitajskem. Podvojili bodo vse posadke in poslali nove zaloge orožja. Vojni urad v Tokiu javlja, da bodo za ta ojafenja poslali na Kitajsko dve novi diviziji. Središče japonskih čet bo v mestu Cicikar. Ta ojačen ja so v zvezi s splošno napetostjo, ki vlada na Daljnem Vzhodu in ki je razgovori med Litvi-novim in juponskim poslanikom v Moskvi niso nič omilili-
17o|ne še ne bo konec...
Iz Kapstadta: List j-Der Burger« poroča, da je Italijansko vrhovno pove)jstvo kupilo v južni Afriki 10.000 kub. metrov lesa.
V	Abesinijo
Iz Rima: Ponoči je odplul iz Napolija v Vzhodno Afriko parnik >Principessa Giovanna« s 1000 vojaki. Prav tako je iz Napolija krenil v Vzhodno Afriko tovorni parnik »Butterfly« s 3000 tonami vojnega materijala in matična ladja za letala »Mi-raglia«, s katero potuje tudi več pilotov, častnikov in tehničnega osebja. Dalji je odplul v Vzhodno Afriko tudi nosilec letal »Miraglia«, ki vozi s seboj zelo mnogo bombarderskih letal.
Madrid brcz luti
Iz Madrida: Poplava je pri Talavagi zajela madridsko električno centralo, ki je sedaj nesposobna za delo. Zato je prestolnica snoči ostala brez luči.
linu, toda mesto, kjer bosla stali, 5e ni določeno. Daljava med obema mestoma je najvišja, ki je po dosedanjih ugotovitvah še možna, da jo premagajo valovi, ki služijo za prenos slik. Dozdaj so pri poskusih prenašali samo 60 do 70 milj daleč. I’ri dosedanjih poskusih so prenašali samo slike, zdaj pa bodo kombinirano oddajali hkrati sliko in zvok, tako da bo človek, ki bo v telefonu govoril, videl svojega spgovornika in bo tudi sani zanj viden. Kabli, v katerih se bo oddaja vršila, so narejeni po dolgoletnih natančnih preizkušnjah materiala pogojev za prenos. Zato je čisto gotovo, da bo nova iznajdba pomenila nov triumf za nemško tehniko.
Pariz, JI. februarja. V sinočnji debati v francoski zbornici je prišel na vrsto tudi podpis francosko-sovjetske pogodbe Med drugimi govorniki je nastopil tudi bivši francoski komunistični poslance Jactfues Doriot in je ob napeli pozornosti vse zbornice govoril o dvojni politiki sovjetske zveze in o tretji internacionali. V začetku svojega govoru je izrazil bojazen, da bo sovjetsko-francoski pakt privedel do vojne, kar je edini namen Sovjetov pri tem paktu. Med vo jno pa bodo bol jševiki I’ mučijo -pustili iitt. mcUIu. vsaj tako nunicrava tretja internacionala, zato da bo lahko zaradi zunanjih vojnih neuspehov po svojih emisarjih v 1'ranči ji izzvala notranjo revolucijo. Francija je demokratska država, ki svojo politiko naslanja na versajsko pogodbo in na kolektivno varnost. Ta sovjetski politični poskus glede posebnih pogodb, ki docela bijejo v obraz boljše-viškemu nauku o svetovnem miru, je sunio tak-
tika, kakršno je priporočal že Lenin za začetek svetovne revolucije. Ta pogodba je izu>/ 'dvojne hinavske politike, katero Sovjeti zasledujejo, kadar jim kaže. Po tej pogodbi bo Sovjetska Rusija, ki je njeno zunanje politično stališče prihod Hitlerja silno omajal, spet zavzela svoje pozicije v svetovni diplomaciji in bo na podlagi tega izrabljala nasprotja med imperialističnimi evropskimi velesilami. Zvezo s Francijo, ki je kot demokratična država največja nasprotnica boljševiških prevratov v Evropi, potrebujejo Sovjeti zarudi Hitlerja in so ta strah vlili v dušo tudi vsem sedanjim odločilnim francoskim politikom. S tem dejstvom iti s to zvezo so Sovjeti prelomili osnovno načelo svoje humanitarnosti ter so se politično in vojaško zvezali z zmagovalcem proti premagancu. S tem so dokazali, da je njihova politika prav tako imperialistična, kakor vsaka druga politika, katero obsojajo.
Nemtiia odgovarja Suiti
Berlin, 21. febr. o. Z ozirom na včerajšnji odlok švicarske vlade, s katerim so bile razpuščene vse narodno-socialistične organizacije, tako politične. kakor kulturne, je nemški minister v Bernu dobil navodila, naj danes izroči švicarski vladi protestno noto. Ta nota najodločneje obsoja razpust in ga označa kot neumestnega. Priznavati bi gu bilo treba samo, če hi narodno-socialistične organizacije v Švici prirejale politične demonstracije. Zakon predvideva take ukrepe samo v tem slučaju.
Berlin, 21. februarja. Nemška vlada je v odgovor na odlok švicarske zvezne vlade, s katerim so bile razpuščene vse organizacije socialno-socia-listične stranke v Švici, odgovorila s sličnim odlokom, s katerim razpuščajo posamezne organizacije in društva Švicarjev, ki bivajo na nemških tleh. Teh društev je okoli 70 in je njih razpust takoj stopil v veljavo. Značilno je, da je šla vlada pri tem svojem koraku tako daleč, da je razpu-
stila tudi društva, ki so se bavili s čisto karitativnimi deli, izjemo pa je napravila za društva, katera so se na nemških' tleh organizirali švicarski nacisti.
Bern. 21. febr. AA. Havas poroča: Neue Zii-richer Zeitung prinaša iz Berlina vest o tem, kako je bilo v sredo sporočeno švicarskemu poslaništvu v Berlinu, da so razpuščena vsa švicarska društva v Nemčiji. List pravi, da je v sredo opoldne bilo telefonsko poklicano švicarsko poslaništvo. Na telefonu se je javil neki visoki uradnik nemške vlade. Ta je sporočil, da so razpuščena vsa švicarska društva v Nemčiji. Sporočil je tudi, da bo zunanje ministrstvo poslalo poslaništvu podrobnosti. V teku tega dneva ni prišlo na švicarsko poslaništvo nobeno potrdilo tega sprčila. Zvečer je bilo ugotovljeno, da nemško zunanje ministrstvo sploh nič ne ve o prepovedi.
Trngfdiin slovenskega rudnika
Ves kcal s 500 ha gozda la 75 luiami aapmlal
lz Leš pri Prevaljah nam pišejo:
Kaj malo je znana slovenski javnosti tragedija našega kraja,, katere zadnje poglavje pa se vrši prav ta čas. — Kraj, kjer je bilo še nedavno zaposlenih nad 200 delavcev, je prišel čislo na boben! Od vse te velike množice delavstva je ostala le še peščica, in še ta se komaj preživlja! Le kako se je moglo to zgoditi?
Rudnik Leše, nekdaj lastnina tujcev, grofov Henkl-Donnersniark, je najstarejši rudnik na slovenskem ozemlju. Tu so začeli kopati premog že
1	1818. Kako je cvetela kupčija s premogom, nam najbolje dokazujejo velike rudniške zgradbe. T11 v Lešah je bil rudnik, v bližnjih Prevaljah pa velika železarna. Železarna se je preselila, rudnik pa je čedalje bolj in bolj propadal, dokler se ni lansko leto izvršila po naših časopisih toliko proslavljena »socializacija - (?!) leškega rudnika.
Ko so bili namreč stari premogovni sloji izčrpani, je investiralo podjetje težke milijone v nova raziskovanja terena. V času, ko se drugih kreditov ni dalo dobiti, je začelo podjetje zadržavati delavske mezde, preiskovalna dela pa je vršilo naprej. Delavstvo je vedelo, da gre pri tem tudi njemu za biti ali ne biti«. Zalo je dopuščalo, da so narasli ti mezdni zaostanki na več sto tisoč dinarjev. Ko pa je padla zadnja nada, se je delavstvo organiziralo v zadrugo »Rudarska zajednica« ter je odkupilo rudnik in del njegovih objektov. »Rudarska zajednica« je nalo organizirala iskanje premogovnih ostankov na področju izčrpanega rudnika. To iskanje daje zaenkrat še zaslužke, ki so sicer zelo skromni, a so vendar še neprimerno boljši kakor oni dinarji, ki jih daje naše brezposelno skrbstvo in ob katerih se v primeru dolgotrajnejše brezposelnosti ne da ne živeti ne umreti.
Položaj leškega delavstva je danes ob teh pogojih še kolikor toliko vzdržljiv. A kaj bo jutri, ko ne bo premoga nikjer več najti?
^Socializacija: leškega rudnika je obstojala v lem, da so rudarji, da ne izgube svojih krvavo zasluženih, a neizplačanih mezd, kupili propadli rudnik in 25 rudniških hiš. Seveda jim je pri tej akciji morala priskočiti na pomoč z znatnim zneskom ljubljanska Delavska zbornica, ker bi je sicer ne zmogli. Sedaj nastaja najvažnejše vprašanje, kako priti do že davno prisluženih mezd?
Naši rudarji so mnogo premišljali o teni in so sklenili, da opozore našo gospodarsko javnost na ugodnosti, ki bi jih nudili gospodarski iniciativi, ako bi si upala v naš kraj. Tu so 11. pr. delavske hišice, tu so tudi lepa upravna poslopja, ki pa stoje napol prazna. Tu so obsežna, za velike moderne tovarne naravnost idealna stavbišča, tu je vodna sila Meže in mala, docela neizrabljena elektrarna s 100 konjskimi silami. Manjše ključavničarsko podjetje bi tu ne našlo le vseh osnovnih pogojev uspešnega obrata, temveč tudi kompletno, popolnoma opremljeno delavnico. Druge obrti bi našle tu vsaj lepe dvorane, v katerih bi se dala namestili obratovališča, našle pa bi tudi lastno električno silo na vodni pogon.
Da pridejo naši rudarji do več stotisoč Din znašajočih mezdnih zaostankov, so sklenili, da prodajo ves nepotrebni inventar ter 7 velikih hiš in •18 manjših hišic, ki jih je zajednica kupila. Inventarja in manjših hišic ne bo težko prodati, težje pa bo prodati 7 večjih hiš, ki so deloma prazne.
Ako vpoštevanio, da leži kraj Leše pod visokimi planinami, sredi divnili smrekovih gozdov, v kraju, ki se more primerjati z našimi uajlepšimi
turističnimi okrožji, si moramo staviti vprašanj«, ali ne bi bil smrten greh, ako bi pustili te stavbe razpasti?
Tako prihajamo do drugega, morda še bolj resnega načrta naših ljudi.
Vseh teh sedein velikih hiš bi se dalo dobili za 150.000 do 200.000'Din! Z malimi adaptacijami bi se dalo postaviti vanje nad 100 postelj. Kje se dajo dohiti za ta denar prostori n. pr. za dečja zavetišča, počitniške kolonije ali morda domovi za onemogle? Če se potrebuje tu še svet, bo tudi v tem pogledu ustreženo. Od 11. marca t. 1. dalje bo prodajala Prva hrvatska štedionica kot glavna upnica bivšega lastnika rudnika na javni dražbi nad 500 ha zemlje, divnili smrekovih gozdov, li vad in polja!
Ne samo iz socialno-političnih nagibov, tudi iz čisto gospodarskih hi morali posvetiti zavodi za zavarovanje delavcev, bratovske skladnice in mestne občine, zlasti one v Mariboru iu Celju ter razna dobrodelna in počitniška društva svojo pozornost možnostim, ki se nudijo v Lesah.
V	velikih mariborskih tekstilnih tovarnah se zbira tu pa tam kak denar, ki se mora nameniti po svoji svrlii za delavstvo dotičnih tovarn. Ali bi se dal pokloniti temu delavstvu lepši dar, kakor bi bilo okrevališče, ki bi se dalo kupiti ob tej priliki z malenkostnim stroški in za slepo ceno?
Naš kraj je bil še nedavno lako cvetoč, kot so danes n. pr. Jesenice. Pomislite, kako bi občutili, če bi tudi la kraj zadela slična usoda, kot je Leše. Včeraj še ves v polnem razmahu življenja, danes pa mrtev!
Taka je usoda najstarejšega slovenskega rudnika. Dal Bog, da bi ne bila taka usoda tudi drugih slovenskih rudnikov!
>
99
Ljubljanski škandal“ pred banskim svetom
Ljubljana, 21. februarja.
Na včerajšnjem zasedanju banskega sveta je bil predpoldne na pretresu Se proračun tehničnega oddelka, (tovoriIi so Številni banski svetniki o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo tega proračunskega oddelka. Posebno pozornost je vzbudil govor člana banskega sveta Ivana Avseneka (zastopnik mesta Ljubljana), ki je na primeru prodaje Auerspergove hiše nazorno pokazal, kako se z javnim denarjem ne sme gospodariti. Na njegova izvajanja je dal pojasnilo ban dr. Natlačen, ki je istotako povdaril, da mu je nerazumljivo, zakaj je banska uprava palačo prodala in to vprav v času, ko ima nešteto svojih uradov strpanih v tesnih prostorih. Ugotovil pa je banski svet: pogodba o prodaji palače je bila sklenjena, ko je bil ban dr Drago Marušič, pogodba je bila podpisana, ko je bil ban dr. Dinko Puc.
Dr. Brecelj o bolnišnici kot zdravnik
Popoldne se je nadaljevalo zasedanje ob pol petih. Na dnevnem redu je bila razprava o proračunu oddelka za socialno politiko in narodno zdravje. Tozadevno poročilo je podal načelnik oddelka dr. Majer. Za njim pa je kot prvi govoril banski svetnik dr. Brecelj, ki je v svojem obširnem govoru podal pregledno siiko zlasti o stanju in poslovanju slovenskih zdravstvenih zavodov.
Novost, ki smo jo slišali v dr. Brecljevem govoru, je ideja, naj se ustanove po vseh večjih bolnišnicah dispanzerji za alkoholike. V tem oziru je dr. Brecelj predložil posebno resolucijo.
V	Ljubljani imamo škandal, ki se mu pravi ljubljanska bolnišnica. Ustanovil se je poseben akcijski odbor, ki naj bi za ta škandal zainteresiral vse pristojne oblasti in javnost. V tem odboru sta nezasedeni še dve mesti. Eno je rezervirano za zastopnika banske uprave, drugo za zastopnika mestne občine.
Mnogo sem se razgovarjal z ljudmi, ki to stvar resno presojajo in sem prišel do sledečih ugotovitev:
Ljubljanska bolnišnica, ki je bila zgrajena v letih 1894—95 in ki je začela poslovati leta 1896, še ni tako stara, da bi jo morali že opustiti. Gospodje, to je napačno stališče, če se pravi o bolnišnici. da je zanič. Jaz jo poznam in pravim: dobra je. Dve lastnosti pa ima, ki jo spravljata v obupen položaj:
1.	preveč je natrpana in ■2. premalo je podpirana.
Drugega ji nič ne manjka. Samo preveč ljudi je notri, to je dvakrat ali trikrat preveč, kakor bi jih smelo biti, in denarja ima premalo. Sredstev nima, da bi ljudi, ki se tja zatekajo, pošteno oskrbovala. Tu pa je, gospodje, zopet vmes državna uprava. Ko smo prevzemali od države samoupravne posle, te bolnišnice sploh nismo hoteli prevzeti, ker je bila prezadolžena. Zadolžila pa se je kljub temu, da jo je država prevzela brez dolgov in še celo s prihranki.
Da pa boste malo razumeli, kako je mogoče, da so v bolnišnici tako obupne razmere, vam povem samo tale primer: Kaj bi bilo s kmetijo, ki menja gospodarja vsako drugo ali tretje leto. Tudi če bi bili vsi gospodarji dobri, bi morala kmetija propadati. Če ima kmetija v 15 letih pet gospodarjev, mora propasti. In tako je tudi z našo bolnišnico.
Grozoten birokratizem
Kaj zahtevajo v bolnišnici od ljudi, ki so tam nameščeni, je nekaj neverjetnega: Zdravnik, ki In se moral brigati samo za bolnike, je tam prav za prav pisar. Ko opravi operacijo in ko bi se moral naprej brigati za bolnika, mora iti v pisarno in napraviti cel zapisnik, koliko je porabil obvez, koliko so te obveze vredne, koliko je vredna injekcija, koliko so vredne stvari, s katerimi je za krpal pacijentu rano itd. To je grozoten birokratizem, ki nima primere!
Bolnišnica v procentih
Državna splošna bolnišnica v Belgradu dobiva dotacije 65%. To pomeni, da dobi ta bolnišnica 65% vseh stroškov, ki jih ima, od države. Bolnišnici v Sarajevu plačuje država 77%, celinski bolnišnici 65%, v Novem Sadu 52%, v Nišu 68%, v Skoplju 62%, ljubljanski bolnišnici pa — reci in piši: tri in dvajset procentov!«
Nato navaja govornik še primere dotacij umobolnic iti dokazuje, da je prišla ljubljanska bolnišnica tako daleč, da ji noben mesar ne zaupa niti kilograma mesa in noben lekarnar krpe.
Ljubljana ni storila dolžnosti
»Reči pa moram« — je nadaljeval dr. Brecelj
—	»da vsemu ni kriva samo država. Tudi meslo Ljubljana ni storilo tukaj svoje dolžnosti. Ker je mesto dolžno prispevati občini (jOO.OOO na leto, se hoče temu odtegniti s tem, da napravi za silo svojo bolnišnico. To naj naredi, če hoče, toda neko zakonito dolžnost mora izvršiti: postaviti mora bolnišnico za infekcijske bolezni. V zakonu je točno določen tudi obseg bolnišnice: za vsakih 10.000 ljudi mora biti 10 postelj. Za Ljubljano pride torej v poštev bolnišnica z 80 posteljami.
Mislim, da je treba, da banska uprava pritisne na občino, da to bolnišnico postavi, sama banska uprava naj pa akcijo tudi podpre. Naj postavi mesto z banovinsko pomočjo bolnišnico za vse kužne bolezni (razven veneričnih in tuberkuloznih) z 120 do 150 posteljami, tako da bi ta bolnišnica lahko sprejemala tudi bolnike od drugod. Če se to napravi, bo sedanja bolnišnica znatno razbremenjena.
Skrajno je potreben poseben oddelek tudi za zdravljenje tuberkuloze. Če bi imeli paviljon za zdravljenje vseli vrst tuberkuloze, bi bila bolnišnica v mnogem razbremenjena.
Najbolj so napolnjeni oddelki za operacije. Zato naj se napravi posebna bolnišnica za nezgode in ortopedsko zdravljenje, kakor je to v drugih večjih mestih že urejeno. Ce se to napravi, bo bolnišnica razbremenjena že prej, preden pride v upravljanje bansko uprave. To bolnišnico za nezgode in ortopedsko zdravljenje, naj banska uprava ustanovi s pomočjo socialnih in zavarovalnih ustanov.
Ko so bili pri platnu Pucelj, Novah in Marušič.,.
»Ko sem že pojasnil, v kako obupnem stanju je slovenska saniteta, si oglejmo še malo bližje, kdo je v času, ko se za slovensko saniteto ni nič storilo, vOdil usodo našega zdravstva. Na žalost moramo ugotoviti, da so v tein času, ko se je za naše slovenske zdravstvene ustanove tako malo naredilo, vodili krmilo jpri vrhovni državni sani-
tetni upravi, prav trije slovenski ministri. Bili so to:
1. Ivan Pucelj, ki je prevzel ta resor 5. jan. 1982 in je ministroval do 18. aprila 1984, torej nad
2	leti.
2. Za njim je prevzel te posle dr. Fran Novak, ki je ministroval v tem resorju od 18. aprila do 20. decembra 1984, torej 8 mesecev in	\
8. za njim je ministroval v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drugo Marušič, ki je imel ta resor ravno šest mesecev.
Skoraj štri leta je imela Slovenija na tem odločilnem mestu, kjer niso samo škarje, marveč tudi platno, svoje lastne zastopnike. Edino, kar so storili, je bilo to, da so uganjali osebno sanitetno politiko, kakršne še nismo doživeli. Dobro je, da se na to ne pozabi!«
Nato pohvali dr. Brecelj zasebno inicijativo in to Trgovsko bolniSko in |>odporno društvo (ki je napravilo lasten sanatorij zn svoje člane) in Zdravstveno zadrugo v Ponikvah pri Dobrepolju (ki je uredila Zdravstveno zadrugo), nakar je (ir. Brecelj svoj govor zaključil.
Ban dr. Marko Natlačen se je dr. Breclju za njegov govor zahvalil tor dejal, da je dr. Brecljevo poročilo zdrava in koristna kontrola nad poslovanjem VI oddelka, kajli govornik nam je dal na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj dober in realen program zdravstvenega resorja, če ne za 15 let, pa vsaj za eno petletje. Ce bomo to. kar vsebujejo resolucije, v petih letih uresničili, si bomo lahko čestitali in nam bo čestital tudi govornik. S tem pridržkom torej resolucije tudi sprejemani.
Avsenek o bolnišnici kol praktik
Nato je dobil besedo član banskega sveta gosp. Avsenek, ki je kot praktik repliciral na govor dr. Breclja o ljubljanski bolnišnici: med drugim je dejal:
»Če hočemo ta problem pravilno rešiti, moramo razlikovati dve stvari:
1. eksploatacijo objektov kot takih in
2. objekte kot take.
/Va lastne noge, pravilna razdelitev bremen!
Predgovornik je to razliko sicer delal, pa premalo podčrtal. Pod eksploatacijo objektov razumemo način, kakor zdravniki in osebe, ki imajo za to priliko in dolžnost, izrabljajo dotično poslopje. Razvoj problema gre v tej smeri, da bi ta problem počasi morala rešiti banovina sama. (ločim ga je dosedaj reševala država, banovina in uprava bolnišnice. Problem te eksploatacije je prehodnega značaja. Mi lahko kričimo, naj'Belgrad dn denar, smo pa vendar le v srcu vsi prepričani, da bomo morali v nekaj letih bolnišnico sami prevzeti. Ne smemo si torej delati iluzij .in si prikrivati dejstev. To pa nas sili, da se postavimo na lastne /noge. To je obenem tudi prva osnovna ideja.
Druga ideja je princip prispevkov. Pri tem sta dve možnosti: ali kdo prispeva prostovoljno brez ozira na kake druge okolščine, ali pa prispeva le pod pogojeni, če tudi kdo drugi kaj prispeva.
Mislim, da je bilo pri nas napačno: namreč pri lem, da je banska uprava (prej pa oblastna samouprava) preveč zagazila v dajanje prispevkov, dočim so naši zavivli in institucije premalo pristopili k prispevanju, ln če bo enkrat odpovedan prispevek iz Belgrada, bo nastal za banovino problem. ali naj sama prevzame vsa bremena na sebe. ali pa jih razdeli na nižje socialne ustanove, tn če se zgodi, da prestanejo prispevki čez noč. se bo tudi problem pojavil čez noč. Zalo mislim, da je pravilno, če se banska uprava že sedaj bavi s lem problemom in se vpraša: ali bodo finančna sredstva banovine zadostovala, da sama prevzame bremena, ali naj pritisne tudi na nižje ustanove. Tragično je sicer, da so ta bremena tako razdeljena. tragično je. da ravno zaradi krivične razdelitve bremen pridejo na dan taka vprašanja.
vse to je tragično, dejstvo pa je, da moramo računati z realnostjo in da moramo vedeti, kako bomo nastopili, ko bo država odpovedala s svojimi prispevki.«
Malenkostnost, površnost...
»Drugi problem — je nadaljeval g. Avsenek
—	so objekti kot taki. O tem smo pri socialnih zavodih mnogo govorili in moram reči nekaj na račun tako zvanih strokovnjakov.
Če pogledamo splošno bolnico s strani investicij, vidimo, da Slovenci pri tem niso pokazali drugega, kakor svojo malenkostnost, svojo površnost in svjo naivnost.
Meni so strokovnjaki povedali, da je bila bolnišnica osnovana z 600 posteljami, da je potem narasla na 800 postelj in da bo danes ali jutri treba računati s prostorom za 1H00 postelj. Bistvo tega pa je: da je podana v teh številkah vendarle gotova kontinuiteta v progresiji. Če bi ti strokovnjaki mislili, da mora bolnišnica rasti od desetletja do desetletja po posteljah, morajo računati tudi s sledečim: kaj bodo naredili s problemom bolnišnice, če bo narasla potreba te bolnišnice v 10 letih na 5000 postelj. Moramo se torej vprašati:
1.	ali	je	za tak razvoj sedanji prostor pri-
meren,
2. če ni primeren, kje naj se vzame,
8.	če	je	eden ali drugi prostor primeren,
kakšen naj bo sistem: paviljonski ali sistem blokov. Nadalje se mora vedeti, kako se bo ustvaril prehod iz stare v novo bolnišnico.
To so stvari, ki jih tudi laik kapi ra, pa samo tako daleč, da slavi vprašanje. Ce pa potem vprašujejo lisli, ki bi morali odgovarjati (zdravniki, sociologi itd.), pridemo do tega, da moramo ugotovili žalostno dejstvo, da si vsi v tem niso edini. Eden trdi, naj stoji bolnišnica tam, kjer je danes, drugi bi jo postavil pod Rožnik, tretji zopet drugam, četrti pravi naj bo sistem paviljonski, peti zopet drugače.
Ko smo videli, da si poklicni faktorji niti v leli osnovnih idejah niso edini, smo se začeli spraševati kako je to mogoče. In kaj se je zgodilo: gospodje so stopili skupaj, in ker si niso mogli [»omagati, so ustanovili društvo, ki naj to reši. To je slovenska malenkostnost, ki misli, naj društvo ustvari nekaj, česar sami ne morejo, da bi se potem javnost po čutu odločila za eno ali drugo alternativo.	Moj	predgovornik g. dr. Rrecelj je dejal,
da	je	to.	kar	se dela. demagogija. To ni res De-
magogija je samo za one, ki ne vedo kako bi to rešili.«
Kako te z denariem
■Gospod doktor je dejal, da bi se denar že dobil. Kot praktik pa moram reči, da se denar ne da dobiti, dotkler se ta osnovna vprašanja ne rešijo. Danes niti kak denarni, niti socialni zavod ne more iti v investicije, ki bi v letih narasle tudi na GO milijonov dinarjev, dokler ne ve, če »o osnove enkrat za vselej vsaj za nekaj desetletij rešene. Zastonj bodo trkali na vsaka vrata vsi, dokler ti problemi ne bodo rešeni, ker jim do tedaj nihče ne bo zaupal. Kljub vsej tej kritiki, o kateri smatram, da je samo v interesu stvari same, človek ne zgubi upanja, da bomo vendarle prišli do pravilne rešitve tega vprašanja.
Pri tem nastane še drugo vprašanje: kdo naj denar prevzame. Mislim, da ni pametno, č.e bi to breme hotela prevzeti banovina sama na sebe. Vidim namreč, da je banovinski proračun tako zasnovan, da ne bo mog. l rasti tako rapidno, da bi bil kos takim dolgoročnim investicijam. Mislim, da je v lem boljši princip konzorcija, v katerem morajo biti zastopana vsa večja mesta in tudi vsi socialni zavodi. Samo tak krepak konzorcij, ki bo imel jasno začrtano pot in bo vedel, kaj hoče, bo lahko kaj delal, ker je edino pri njem dana možnost zavarovanja.;
S tem je bila debata o ljubljanski bolnišnici za včeraj zaključena. Oba govornika sta problem tega ljubljanskega škandala- razsvetlila s svoje strani. Brez dvoma sta obe mnenji dober prispevek k končni rešitvi tega perečega vprašanja.
Govoril je nato še dr. Josip Leskovar o potrebah mariborske bolnišnice, nakar je ban dr. Nalla-čen nekaj pred deveto uro zasedanje zaključil. Da-. nes se debata o proračunu oddelka za socialno
•	skrbstvo in narodno zdravje nadaljuje.
Vsebina putržila o tuialeškiii
internih v Abesiniii
Rim, 21 februarja, o. Poročilo, ki ga je priobčil včerajšnji »Oiornale d' lialia« o delu angleške medministrske komisije, ki je od januarja 1935 raziskovala vprašanje britanskih interesov v Abe-siniji, priobčujejo danes kljub angleškemu protestu vsi listi izčrpno Pobudo za to komisijo je dalo poročilo italijanskega poslanika v Londonu, ki je angleški vladr javil, da sta Francija in Italija sklenili tajen sporazum glede Abesinije.
Osem tdk
Dne 0. marca 1935 je angleška vlada imenovala komisijo za proučevanje britanskih interesov v Abesiniji. Komisijo so sestavljali zastopnik zunanjega ministrstva, zastopnik vojnega ministrstva, zastopnik admiralitete, zastopnik letalskega ministrstva, zastopnik za doniinijoue. Predsedoval ji je sir John Maffej;. Dne 18. junija 1935 je ta komisija dala zunanjemu ministrstvu prvo poročilo, ki je razdeljeno v tri dele: Prvi del se nanaša na raziskovanje italijansko-abesinskega vprašanja. Drugi del raziskuje posledice eventualnega italijanskega prodiranja v Abesinijo za Anglijo. Tretje pa natančno ugotavlja, kakšni so italijanski interesi v Abesiniji, ki je obdana okrog in okrog z angleškimi posestvi. Poročilo se bavi z vprašanjem, kako bi italijanska monopolizacija nad abesinsko politiko in gospodarstvom vplivala na razvoj teh angleških posestev. Poročilo ugotavlja, da Abesiuija ni notranje-političiio edina, kar bi prihajalo za Anglijo v poštev, če bi hotela vztrajali pri zahtevi, da mora Abesinija ostati samostojna. Prevladovanje osrednjega abesinskega plemena Amharcev nad ostalimi plemeni jiredstavlja trajno nevarnost za Abesinijo. Zalo poročilo zastopa stališče, da je dobro za angleške interese, če se abesinsko vprašanje uredi s tristransko pogodbo med Abesinijo, Anglijo in Italijo. Začetek spca med Italijo in Abesinijo je to notranjo razcepljenost abesinske države sc
leto dni...
Na podlagi teh dejstev prihaja poročilo do sledečih zaključkov: I. Da je prav. da Italija prihodnja leta dobi neko nadzorstvo nad Abesinijo.
2.	Ker ne obstojajo življenjski interesi za angleško politiko v Abesiniji, ki bi izvirali iz dejstva, da meji na Abesinijo sama angleška posest, ni za to razloga, da bi se britanska vlada upirala italijanski zasedbi Abesinije, če ostanejo zavarovani italijanski zemljepisni interesi. Za britansko vlado je vseeno v tem primeru, če je Abesinija samostojna, ali pa |X)d italijansko oblastjo. 3. Kar se pa tiče angleške imperialne obrambe in varnosti, je pa za Anglijo boljše, če je Abesinija pod italijanskim nadzorstvom, ker bo s tem pod trajnim vplivom evropske moči, ki bo vzdrževala ugled belega plemena v kolonijah. Abesinija pa je bila zadnje čase edino ognjišče črnskega nacionalizma, ki se je obračal proti vsem belcem in proti beli oblasti. 4. Kar se tiče zemljepisnih interesov, prihajajo za Anglijo v poštev samo Tansko jezero m Nilova globel, kar se tičeta Egipta, naj ostane Abesinija samostojna ali pride pod italijansko oblast, je za Anglijo nujno potrebno, da se izvrše v tem predelu mejne kontrole. 5. Britanska vlada si mora zagotoviti leritorijalno nadzorstvo nad Tanskitn jezerom, ker je to nujno potrebno za ohranitev angleško-egriptovskih interesov. Zato je_ treba pogodbeno določiti z abesinsko vlado pravice, ki jih ima v smislu teh interesov Anglija do jezera; abesinska vis-da mora dovoliti, da Anglija zgradi jez na Tan-skem iezeru, ki bo končnoveliavno reguliral namakanje Egipta in Sudana. 6. Za pastirska plemena, ki prebivajo ob meji angleške Somalije, je treba zagotoviti svobodno uporabljanje pašnikov, ki leže na besinski strani. 7. Angleški in indijski interesi zahtevajo, da vsaka vlada v Abesiniji. bodisi domačinska, bodisi tuja, zagotovi varnost angleškim podanikom in Indijcem, ki prebivajo na abesinskem ozemlju. Abesinija mora priznati v gospodarskem oziru politiko odprtih vrat bodisi za direktno ali za tranzitno trgovino med Abesinijo in ingleškimj |x>sestvi, ki jo obdaiajo, To je važno za Sudau in za Somalijo, ki predstavljala v notranji anglešk' kolonijalni trgovini važno jx>slavko in zato se mora promet med njima, ki gre preko Abesinije, vršiti pod angleško kontrolo. 8. Nujno so potrebne obmejne korekture ob angieško-somal-ski meii. ob kenyjski meji in Sudanu, ker so province. ki leže na abesinski strani meje, v gospodarskem oziru neločljivo zvezane in zato je prav, da pridejo pod enega gospodarja.
Seta finančnega odbora
Belgrad, 21. febr. Radi obstrukcije .opozicijskih poslanccv je skupščin« za nekaj dni prekinila svoje redno zasedanje, zboruje pa skupščinski finančni odbor, ki obravnava podrobnosti predloga proračuna za novo proračunsko leto. Včeraj je bil v tem- odboru na programu proračunski predlog za vrhovno dižavno upravo. V tem okviru je odbor obravnaval proračune predsedstva vlade, centralnega presto roj a, glavne kontrole, državnega sveta ter pokojnine in invalidnine Opozicija, ki rimi v tem odboru večino, je zahtevala pri vsaki |>o-stavki znižanje, čeprav ve, da *< postavke komaj odgovarjajo potrebam za redno funkcioniranje državne uprave Člani kluba vladne večine,-ki so odborniki tega odseka, ne prisostvujejo sejam finančnega odbora, ker vztrajajo na stališču, du finančni odbor ne more sklepati
o	podrobnostih proračuna, ko je istega v celoti v načelu odklonil. Sejani prisostvuje le finančni minister Letica. ki daje pojasnila o posameznih postavkah. Končno je finančni odbor sprejel v celoti proračunske predloge za glavno kontrolo, državni svet in za pokojnine, znižal pa je postavke /a skupščino, senat in centralni presbiro. Prihodnja seja se vrši danes. Kakor znano, bo finančni odbor že jutri zaključil svoje delo. ker je narodna skupščina sprejela predlog vlade, s katerim je bil stavljen predlog finančnemu odboru rok treh dni za podrobno proučuvanje proračuna.
Aeroklub polaga račun
Snoči je imel v Zvezdi občni zbor Aeroklub »Naša krila«. Ta občni zbor je pokazal, da je ljubljanski odbor menda najdelavnejši in najnaprednejši, da pa ga osrednja uprava v Belgradu precej omalovažuje. Občni /-bor je vodil predsednik Rado Hribar. Najprej sta bili odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in knezu-namestniku Pavlu, pozdravna brzojavka pa generalu Nediču. Tajniško poročilo je podal tajnik inž Bloudek. Iz poročila se vidi, kako je delovanje kluba mio vsestran-j sko. Notranje delovanje društva je bilo dokaj | neopaženo, tembolj pa so bili vidni uspehi.
Radi nerazumevanja Osrednje uprave jia je delo v ljubljanskem odboru popolnoma zastalo. Osrednja uprava dolguje odboru 85.000 dinarjev, katerega zneska kljub neštetim prošnjam in intervencijam noče izplačati. Ker se je društvo radi tega moralo zadolžiti za okrog 30.000 din in ker mu upniki groze že s tožbami, je nadaljnji obstoj ljubljanskega Aerokluba prav resno ogrožen. Na razmere v Aeroklubu se bomo ob priliki še povrnili.
Brat obstreliI brata
Tukaj je prišlo do dogodka, ki je vzbudil splošno zanimanje, obenem pa tudi sožalje s prizadetimi. Ni še ugotovljeno, ali je bila nesreča povzročena iz malomarnosti ali po naključju. Stvar oblasti bo. da to ugotovi. Ve se le, da je 38Ietnega delavca Suhadolnika Antona, ki stanuje v Mostah, Zvezna ulica 8, ustrelil v pleča njegov brat. Hudo ranjenega Suhadolnika so morali prepeljati v bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje.
Toča sredi zime
Vremenskega dogodka, kakor je bil včeraj popoldne, ne pomnijo najstarejši ljudje: i Ko nihče ni slutil, se je vsula z jasnega neoa : kakor lešniki debela toča, ki jo je najprej naznanilo grmenje. Pogled na to vremensko pri-, kazen je bil edinstven: na gosto je naletavala toča, sonce je obsevalo razkrite planine, čez nebo pa je bila razprta dvojna mavrica, ki je dala vsemu prizoru posebno slikovitost. Posob-! nost pri vsem tem pa je bilo to, da je toča : padala sredi zime. Ima pa ta stvar tudi svojo dobro stran, ker toča ni mogla napraviti nobene škode.
1700 vrat, 1000 telefonov
1700 vrat, 1000 telefonov premore nova palača v Ženevi, kjer zboruje »Zveza narodov«. Ta zbo-rovaluica je opremljena s takimi udobnostmi in s takimi modernimi napravami in s takim razkošjem, da presega vso domišljijo. Palača ima 1700 vrat; nekatera med njimi so iz poliranega jekla. Države, ki so zaveznice Zveze narodov, imajo svoje prostornine, ki druga drugo skuša v opremi prekositi. Glavna dvorana za skupščino je 40 m dolga in prav toliko široka; prostora ima za 200 sedežev.
V	palači je montiranih 21 električnih »dvigal, 1000 telefonskih aparatov. Za najieljavo je bilo treba 240 km žice. Samo veniilacija s posebnimi stroji je stala 1 milijon švicarskih frankov.
Kdo neki vse to plačuje in vzdržuje? Kaj vora-šuješ? Zveza narodov ima bogato blagajno. Lanski proračun je bil sestavljen s vsoto 2 milijonov angleških funtov, v našem denarju okroglo 450 milijonov Din. ali blizu pol milijarde. Donosi posameznih držav niso zmerno preračunani.
Ko bi le Zveza narodov bila res kuhinja miru! Ko bi le pri raznih ukrepih ali zaporah ne bile udarjene samo posamezne države! Pa saj govore. da ie naša država dobila od Anglije tri milijarde odškodnine za zaporo zaradi abesinsko-italijanske vojne. Slavnostni govornik np papeževi proslavi v Unionu je rekel:	»V Ženevi srno si
ustvarili Zvezo narodov, ki naj bi dajala vsem narodom brez razlike pravico, pa ji nismo znali dati pravega temelja, ker nismo našli v njej mesta za Kristusa. Danes so državnikom vse bliže frama-sonsko-boljševiške fraze o kolektivni varnosti, o ravnotežju med narodi.«
Vremenska porodita
Bistrica—Boli. jenero:	+3,	pooblačilo se je,
mirno, enega v dolini ni.
Planina Kraju:	—3. malo oblačno, .severni
veter, 28<1 cm srenja, smuka dobra.
Bled jezero: +3. oblačno.
Pokljuka: —3, jasno, mirno, 100 cin srenja, smuka dobra.
Pusti rovt nad Jesenicami:. —4, deloma oblačno. brez vetra, 130 cm snega!' sneg sreč, smuka prav dobra.
Kranjska gora—Rateče—Planica:	—1, jasno,
10 cm snega.
Planica—Dom Ilirije; —1, malo oblačno, južni veter. 56 cm srenja, sneg južen, drsališče in skakalnica uporabna.
Vršič—Krnica—Tamar: 60 cm srenja.
Riba na Menini planini: +2, sneg južen, smuka dobra.
Pohorje:	Mariborska koča—Pohorski dom:
—3, zelo oblačno, mirno, snega ni.
Seniorjev dom: —2, zelo oblačno, mirno, 80cm srenja, smuka ugodna-
Peca: —2, mirno, 125 cnj južnega snega, smuka ugodna.
Ljubljana danes
Koledar
Danes 21. februarja, petek: Sv, Eleonora.
Jutri 22 februarja, sobota: St. Sv. Petra.
*
lekarne. Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Tyr-cesta, mr. Hočevar, Celovška cesta, mr. uar-tus. Moste.
Kat bo danes
Vcrandna dvorana hotela Union: Ob 20 prosvetni večer. Predava dr. Vilko Fajdiga: »Cerkev v
'JtA Dvorana hotela »Metropol«: Ob 20 redni sestanek Prosvetnega društva Ljubljana mesto. Predava dr Roman Tominec. Skioptične slike!
Mladinski (lom Kodeljevo: Ob 20 redni sestanek Salezijanske prosvete na Kodeljevem I redava jr. Ivan Ahčin o kulturnem boju v Nemčiji.
*
I iubljanski državni konservatorij priredi v ponedeljek. dne 24. t. m. drugo javno produkcijo pod naslovom angleška glasba Uvodne besede^ bo Lovc-il ravnatelj Betetto. Spored izvajajo združeni »odaini orkester pod vodstvom L. M. Škerjanca tVr ' konservatoristi l ratnikova, Korenčanova in (iallatia. Podrobni spored v knjigarni Ulasbene
Milice zb 2 Dill.
lucoslovansko-bolgarska liga bo priredila svo-naslednje predavanje v okvirju bolgarskih dni v rv>nedeliek. dne 24. t. m. ob 20. Predaval bo pred-S /bornice za TOl g. Ivan Jelačin o tem. »Moii vtisi s potovanja naših gospodarstvenikov no Bolgariji leta 1934«. Predavanje se bo vršilo v dvorani Trgovskega doma in ne v dvorani Zbornice za TOI, kot je bilo prvotno pomotoma javljeno v časopisju. Na to izredno zanimivo in vazno predavanje opozarjamo poleg prijateljev bolgarskega naroda predvsem naše gospodarske kroge.
Gg. Sunara Ivo in Ana, restavraterja v Ljubljani, sta podarila Din 100 (sto) za mestne uboge v Ljubljani v počastitev spomina blagopokojnc^a g. Zeniča Mate, gostilničarja v Zagrebu, Bregovita ulica.
DIPLOMSKI IZPITI
Diplomske izpite so na filozofski fakulteti v Ljubljani v februarskem terminu 1936 naredili m prejeli diplomo tile kandidatje in kandidatinje: Debevec Nada (romanska skupina), Onjezda Melita (germanska skupina), Hočevar Zvonko (geografska skupina), Jezeršek Ciril (geografska skupina), Koch Vladimir (romanska skupina), Kos rranc (skupina za umetn. zgodovino), Kranjc Inocenc (skupina za nar. jezik in književnost), krušic Franjo (romanska skupina), Labernik Felici.a (pedagoška skupina), Majcen Jožef (germanska skupina). Podboj Sabina (pedagoška skupina), Podgornik Danica (romanska skupina), Sorman Gabrijela (germanska skupina). Stojan Sonja (germanska skupina). Tivadar Jožef (romanska skupina), Topolovec Miiena (skupina za nar. jezik in književnost), Žagar Rozalija (skupina za občo zgodovino), Žagar Zora (germanska skupina).
*
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
DRAMA
Začetek ob 20. uri.
Petek, 21. februarja: Ob 15 Vesela božja pot. Dijaška predstava. Cene od 5 do 14 Din.
Sobota, 22. februarja: Pesem s ceste. Izven. Globoko znižane cene.
Nedelja, 23. feruarja ob 15: Frak, ali od krojačka do ministra. Izven. Izredno znižane cene od 10 Din mavzdol. — Ob 20 Tuje dete. .Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Petek, 21. februarja: Zaprto (generalka).
Sobota, 22. februarja: Apropos, kaj dela Andula?
Premiera. Izven.
Nedelja, 23. februarja: Ob 15 Madame Butterflv. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20 Apropos, kaj dela Andula? Izven.
Opera.
Premiera operete Apropos, kaj dela Andula? bo v soboto 22. t. ni. zvečer. Zasedba glavnih vlog je naslednja.: mlado simpatično in hrabro dekle Andulo igra ga. Poličeva, mladega Ferryja — g-Drenovec, potujoči komični igralec Tonik je gosp. Peček, smešna pisateljica dekliških romanov Jar-mira je gdč. Smerkoljeva, moderna deklica Lala je gdč. Cankarjeva, brivec Alojzij — g. J. Rus. simpatični oče Franc Nebojse — g. Zupan, vede-ževalka — ga. Rakarjeva in Dopita — g. Simončič. Režijo ima g. Zupan, dirigira kapelnik Raha, ki je napravil par jako posrečenih vložkov. Koreografija je Golovinova in poudarjamo, da ima balet v tej revialni opereti izredno veliko in važno vlogo. Premiera bo na pustno soboto, prva repriza pa na pustno nedeljo zvečer.
Rudniške nesreče
Radio
Celje, 20. februarja.
Gasilska četa v Celju prireja sedaj v zimski sezoni ciklus predavanj za gasilce, katera pa po vsej svoji tehtnosti nt morejo zanimati le ožjega kroga gasilcev, temveč so prav tako zanimiva za ostalo občinstvo. Poročali smo že, da je v okviru teh predavanj govoril o kriminalnih požigih drž. tožilec g. dr. Juhart, včeraj je pa predaval o nič manj zanimivi temi profesor na rudarski šoli v Celju g. ing. Rudolf o rudniških nesrečah, požarih in reševanju. Prinašamo kratek izvleček iz predavanja.
Letno ugasne v jamah skoraj tisoč življenj.
Skc«; dnevno beremo ali slišimo govoriti o rudnišk lesrečah in katastrofah Splošno znano je, da lina rudar zelo težko in naporno nalogo: iztrgati iz zemeljske skorje njena bogastva na rudah, premogu, soli, nafti in drugih človeku koristnih snoveh. Do 2000 m globoko se v rovih, ki so mnogokrat ozki, temni in vlažni, gibljejo možje, ki se pred odhodom v jamo priporoče svoji zavetnici sv. Barbari. Saj gledajo smrti vedno v obraz, [posebno pa se zavedajo tega zaradi zgodovine nesreč, ki so nam znane. Največkrat se ponesrečijo posamezni rudarji. Večje nesreče pa povzročajo treskov-ni plini, ki so bili tudi vzrok velike nesreče v Kaknju, ko se je leta 1934 ponesrečilo 137 rudarjev. Največja doslej znana rudniška nesreča zaradi eksplozije treskavih plinov je bila v Courrioresu v Franciji leta 1906. Zahtevala je 1230 človeških življenj. Vseh rudniških nesreč na svetu, povzročenih zaradi eksplozije plinov in premogovega prahu, ki obsega dobo od leta 1&39—1923, je bilo v tem razdobju 16S, in sicer takih, ki so zahtevale no več kot 10 smrtnih žrtev. Vsega skupaj je padlo pri teh 168 eksplozijah 19.002 žrtvi, povprečno 113 žrtev na eno eksplozijsko katastrofo.
Zaradi teli žalostnih dejstev stopijo precej v ozadje katastrofe, |>ovzročene samo po ognju v jami. Teh našteje popis za dobo od I. 1839 do 1925 samo 29, takih namreč, katerih vsaka je zahtevala več kol deset smrtnih žrtev. Skupno je bilo uničenih pri teh 29 jamskih požarih 1477 človeških
življenj. Ta statistika nam kaže, da ugasne letno v jamah skoraj tisoč življenj.
Socialni čut pri rudarjih na višku.'
Zaradi pogostih nesreč se je vprav pri rudarjih razvil zelo zgodaj socialen čut. Nesreče v jamah se dogajajo ne le zaradi eksplozij in požarov, temveč se ponesrečijo rudarji tudi pri delu pri raznih strojih, pri razstreljevanju, po napeljavah električnega toka, po padcu hribnic in pa pri hoji po slabo razsvetljenih rovih. Odstotek teh nezgod je prav velik, kol kažejo n. pr. statistični podatki, katere so zbrale glavne bratovske skladnice naših naj večjih rudarskih okrožij: Belgrada, Ljubljane in Sarajeva v 10 letih, namreč od 1. I. 1925 do 31. XII. 1934. V tem razdobju je bilo zavarovanih pri omenjenih treh zavodih povprečno 33.500 rudarjev. Od teh je bilo v teku 10 let ubitih 574, invalidov je 2414 in poškodovanih 46.0C0. Vsak rudar je bil poškodovan povprečno na 8 in pol leta.
Da se preprečijo nesreče že v naprej, je treba velike previdnosti rudarjev. Saj v mnoge rudnike ne sme vzeti rudar s seboj niti vžigalic; razumljivo je, da je kajenje najstrožje prepovedano, ker bi se lahko vneli plini. Če pade množina kisika v zraku na 17%, ugasne sveča in plamen oljnate svetiljke. Dihanje je težko. Ugašanja svetiljke je resen opomin rudarju. S tem, da je v prejšnjem stoletju izumil angleški fizik Davis varnostno svetiljko. je mnogo pripomogel k varnosti rudarjev.
Največja varnost za rudarja je prezračenje jam. Zrak dovajajo ali naravno ali z velikimi ventilatorji, ki morajo dovajati za vsakega rudarja na minulo 2 cbm, to je 2000 I zrake.
Pri nas so reševalne in požarne čete v dobri pripravljenosti; saj imajo pri rudnikih v teh četah organizirano vse uradništvo in zunanje delavstvo, ki ima vsak teden težke telesne vaje, da je kos najhujšim naporom. Opremljeno pa mora biti pri reševanju z raznimi maskami in dihalnimi aparati. Take čete so rešile že neštetim skrbnim očetom življenje in opravljajo neopaženo ogromno socialno delo, za katerega nikdar ne iščejo priznanja in pohvale v javnosti.
Tuji časopisi o uspehih
naših smučarjev
Naval novic, ki so jih prinašali časopisi ves ea« zimskih olimpijskih iger, je prenehal. Polagoma prinašajo listi tudi kritična poročila o (ia-Pa in se havijo 7, Uspehi, ki «o jih dosegle posamezne države na teh dosedanjih naj večji h zimskih olimpijskih Igrah.
V	celoti se la poročila strinjajo: Garinisch ni prinesel nobenih iznenadenj. V skoraj vseh' disciplinah so zmagali severnjaki, tako kot je bilo pričakovati. Vendar najbrž nihče ni pričakoval, da bodo ravno Švedi dosegli s svojima zmagama na 18 km in na 50 km tako velik uspeh. Največje presenečenje v Ga-Pa pa je vsekakor zmaga italijanskega	Vojaškega patrolnega	moštva in odličen
uspeh našega smučarskega maratonca v teku na 50 km Fr. Smoleja, O tem, da se bo nekdo iz Jugoslavije plaši ral tako neposredno za severnjaki, ni nihče sanjal. Ne, nihče, naš trener za Ga-Pa, ki je Finec Kuisma, ki je spremljal Smoleja ves čas njegovega treninga na Pokljuki, mu je prerokoval siguren uspeli in tudi športna javnost, ki pozna bolj razmere, je pričakovala od Smoleja največ. O obeh uspehih piše tuje časopisje, da je to iznenadenje. Zlasti	kar se tiče	Smoleja.	Ampak to je tudi
skoraj vse.
Kdor je poslušal radijski prenos teka na 50km, je lahko slišal o Italijanu Kaselbacherju in Demetzu, kako dobro tečeta in da bosta onadva najboljša srednjeevropejca. Edino poročilo s proge je bilo, da je Smolej prehitel Čehoslovaka Svvatoša. Za nemško časopisje je bilo to zlasti ob tekmovanju samem zelo razumljivo. Ne samo to, da se je placiral Smolej na deseto, ampak to, da je celo najslabši Jugoslovan prehitel in pustil za seboj znanega lanskega nemškega prvaka Marksa, je bilo za Nemce precej neprijetno razočaranje. Seveda,	kako je le	mogoče,	da pride nekdo od
nekod	in meni nič	tebi nič	zmeša račune.
Na ta uspeh Smoleja smo bili ponosni in po pravici ponosni in zato nas je nekako bolelo, da
o	teni niso pisali drugi listi nič, čeprav so o drugih, ki so bili za Smolejem, vedeli dosti pisati. Za nas je uspeh Smoleja potrdilo še nekaj drugega. Potrdilo tega, da smo na najboljši poti do uspehov in da je ves način dela v tein pogledu popolnoma pravilen. Manjka nam samo še to, na kar smo ojtozorili že zadnjič, na veliko izbiro in *e na širšo organizacijo sinučarstva pri nas.
Vendar pa moramo poudariti, da je nekaterim
novinarjem padel.v oči uspeh Smoleja. Tako piše na primer »Berliner Zeitung am Mittag«, da je bila svežost, s katero je privozil v cilj Jugoslovan Smolej, zares redko izuenadenje. Je to sicer malo, ampak priznanje Je pa le. Švicarski list >Sport« pa, ki izhaja v Curiliu, piše o naši reprezentanci, da je precej presenetila in da postaja pod vodstvom finskih trenerjev vsako leto boljša. Dalje piše, da je bila naša reprezentanca borbena, vzdržljiva in da je jx>kazala izredno odpornost.
m
'4i
Romantična proga za bob v Ga-Pa
Mariborski volitci stanujejo v Ponikvi in Slovenjgradcu
Programi Radio Ljublfanas
Petek, 21. februarja: JI &Oj»ka uri*: Drobno ko-l©«*j<5 voJike naravo (p. Arnofit Adamič - dvogovor).
— 12 Kouw\™ plesi (plo&Be) — 12.43 Vrenionstku napoved, porodna. — lg Napoved časa, objava sporeda« obvftslHa "v., ^laebcaio slike (plošCo) — 14 Vrc-m črnsko ixm*ocmo. borzni točaijj. — ih 2 on »k n ura: Vzgo-Ju	oJrofc* (prH Maila Golob-Prijateljeva).
— JJB.3G Ja<?QUc*» Ibort: Pristajanja, suita v 3 delili* koncertni ork. otruram (iploSčc). — 1M0 Pravno pred.
— 19 Napoved ciusa, vrememsika napoved, poročilu, objava Hpoa-eda. obvestila. — 19.30 Na<* urn: Jugoslovani v O a-Pa (dr. Maric i*/. Zagreba). — 20. ‘JO Premo« r T>n.naj&: S;mf<>nic,n ko»My*rt. — 22 Napoved <’a*a, vremenska napoved* porot.Ha, objava »poroda. — 22.30 A.n-gfiedfeo plošče.
Drugi programi t
Prlek, 21. frbniarjo: ttrlgratt:	NUfodaii'	pemni.
— 20.35 Pipno* z Dunaj®. — 21.50 Kadilski orkester.
— Zagrabi 19.30 Prenos /■ TMinoJn. -	21.50 PloSčc. -i2.15 Plosna trilistni. •*- Dunajt Ifl.aj Prenos FIS-iniJi tffkom iz Iaiomosta. — 19.45 Snnfoni&ni koncert.. — 22.10 lia.ilt.tHki potipa ri kV1«Ju, ti modra reka!« (la Va.rfi.ave).
— 23.10 Vojaška (riatba. —	24.20	PIhkhp ploSCe. —
liudhnpetita: 10.30 Zador-SzaiKvva opera A sr;: . — 22.40 OlKiuivka srlasilia.. — 23.30 Plosnc plošče. — TmtrilUan:
20.35 PloSie. — 2i S/mfoni*ii) koiwrrt. — Uim-Hnrl:
20.35 Opereta. — Prana: 19.10 Pester vefior. _ 31 Kon eect pi;uii»ta Prokofjeva. — 22.20 Plošče. — Varšava: 19.341 Pronoe 7. Dunaja, — 21.50 Pol,1«T<e jtesini in plest.
— Berlin: 20.30 Koncert ScIiunUshtovih skladi). — Ki>-nigsbern-IJp8ko: 20.10 Plenili vi k'(ir — Hnmburg: -jo.ifl Nordijske »kla<il>e. — Vratislava: 20.10 I/atikoiiilselnoKt Je geslo! — Kolti: 20.10 Voju.šk.i veC‘or. — Frankfurt;
20.10 S-kladlie diletantov in vendar mojstrov, ki jim Je Mo koinjHiniramje samo sitraiuslti poJilie. — Stuttgart:
30.10 lloltiei-pjova komedija * Politična škropiluicn'. —
21.10 Schnlerjev burleskni oratorij cMaiks t.n Morio«.
— M'makovo: 9n .10 Donizettijeva koiuie.ua opera «Dcwi Pasnualcf.
Maribor, 2(). feruarja.
Tako vnetih volilcev, kakor jih imamo v Mariboru, jih gotovo ni nikjer v naši državi. Da bi kje drugje prihajali ljudje volit poslance iz daljave 60 kilometrov, je skoro nemogoče. S to redkostjo se ponaša edinole Maribor in sicer samo po zaslugi bivšega Jevtičevega režima. Pred znamenitimi petomajskimi volitvami se je namreč zgodilo, da £0 vpisali v volilni imenik mariborski tudi vse nastavjjence mariborskih železniških ustanov: delavnice. kurilnice in progovne sekcije. Maribor se je tako naenkrat obogatil za novih 170(1 volilcev, ki pa vsi stanujejo izven občinskega pomerja. Odločbo upravne oblasti o vpisu teli ljudi v mariborski volilni imenik je potrdilo tudi sodišče in s tem je bila zadeva končnoveljano rešena. Tako se je zgodilo, da je občina Studenci čez noč izgubila nad polovico svojih volilcev, istotoliko tudi občina Radvanja, Tezno in Pobrežje. Pa tudi občine iz širše okolice so izgubile mnogo svojih občanov. Zlasti nastavljenci progovne sekcije, ki stanujejo seveda daleč zunaj ob projji, so postali naenkrat mariborski volilci in tako se je zgodilo, da je dobil Maribor pri volitvah glasove od občanov, ki imajo domovinsko pravico in stalno domovanje na severozapadu v slovenjgraškem okraju, na jugu pa v Ponikvi — tako daleč sega namreč območje progovne sekcije. Ti ljudje so prišli pri pelomajskih volitvah v Maribor volil ter reševat oba kandidata dr. Jančiča in Janžekoviča. Seveda niso prišli prostovoljno, ampak na vljudno povabilo uradnih osebnosti. In ker je bilo vabilo tako vljudno, da bi gotovo sfrčali na cesto, če ne bi prišli, so se pač vdali višjemu povelju.
Nedavno pa je mariborska občina popravljala volilne imenike ter jih je sedaj že popravljene poslala sodišču v odobritev Ker ni prišel od nikoder nalog, kaj z onimi izvenmariborskimi vo-'ilci, ki so bili pred petini majem vpisani v mari-
borski menik, so zaenkrat ostali zopet notri. S tem pa nastane zanimivo vprašanje, kaj s temi volilci na primer v slučaju občinskih volitev v Mariboru
—	ali pa v podeželskih občinah. Če imajo volilno pravico v Mariboru, je ne morejo imeti hkrati v svojih občinah in tako bi recimo Studenci pri Mariboru ostali kar bre* polovice volilcev. V Mariboru bi pa zopet odločali o usodi občinskega 6veta ljudje, ki nimajo prav nobenega interesa o tem, leer hodijo sem pač samo v službo, živijo in gospodarijo pa izven mesta.
Kakor smo informirani, se bo ta čudovita zadeva, ki se je pri petomajskih volitvah za oba vladna kandiata izkazala sicer kot zelo koristna, sedaj zopet popravljena. Pristojne oblasti bodo izdale avtentično tolmačenje pojma »državni uslužbenec«, lako da bodo delavci iz železniških delavnic, kurilnice in progovne sekcije zopet lahko volili v svojih domovinskih občinah.* Seveda bo Maribor izgubil s teni zopet 1700 volilcev, za katerimi pa najbrže ne bo žaloval.
Pohorska cesta bo letos prišla do vrha
Maribor, 20. feruarja.
Okrajni cestni odbor v Mariboru je razpisal licitacijo za zgradbo zgornjega ustroja pohorske ceste od 6. do 3. kilometra. Licitacija se bo vršila 28. marca t. 1. na okrajnem cestnem odboru. Oddaja tega dela je ena zadnjih etap na končni dograditvi pohorske ceste, ki bo vezala Reko med Hočami s Sv. Areliom nad Rušami, Še letos bo namreč pohorska cesta prišla do vrha pogorja pri Mariborski koči, do koder je zemeljski odkop že končan ter se bodo dovršila tekom leta že dela na utrditvi cestišča. Hkrati se bo napravil odkup na novi progi od kilometra t> do 3. Pohorska cesla
Dva nova lista
Včeraj je začel izhajati v Belgradu novi dnevnik »Samouprava«, ki je službeno glasilo JRZ. List se tiska v tiskarni »Vreme«.
V	Sarajevu začenja z današnjim dnem izhajati politični tednik z imenom »Pravda«, ki je isto tako glasilo JRZ, namenjen pristašem muslimanske slranke. List urejuje dr. Behmen, brat ministra dr. Sefkije Behmena.
Italijani love ob naši obali
Niso redki slučaji, ko italijanski ribiči brez ozira na pogodbe zapljujejo s svojimi ribiškimi čolni v naše vode na Jadranu in tamkaj love ribe. Tako je tudi pred nekaj dnevi neka italijanska ribiška jadrnica lovila ribe v naših vodah. V tem času se jim je začela približevati neka jugoslovanska ladia, ki so zanjo Italijani mislili, da je čoln, v katerem se vozi finančna kontrola. Ribiči so naglo začeli dvigati mreže in se pripravljati na beg. Pri vsej naglici pospravljaliia pa je mreža zagrabila njihovega kapitana za nogo, da je padel in si zlomil nogo. Zaradi tega so ga pripeljali v bolnišnco v Biogradu. Za teni pa so ga prepeljali v Zaddr. Čeprav ta italijanska ribiška ladja ni imela dovoljenja naših oblasti za lov na ribe v naših vodah, je naše oblasti niso pridržale in so jo spustile v svoboden povratek
Dan
nesreč
V okolici Varaždina so se dogodili v enem dnevu trije smrtni slučaji V vasi Jalžabetu je prišel neki seljak na obisk k svoji sestri, pa mu je, še predno je prispel do hiše, zdrsnilo in je obležal na cesti. Zdravnik je ugotovil, da je vzrok smrti slabost srca. Isti dan je v sosednji vasi umrl neki mlad fant. Zvečer se je nahajal v družbi prijateljev pri čiščenju perja. Ko je prišel zvečer doinov, je sedel na |x>steljo in se začel slačiti. Ko so ga zjutraj zbudili, so ga našli sedečega, na postelji, ko se je vprav sezuval čevlje, ter ugotovili, da je mladeniča zadela kap. Tretji pa je šel z veliko posodo k studencu po vodo, pa je nesrečno padel po stopnicah in si razbil glavo. Tudi ta je umrl.
Z revolverjem nad profesorja
V Plevljah v Srbiji je petošolec tamkajšnje gimnazije, po rodu iz Črne gore, počakal svojega profesorja v neki ulici, v mestu in streljal z revolverjem nanj. Drznemu petošolcu se namera ni posrečila, ker je bil preveč oddaljen, pa zaradi tega nobeden od strelov profesorja ni zadel. Policija je mladeniča prijela, ki je pri zaslišanju razlagal svoje dejanje kol maščevanje za krivico, ki mu jo je storil profesor z negativno oceno ob polletju i s pritožbo, radi katere je bil fant izključen iz gimnazije
Uboj zaradi rahov
Aprila lunskegu leta sta v Krivi Ilcki lovil« rake Mllotni Milojc iu kmet Dušan. Ko sta se /,h((Th odpravljati domov,, je sturi Mileje dognal, da mu munjkatu dva raka. Brez odloga je zahteval od svojega tovariša, naj mu jih vrne, češ da ima Dušan poleg belili rak,ov se dvu črna, kakršna pa je nalovil samo ^li-lojc. Ker se je Dušan branil pred očitkom,,,da je tat, je postajal prepir vedno bolj vroč. uu-kar je stari Milojc pograbil za motiko in Dušana Česni! po glavi. Dušan se je / razbito glavo zvulil na zemljo. Sodišče ga je za zločin obsodilo na deset let robije. Poleg tega svojega zločina je odgovarjal tudi še /.a tir 11 go pregreho. V neki kavarni je namreč rvojeiuu sopivcu odgriznil nos, S tovariše,n sta namreč sedela pri mizi in pila, pa je Mi loj ti kmalu vino stopilo v gjavo. Začel je piskati kakor lokomotiva, skoči) je uu tovariša in 11111 odgriznil nos. Za to svoje tlelo so m ti na sodišču pridejali še dve leti.
Ciganska nadSoga
V Bajmoku blizu Subotice prebiva daleč naokoli poznana ciganska razbojniška družina bratov Kolobarov in Petrovičev. Ta družba ciganov se po svojem običaju večkrat ne preživlja od po-
' štenega dela, temveč krade 111 ropa po svoji okolici ter tako strahuje prebivalstvo Zadnje njihovo razbojniško delo je bilo to, da so napadli |>oseB-stvo nekega kmeta, natovorili svoje vozove s pšenico, k9ruzo iu raznimi drugimi stvarmi ter z grožnjami pregnali gospodarja iz shrambe. Moral je bežati k svoji sestri v soseščino. Na begu ga je spremljalo nekaj ciganov. Ko je kmet priletel do hiše svoje sestre, mu je ta pritekla iz hiše nasproti in začela vpiti na pomoč. Cigani pa so začeli streljati in edeu od strelov je žensko zadel v glavo, da se je zgrudila na tla Radi streljanja, ki se je razlegalo daleč naokoli, so prihiteli v bližino kraja zločina drugi kmetje, vendar so cigani, videč nevarnost, pravočasno pobegnili Kratek čas za tem pa je prišla žandarmerija ter polovila cigane. Kmetje pričakujejo, da bodo oblasti končno vendar enkrat eksemplarično kaznovale to cigansko tolpo, ki pred njo vsa okolica ni imela miru
Izvoz lesa v Italijo
Kljub sankcijam in prepovedi izvoza v Italijo, ki je prekinila vso trgovino z Italijo, so v Šibeniku opazili, da je poslednji čas lesno podjetje šipad odpremilo v Italijo večje kolečine lesa za .zgradbe ter so se razširile tudi vesti, da se • bo izvoz še povečal. Te pošiljke lesa gredo na kredit, vendar trdijo nekateri, da je podjetje prejelo za to nekatere protivrednosti. Zato se nabolj zanimajo za način, kako je to podjetje našlo pot preko vseh težav, s katerimi se tori izvozna trgovina v trgovanju z Italijo.
Nagla vožnja.
Neki veseljak se je preko mere najedel in napil, tako da se je komaj na nogah držal. Odtekajoč se je prikolovratil k čakajočemu vozniku ter mu nerodno izbrbljal željo, kam naj ga pelje.
Zavalil se je v kočijo. Slučajno pa vratca na nasprotni strani niso bila trdno zapHa; zaletel se je vanje ter na drugi strani padel iz voza. S težavo se je spravil pokonci in se približal vozniku z besedami:
»No, danes pa je šlo kakor blisk. Koliko ste zaslužili za izborno vožnjo?«
ima namreč to posebnost, da se gradi ritensko. Začenjala se bo pri Sv. Arehu, odkoder se bodo šteli kilometri do Reke. Sv. Areh bo sploh važno cestno križišče in središče pohorskega cestnega prometa, ker se bodo od lam odcepile kar tri nove ceste. Ena proti Rušam iu v Dravsko dolino, dru ga proti Sv. Martinu in v Slov. Bistrico, tretja pa bo šla naprej po vrhovih Pohorja proti Pesku. Velki Kopi in Slovenjgradcu ter se bo spotoma še križala z dmo-inii cestami, ki bodo sekale Pohorje počez.
8
Metin in dva živa
Če odondod, kjer si, lahko gledaš na svoje drage, potem bo to nocoj težko, je mislil. Želel si boš, da bi mogel biti še vedno med nami, med tvojimi. Saj si imel tudi ženo in otroka, ki odkritosrčno čutita, kar sta v mrtvaškem oznanilu o tebi napisala. Ah, saj sta čutila še mnogo več. Toda zdaj je končano, Arne. Nikoli jih ne boš mogel potolažiti. Nikdar jim ne boš mogel pomagati. Ostati boš moral, kjer si, čeravno bosta jokala in' iz svoje stiske klicala k tebi. O, to bosta že drevi! Kdove, morda ju boš slišal, morda ju boš videl. Toda ostati boš moral, kjer si!
Zavrtelo se mu je od te misli, občutil je, dfl je zapuščen. Tako neizrečeno daleč je do neba. In življenje na zemlji je težko in slabo.
Toda vseeno hočemo prav vsi živeti, je pomislil. Jaz hočem živeti, pa tudi on je hotel.
Ko je prišel domov, ga je Helena molče pozdravila. Zazdelo se mu je,	da je nek	strah	v zraku.	Nekaj je
začutil, pa sam ni	vedel kaj.	Hodil	je okrog	in se ni
mogel rešiti svoje mučnosti.
Ko so sedli k večerji, je vprašal malo razočaran: >Kaj nimaš nocoj česa boljšega, saj je vendar sobota večer? Močno sem lačen.«
Obotavljala se je. »Ah, pozabila sem.« In je poskusila, da bi ga pogledala ravnodušno. Toda ni se ji posrečilo. Pogled ji je zdrsnil po strani in obstal na krožniku.
Tedaj je zapazil, kako je naenkrat pobledela. »Sicer pa, pozabila ravno	nisem,« je	rekla	počasi in	s težavo.
»Mislila sem le, da	ni tako potrebno,	kakor vse drugo.«
Nenavadno tesno in nedoločno čuvstvo ga je prevzelo. »Kakor vse drugo? — Kaj misliš s tem?«
Še vedno je strmela v svoj krožnik. »Ah nič. Ni vredno besede.«
In je začela jesti na neki čudovito mehaničen način, kakor da bi si s tem pomogla preko nečesa.
Tedaj mu je postalo jasno, da je nekaj slišala. Postal je rdeč ko kri in jo je gledal negibno, ona pa še vedno ni dvignila pogleda. Globoko razočaranje ga je začelo težiti.
Neka ročica ga je potegnila. »No, očka, saj nič ne ješ.«
Zbral se je. Zdaj je Helena dvignila svoj obraz, oba sta se premerila. Kakor da bi drug v drugem hotela izmeriti globino reza. Ali samo za trenutek, nato sta njuna pogleda zopet zdrsnila drug ob drugem.
Sinček se je smejal veselo. »Kako sta oba smešna,« je dejal. »Jejta vendar.«
Silila sta se, otroku na voljo. Tudi par besedi sta spregovorila na silo. V vsakdanjih stvareh, nervozno, z dolgimi pavzami. V ozadju pa je ščemelo eno ter isto ter ves čas v njiju nabijalo.
Ko so vstali od mize, je Berger vzel sina k sebi na divan. Sedela sta in klepetala, prijetno mu je bilo, ko je čutil bližino živega človeka. Dvakrat prijetno, ker je to bil človek petih let, zaupljiv in poln odkritosrčne ljubezni. Otrok, ki je vedel in razumel le najpriprostejše življenjske stvarri.
Mati si je dala zunaj v kuhinji opravka s pomivanjem. Ob devetih je prišla v izbo po fanta, da bi mu pred spanjem pomagala pri sobotnem kopanju.
Sinček je dobro vedel, da nekaj ni v redu. Videl je to na neki materini odsekanosti, pa tudi na očetovi prijaznosti, ko sta se pogovarjala na divanu. Pogledal je
mater z lepim, proseče žalostnim pogledom. »Saj se vendar lahko sam kopljem,« je dejal, »ostani pri očku in bodi dobra z njim.«
Resna, vendar ne stroga, ga je brez odgovora vzela s seboj, vdano in pokorno ji je sledil.
Berger si je prižgal pipico in hodil nervozno skozi obe izbi ter čakal, da bosta onadva opravila. Slutil je, da bo prišlo še nekaj; bilo mu je mučno čakati nanj.
Najprej je prišel malček, da bi voščil lahko noč, potem pa, da bi ga očka ponesel v posteljico. To je bilo vedno nekaj posebnega, eden od velikih trenutkov v življenju dneva. Tudi nocoj je bilo tako, očka je bil vesel in živahen kakor vedno.
Zatem se je Berger začel znova sprehajati po izbah. Ko se je Helena kmalu nato vrnila in sedla k svojemu ročnemu delu, je vedel, da bo zdajci prišlo. Vendar je trajalo še dolgo časa, preden je tupatam kaj rekla. Zopet je sedel ter se z dlanmi na tilniku naslonil na zid in jo od strani gledal. Njej pa, kakor da ni nič, bila je kakor sicer. Morda nazadnje res nič ni, morda je bila le slabe volje, ali pa si je v sebi že opomogla.
Tudi njemu ni bilo nič videti. Še vedno je sedel in jo gledal. Naenkrat se je stresel. Vzdignila je glavo in ga začela gledati, zdaj je vedel, da je vendarle nekaj. Da se z nečim vojskuje.
Hipna bledica je spreletela njeno lice. Okrog njenih oči so sedle temne sence, kakor od strahu. In že je vprašala, kar brez prehoda: »Si bral časnike?«
Ostal je navidez miren in zadržan: »Sem. Ti tudi?«
»Tudi,« je rekla kratko.
Nato je šivala dalje; ko je nastal molk, se je nervozen dvignil. V tistem trenutku ga je pogledala, zopet se je pokazala bledica s sencami. »O tebi pač nič ne pišejo,« je rekla. »Niti dobro niti slabo.«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/1X1, Telefon 2994 in 299b. Uprava. Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: J oze Kosicck.
Habsburžani po vojni
Nekdanji avstro-ogrski vrhovni poveljnik nadvojvoda Frederik je sicer izgubil po prevratu dve tretjini zemljišč v Šleziji in Banatu, a je kljub temu prvi bogataš med vsemi sorodniki. Stanuje v Budimpešti. Morebiti bo še pomagalo premoženje njegovemu sinu do ogrskega prestola. Tudi nekdanji vojni maršal nadvojvoda Evgen na Dunaju je rešil svoje redne dohodke. Izmed oirok nekdanjega poveljnika avslro-ogrskega topništvo nadvojvoda Leopolda Salvatorja je na dobrem samo 85 let stari Anton, soprog romunske princesinje lleane: slej-koprej se zanima za letalstvo in ima svoj dvo-krovnik. A njegov bral Leopold pričenja dolgo vrsto nekdanjih nadvojvod, ki eo ostali brez sredstev in morajo zdaj delati za vsakdanji kruh. Leopold je poskušal prodajati žito in imel skladišče na Dunaju, a je zašel v plačilne težkoče. Poskušal je potem srečo v lloly\voodu, a ni bil za zvezdnika. Zdaj je prevajalec pri nekem pariškem gledališču. Slično usodo je doživel njegov istoimenski bratranec, ki je zavrgel svoje naslove in se'piše samo Wolfling. Bil je filmski igralec, potem je imel majhno špecerijo in zdaj biva v Berlinu, kjer po-
učuje tuje jezike. Nadvojvoda Maksimilijan, edini brat zadnjega cesarja Karta, je uradnik pri neki londonski zavarovalnici. Sinovi nadvojvode Franca Huberta so poslali kmetovalci: obdelujejo po materi podedovano avstrijsko posestvo. Isto opravilo ima nadvojvoda Peter Ferdinand, lastnik farme v ftvici. Njegov brat Henrik Ferdinand ima slikarsko solo v Salzburgu. Ima štiri otroke. Najstarejši_ sin gospodari na majhni kmetiji, mlajši hodi še v šolo, ilve hčerki sta uslužbenki Zveze za tujski promet ter strežeta poleti v nekem hotelu. Trije sinovi nadvojvode Karla Štefana se nahajajo v Galiciji kot častniki poljske vojske. Njih brat nadvojvoda Viljem je zaprt na Francoskem. Med vojno je bil pretendent na prestol Ukrajine s- priimkom Vasi! Viši van ij", po noši okrašeni z ukra jinskimi vezeninami, na katero se je navadil Po prevratu je zapustil Berlin, ker je motila njegova kandidatura Hitlerjevo delo med ukrajinsko emigracijo. Poskušal je nadaljevati svojo politiko na Francoskem in žalostno končat, ker je zašel v prepovedane [Kisle.
velekapitalistične družbe, angleške, nizozemske, ameriške in francoske, ki se pehajo za osvojitev te velesile. Edino Nemčija ni odvisna od narav nega petroleja in si v zadovoljivi meri pomaga s pridobivanjem petroleja iz premoga in vodika.
Japonska je spričo svojih ogromnih potreb vezana na uvoz iz Nizozemskih Indij, Združenih držav in sovjetske Rusije, kajti njena domača najdišča in vrelci ,v mandžukujskem Fušunu so nezadostna. Razen teh dobaviteljev dela Japonska s polno paro tudi na Sahatinu, kjer ima po rusko-japonski pogodbi iz leta 1925 45 letno pravico vrtanja.
Kako dolgo bo današnje stanje trajalo? Združene države, Velika Britanija in sovjetska Rusija so zdaj absolutni gospodarji te svetovne velesile, za katero se, kakor kažejo zadnji afriški dogodki, potegujejo tudi že drugi narodi, ki skusajo s petrolejem kaliti vodo vdane trpnosti in mirnega sožitja. Rorba za petrolej je dala tudi svoje junake, kakršna sta polkovnik Lav.1 renče in Gertruda Bell. Kdo ve. ali niso zadnja trenja ob Rdečem morju, v Sredozemlju in na sibirski meji predhodniki velikega petrolejskega požara, ki bi mogel imeti za ves svet usodne posledice.
Olimpijska kolajna, darilo za- zmagovalca.
„Aida“ in Abesinija
Slonovo maščevanje
ločilo, da je »samo začasno® zasedel Egipet abesinske obmejne kraje, ker so mu postali uadležni neki kočevalski rodovi. Evropa se je malo zanimala za Abesinijo. Khediv je poročal o sijajnih zmagali. A kmalu po Novem letu je nepričakovano razkril »Times«, da so v resnici uničili Abesinci egiptsko vojsko. Poslali so v Kairo samo nekaj pohabljencev s pismom: »Tu imaš tvoje vojake, o, Izmail. Pošlji j in več, če boš rabil še skopljence za tvoj harem!« Khediv je sklenil maščevanje, pripravil novo vojsko in jo zaupal vodstvu svojega sina Hasan-paše, ki se je učil na berlinski vojni akademiji. A tudi Hasan z drugimi poveljniki vred je moral pol leta pozneje s kamnom na vratu poljubiti liegušovo nogo. Ostal je živ, ker je plačal khediv en milijon frankov odkupnine. A povrnil se je domov skopljen in z namenjeni križa na desni roki. Neguš mu je velel vžgati ta križ z razbeljenim železom in mu rekel za slovo: »Glej, o, častilec zoprnega Mohameda ,nosil boš do konca življenja ta spomin na kristjanskega vladarja!«
ga je, dvignil v zrak in na vso moč treščil sredi odra. Potem se je zopet priklonil in dostojanstveno odšel. Ponesrečenec si je polomil rebra in bo moral ležati več mesecev v bolnišnici. Pošteno je priznal, da je sam kriv, ker je^ dražil slona. Policija je ugotovila, da so morali Cadixu za kulisami zalepiti rano, ker je krvavel. Zato n! smatrala za potrebno tožiti lastnika cirkusa zaradi prestopka zoper javno varnost.
Nič nima danes v mednarodnem gospodarskem in političnem življenju tolikšnega pomena kakor petrolej. Kdor ima petrolej, ima oblast. Borba z a petrolej je prodrla v vse kote zemeljskega površja in predstavlja neprestano nevarnost za svetov, mir.
•	Olje in prepir hodita roko v roki že od davnine. Stara legenda pripoveduje, da se je neki tiral j vozil s štirimi strežnicami po morju. Spotoma tiV zadeli z ladjo na ogromno tekočo gmoto, ki je silno prijetno dišala. Dvorjanke so se seveda takoj okoristile z ugodno priliko ter se šle kopal v olje.
V	prijetni kopeli so se tako dolgo zamudile, da so je kralj razjezil nanje in jih dal obglaviti. Za to njegovo krutost so ga morske vile kaznovale s tem, da so dale olju zoprno vonjavo.
Babilonski ognjeni stebri, ki so jih častili Or-muzdovi verniki, nedvomno niso bili nič^ drugega kot nafta, ki je izvirala iz petrolejskih ležišč in so jo svečeniki ob svojih slovesnostih prižigali. Tudi stari Kitajci so že poznali petrolej, takisto prvotni Indijanci v Severni Ameriki. V svetem pismu se. olje nad dvestokrat omenja.
Petrolej
Prava petrolejska doba pa se je začela šele pred dobrimi sedemdesetimi leti. Ko je leta 1859 polkovnik Drake zavrtal v pennsylvanskem okraju Titusvillu prve petrolejske rove, je imel na trgu odjemalce samo en proizvod iz petroleja — kerosin' ati svetiljčno olje. To olje je jelo tekmovati s tekočim gorivom, ki so ga z destiliranjeni pridobivali iz premoga in iz kitove masti. Svetiljke s kitovim oljem so »e kmalu umaknile petroleju.
V	teh časih je bil gasolin ali bencin še stranski proizvod, ki ni mogel najti trga in so ga kot ničvredno stvar zainetavali. Toda ravno v času,
ko sta plinska in električna razsvetljava začela ogrožati prihodnost petrolejske industrije, so prišli v rabo kurilni motorji, in bencin je postal pomemben činitelj. Z razvojem industrije in spremembo tržnih razmer so se spreminjali tudi načini petrolejske kurjave. Pridobivanje bencina s prvotno in počasno destilacijo se je umaknila novemu načinu z zračnim pritiskom, ki mu Angleži pravijo »cracking«.
Popoln preokret je povzročil petrolej v morski plovbi. Stari >Oil maniac- britanski admiral Fisher se je baje prvi domislil, da bi bil petrolej izborno gonilno sredstvo za ladje. Za svetovne vojne je začelo pet in štirideset odstotkov angleških brodov obratovati na petrolejski pogon in danes so vse mornarice na svetu odvisne od petroleja.
Nenavadni vojaški in gospodarski pomen petroleja zahteva točno kontrolo njegove proizvodnje. Največ, in sicer 85 odstotkov svetovne petrolejske proizvodnje pripada Združenim državam, ostali del proizvajata Nizozemska in sovjetska Rusija. Samo trije odstotki svetovne proizvodnje so izven kontrole teh treh petrolejskih sil.
In bodočnost?
Že dvajset let sem napovedujejo veščaki usah-nitev petrolejskih vrelcev v Združenih državah. Nova, zelo bogata najdišča v perzijskem Iranu, na otoku Borneo, v Nizozemskih Indijah in sovjetski Rusiji, zlasti na Kavkazu in Sahalinu, pa dajejo poroštvo, da bo petrolej vršil svojo nalogo tudi še
I	potem, ko bodo ameriški vrelci usahnili. Aziji,
I	predvsem Iraku in Bližnjemu Vzhodu posvečajo ' petrolejski mogotci zadnji čas največ pozornosti, j Mezopotamski petrolej je igral važno vlogo že v ' svetovni vojni in danes imamo v Iraku številne
Verdijeva opera »Aida« je doživela krstno predstavo v Kairu v zvezi s svečano otvoritvijo Sueškega kanala o božiču leta 1871 v posebno zgodovinskem trenutku. Takratni khediv Izmail- paša je hotel porabiti velike dohodke, ki mu jih je naklonil kanal, za obnovitev nekdanje slave starega Egipta. Naročil je svojemu dvorskemu historio-gralu libreto o zmagovalnih faraonih, ki so podvrgli Abesinijo, in plačal Verdiju 150 tisoč frankov za godbo na to besedilo. Sijajna predstava z udeležbo najboljših mednarodnih pevcev je doživela velikanski uspeh. Veliki žrec Ramphis, ki je pel na odru o črncih pred Tebami in klical vojskovodji Radamesu: »Prinesi nam zmago!« je navdušil poslušalce. Nekoliko dni pozneje je napovedal Egipet vojno negušu Janezu. Spomni na te pozabljene dogodke je posebno zanimiv v času sedanje abesinske vojne. Ker ni bilo takrat nobenega Društva narodov, je naprosil neguš za pomoč Francijo in Anglijo. Francoski prezident sploh ni odgovoril na pismo. Londonsko zunanje ministrstvo je spo-
Rokoborbe so najbolj popularen šport na Japonskem. Po sliki sodeč so to »borbe mesa«
Olje kali vodo
Slon Cadix, ljubljenec londonskega občinstva, je stopil po zaključku težke vaje kakor navadno pred prvo vrsto sedežev, da bi pobral namenjene mu sladkarije in žemlje. Neki bedasti obiskovalec je izrabil njegovo zaupljivost in mu zataknil debelo iglo v konec trobca. Cadix se ni dal motiti kljub bolečini. Vestno je opravil svoj spored, se vljudno priklonil navdušenemu občinstvu in šele potem nepričakovano stopil k zlobnežu. Zagrabi!
Vestna vdova
Neki perzijski trgovec je zabodel pred meseci v Teheranu indijskega krošnjarja, britanskega podanika. Angleška vlada je zahtevala zadoščenje. Prejela je uradne izraze sožalja in 3 tisoč funtov
šterlingov odškodnine. Zunanje ministrstvo je takoj nakazalo denar vdovi umorjenega Zdaj je nepričakovano prejelo od vdove zahvalo in en tisoč funtov »za trud«. V priloženem pismu je stalo, da »res ni bil njen mož vreden več kakor 2 tisoč funtov.	''®or
Orient se modernizira. Kuli: »Kdo bo danda nes še vozil rikšo, treba se je motorizirati...«